Štev. 43. V Trstu. v torek, dne 9. marca 1915._ Letnik 31. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Lietlnifha: t Kca Sr. Frar.iiSka Asiškcga šL 20. !. nadstr — Vsi ckfisi r.2| se fošalpjo ntćn&n lista. Nefran^irarta pisma se ne t^janajo in rcKopisi se rc vračajo. £i?2 ■''. tj j ir. odgovorni i rrdr ik Metan Godina. Lastnik konsorcli I ta „Ed.nostiV - Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadrugei * «. leto.......K 24--- u r<4 leta................. _ za trt mesece. ..... ...» •••••• • Za nedeljsko iadajo za celo leto........ £20 za pol leta................. VEČERNA ^^ Fosamczne številke sc prodi ji jo pi 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oflari se računajo na milimetre v širokosti ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta.............2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev 3g'asc sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnine In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška AsUkega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. SVETOVNA VOJNA. Položaj na severnem boJKfu. DUNAJ. 8. (Cenzurirano). Današnje poročilo generalnega štaba prinaša razveseljive vesti Že iz zadjita poročil o novih bojih v srednii Poljaki se le dalo sklepati, da #e inicijativa izšla od nas. Danes smo prejeli uradno potrdilo o uspešnih napadih našiti čet. Tudi ob Biali je napredoval nas napad. Tamkaj smo pred časom pridobili tal vzhodno od Grybowega. Daues se poroča o zavzetju nekega dela ruske fronte poleg Gorite. V Vzhodnih Beskidih in Karpatskem lesu napadajo Rusi. V dobro urejenih postojankah so naše hrabre čete zavrnile mnogoštevilne. z velikimi masami izvršene sovražne naskoke. Sovražnik je izgubil poleg številnih mrtvih še nad 1700 mož ujetnikov. Generalni štab govori o uničevalnih sovražnikovih izgubah. Brez dvoma se je po sijajni zavrnitvi teh naskokov bistveno zmanjšala akcijska sila Rusov. V južooizhodni Galiciji je bil zavrnjen velik sovražni kavalerijski oddelek, ki je skušal obkoliti eno naših kril, in sicer ob težkih izgubah napadalcev. Splošno moreno sedanji položaj označiti kot popolnoma zadovoljiv. Ko se zboljša vreme, bodo tudi bojne razmere zopet ugodnejše. - »Tagespost«. 780.000 vojnlb ujetnikov v Nemčiji. BEROUN, 8. (Cenz.) Ko je proračunski odsek pruskega deželnega zbora poselil ujetniMu tabor v Drtberitzu, so povedali poslancem, da je v nemških ujetniških taborih dosedaj interni anih 780.000 mož. Ob koncu ieta 1914. je bilo število v Nemčiji se nahajajo ,ih in interniranih ujetnikov, brez civilnih ujetnikov, znašalo 8138 častnikov in 577.875 mož. Za nriMiie zasečanje nemSKega državna zbore. BEROUN, 8. t Kor.) Wo!ffova pisarna poroča: Zvečer se je vršil v palači državnega kancelarja pog vor med zastopniki državne vlade in predstojniki državnozborskih frake j, o stvareh, ki naj se reš jo v prihodnjem zasedanju državnega zbora in o načina, kako naj se jih reši. h rasko toaBe, m&m do hckB, seniki čensr kot plačilno sredstvo. BEROUN, 8. (Kor.) Wolffova pisarna javlja: V rhni poveljnik na Vzhodu je za vse, po nemšr.ih četah zaseJe o rusko ozemlje dolo.il nciršii denar kot plačilno sredstvo, z nasilnim kurzom 100 mark za 60 rabljev. Raiki glas o fioifl v KgvKgzil PETR .GRAD, 8. (Kor.i Poročevalec j .Rječi" poroča svojemu listu; V bojih v Kavkazu k;žejo Turki presenetljivo vztnj, in neustrašen pogum. Turke podpira tudi tor grafični položaj, ki ga izvrstno izrabljajo. Po-ebno oolično se bojujejo carigrajske čete. Poročevalec pripoveduje o nekem m^lem od-Jelku turških čet, ki ni pred pretežno rusko sil > ni i bežal, niti se v d d, marveč je do zadnjega trenoika vztrajal v boju na bodala in je bil siednj č pokon an, da-si je ime! prii, 8. t Kor.) Tu vlada občutna draginja vseh ži il, posebno mesa, masla, rzene moke in cvsa. Neznana poškodovana vojna ladja. BFRLIN. 8. (Kor.) Listi objavljajo poročilo Hamburger Fremdenblatta«, glasom katerega je danes v Rotterdam došli parnik tfottcrdam* naznanil, da ste dve ladji vlačilki peljali neko voino ladjo, ki je bila težko jniškodovana v Firth of Forth. Imena ni bilo mogoče konstatirati. Vojna Turčije proti trosporazumu. Boj za Dardanele. CARIGRAD, 8 (Kor.) Vice - generali-sim in vojni minister Enver paša je inspi-ciral včeraj Dardanele in je izrazil svoje zadovoljstvo na živahni obrambi Darda-tiel. Obiska! je kakih 50 ranjencev, naslovil na nje pohvalnih besed, izlasti pa naredniku Meh medu, ter jim je izročil po sultanu, podeljena jim odlikovanja. Odgovori vojakov so pričali o njihovem kljubo- valnem pogumu in zaničevanju angleških čet. Vsi so navdahnjeni po želji, da bi zopet šil v boj proti sovražniku. CARIGRAD, 8. (Kor.) Dopisnik »»Tanina« piše v obsežnem poročilu, da nad 14 dnevno obstreljevanje turških baterij ni provzročilo prav nikake škode. Grška vred odločitvijo. RMSTERDAM 8. (Cenz.) „Telegraf" ki je v ozkih zvezah z vplivnim angleškimi krogi, piše o Grški : Že od začetka vojne so bile simpat je grške vlade na strani Francoske in Angleške. Samo dvoumno stališče Bolgarske, ki je trajno grozila, da pade Grški a hrbet, je ovirala Grško, da se postavi na stran trospoiazuma Operacije, ki se vrše stdaj proti Dardanelam, se pa zde, da so napravile velik vtisk na grško vlado, vkljub t mu, da še ni i ginila bolgarska nevarnost. Koliko je Grška že popustila v svoji nevtralnosti, je težko reči. Ponovno se je pov-darjalo, da Grška indirektno podpira akcijo zaveznikov pioti Dardanelam, ker dopušča, da Francozi in Angleži uporabljajo otoka Im-bros in Tenedos za svojo mornariško bazo. Tudi v Solunu so baje večkrat zasidrane francoske in angleške vojne ladje, ne da bi jih silila grška vlada, da zapuste pristanišče tekom predpisanega časa. Z nerr.anjšo napetostjo kot v Atenah za-ledujejo v So-iji operacije proti Dardane am. Stališče Bolgarske ostaja temno. Ali kralj Ferdinand, če se p »stavite Grška in Romunska na stran trosporazuma, uporabi priliko, da v drugi balkanski vojni v Macedoniji izgublieno ozemlje zopet odvzame Grkom? Ali pa se morda v resnici posreči, da ga zadovolje s tem, da mu ni račun Turkov ponudijo Dr -nopolje in Tracijo? Bolgarska je činitelj, ki se ne sme p- dcenjevati Od bukarešk gi miru dalje je delala na reorganizaciji svoje armade in je ukrmla sedaj obsežne vojašae ' uk^t pe. BEROUN, 8. (Cenz.) „Berlir.er Tage-blartu- poročajo iz Aten: Vesti o po, dni mobilizaciji grške armade so nei snovane. i vendar pa se ne sme tajiti, (;a se nahaja Grška tik pred recn:mi dogodki. Zelje p; intervenciji so se p:i njeni franki zelo oja-' čile vsled b moardiranj i Dardanel in an gle kih ob'jub. Vprašanje je, ali in kako se ; L o še mog I kr .lj t p r ti pritisku, k' ga izvajajo nanj. Sklepi zadnjega kronskega sveta i še niso znani, vendar pa prav dobro p u-ičeni krogi ne misi jo na takojšnjo oboroženo ! ner venci jo. Govori se, da grška v ada predvsem zahtev a od 'u-^ke vale jamstvo za 1 o lo v Turčiji živečih Grkov. Kakor se z ji, nameravajo v A'enali z«h vati got va poroštva od turške vl ide. Od višine grških zahtev bo najbrž odvisna odločitev. Diplomati trosporazuma so vsekakor zadnje dni razvija'i različno delavnost. Posrečilo se jim je tudi z vsemi sredstvi, da so pritegnili na svojo stran skoraj vse časopisje. Glasovi svarilcev, ki so pa redki, se ne čujrjo v j splošnem hujskanju. Velika večina prebivalstva vidi, zapel ana po člankih atenskega čas< pisja, edino reši ev Giške v priklopit i k državam trospurazuim. Aigleškega poslanika je množica večkrat spoznala, ko se je vozil v zunanji urad, n »a je v li rno pozdravljala, Razburjenje Atencev je velikanski. ! Neprestano stoje velike množice ljudstva pred vladnimi poslopji ter čakajo ure in ure odloJIni uradnih objav. RI M, 8. (Cend.) „Giomale d' Italia" poroča j iz Aten, ra odločitev kralja Konstantna, da a] Grška ne intervenira proti Turčiji, ne p menja zmage centralnih držav proti trosporazumu, temv- č da je bil ta skl p stor ! jen le težkega srca, ker armada ni dovoljno pripravljena in je dežela po prejšnjih vojn h go podat sko in financijelno preveč izčrpana, da bi mogla začeti novo vojno. — „Messa-1 ger<»" pa poroča iz Aten: Veniz os se je izr.'! / i napram nekaterim časnikarjem, da bo Zaimis zasledoval strogo nevtralitetno politiko. Venizelos upa, da ta po'itika ne bo spravljala v nevarnost novopridobljenih o-| zemelj. Njegova stranka da bo tudi še nadalje podpirala vlado. Na sklicanje zbornice pa < a nikakor ni misliti. Obletnica zavzetja Janine v Atenah. PARIZ 8. (Kor. t Neka vest lz Aten poroča o praznovanju obletn ce zavzetja Janine. Narod po ulicah pozdravlja kralja in Venizelosa. Oboroževanje v Amerik!. HAAG, 8. (Cenz.). Iz Pittsburga in drugih orožaren v Zedinjenih državah odhajajo, kakor poročajo „Times" iz Washingtona, veliki transporti topov na kalifornijsko obal, v Texas, Florido in v Panamski prekop. Vsa nadaljna dela v Panamskem prekopu so ustavljena, da se zgrade veliki betonski temelji za namestitev močnih obrežnih baterij. Kakor poroča „Rotterdamsche Currant" pod-p še predsednik Wilson že v sredo celo vrsto zakonskih načrtov, v katerih se zahteva ena milijarda dolarjev za obrambo obrežja. Demisija portugalskega finančnega ministra. LIZBONA, 8. (Kor.)) Finančni minister (sailhards je demisijoniral. Parni mlin Tgorel. BEKEŠ CSABA, 7. (Ogrska brzojavna korespondenčna pisarna.) Tukajšnji parni mlin Bekeš Czabaške Martin Rosenthalo-ve delniške družbe je danes zgorel. Ekspioziia. DUNAJ, 8. (Kor.) V dunajski livarni cina sc je zgodila danes zjutraj eksplozija nekega šrapnela, ki je povzročil veliko nesrečo. Neki kleparski mojster v Potten-dorfu je prinesel več različnih kovinastih odpadkov, med katerimi se je nahajal tudi en šrapnel. Ko je vrgel klepar ta šrap-nel z drugo kovino skupno na tehtnico, je nastala strahovita eksplozija. Vsa okna delavnice so bila razbita. Od treh oseb, ki so se nahajale v delavnici, je bila ena ubita, obe drugi, lastnica livarne in klepar pa težko ranjena. Kleparski mojster je izjavil, da je dobit šrapnel, najbrže ruskega izvora, od nekega kleparskega mojstra v Pottendoriu, prinesel pa ga je najbrže kak vojak z bojišča. Žitni trg. DUNAJ, 8. (Kor.) Na današnjem trgu ni bilo skoraj nobene kupčije, zato ni bilo niti nobene tendence niti premembe cen. Vreme: mrzlo in oblačno. Vvčiikem mdaršKžmokviru. Sobotna osiješka »Hrvatska Obrana« je z ozirom na predavanje nekega Nemca, Damaschkeja, ki ga imel v Osijeku, priobčila na uvodnem mestu, pod naslovom »U velikom gospodarstvenom okviru«, članek, ki naj ga podamo tudi našim čitateljem, da vidijo, kako mnenje vlada med Hrvati glede naše skupne bodočnosti. Članek pravi: Od Hamburga do Bagdada, od ustja Visie pa do reke Nila — to je ogromno gospodarsko področje, ki naj po sedanji vojni pripade nemškemu narodu kot torišče za plemensko ekspanzijo in za gospodarski promet, za nadaljevanje svetovnih trgovinskih zvez, ki naj rabijo po-vzdigi nemške industrije in narodnega bgastvo. Tako s pač napoveduje z nemške strani. Veliki narodi: Angleži, Amerikanci Ze-dinjenih držav, Rusi so si razdelili zemljo med seboj, da za druge komaj ostaja prostora na solncu; sedai se tudi Japonska oglaša v Aziji, da bi pomalem vso vzročno, pozneje pa tudi ostalo Azijo, posredno ali neposredno, spravila pod svojo oblast. Težnja srednjeevropskih držav, da bi si tudi izkrčile pot za svobodno gibanje in čn bi našle duška na prostoru, kier so od vseh strani objete in stisnjene, jih je spravljala v vedno večje nasprotje z velikimi nadvJadujočimi evropskimi državami. Prihajalo je do razprtij v raznih področjih in ob raznih prilikah Dosti je, da omenjamo med drugimi samo razne faze balkanskih vojen in dogodke po njih, dokler ni končno prišlo do sedanje svetovne vojne. In ta vojna je v resnici velika gospodarska vojna, dasiravno se vrši boj v posameznih področjih pod narodnostnim naslovom. Rusija se bojuje zaradi Dardanel in odprtega pota skozi nje na svetovna morja in smatra, da jej je v to sv rho treba nespornega gospostva na Balkanu. Angleška se vojuje, da si ohrani svojo neomejeno gospostvo na svetovnih morjih, vojuje se Nemčija, da si izkr-či pot za svobodno gibanje r.a morju in za svobodne trgovinske zveze na vztoku, kamor so jo že za križarskih vojen vodile zemljepisne razmere. Naša monarhija se bori za svoj in svojih narodov obstanek, da bi v trenju med tolikimi nasprotnimi silami ne bila tudi sama strta obenem žniimi. Samo Francoska in Srbija se vojuiete za narodnostne smotre, obe v službi tujih narodov, brez vsakega jamstva, brez vsake nade, da bi se jima poplačala kri. Nemčija bi svoje velike svetovne vojne ne bila niti mogla začeti, niti izvesti brez pomoči habsburške monarhije; biez nje tudi ne bo mogla spravljati sadov svoje zmage, ostati tnora združena žnjo. In tako torej sila razmer ustvarja novo zgodovinsko tvorbo: veliko in močno narodnogospodarsko skupino, ki bo dovolj močna, da bo mogla v veliki svetovni konkurenci uspešno tekmovati z drugimi močnimi svetovnimi činitelji. Ne zamerjamo Nemcu, ki nam je v svojem predavanju odprl te vidike, kjer prikazuje vprašanje svetovne trgovine kot čisto nemško vprašanje, v katerem so interesiram Nemci iz rajha in habsburške monarhije in je samo tako mimogrede o-menjal tudi »Ogre«. Vsak človek se poraja kot človek, to- da raste in se razvija kot Nemec, Anglež, Rus, Madžar, Hrvat itd. in tako dobiva o-kvir, v katerem se giblje vse njegovo mišljenje in čutenje. Pridržujemo si pa pravico, da kritično pretresemo v njegovem predavanju razvite misli in načrte in da s svojega stališča razmotrivamo, kaj bi moglo biti za nas koristno in kaj škodljivo. Velja, kar pravi Damaschke, da Nemčija ne misli graditi svoje svetovne gospodarske moči s podvrgavanjem, kakor Rusi in Angleži, temveč z organiziranjem. To bi moglo biti zelo koristno, ako bi pri tem organiziranju aktivno in svobodno sodelovali vsi oni elementi, ki bi naj bili soudeležniki v tej organizaciji in če bi pri tem njihovi narodni in narodnogospodarski interesi ne prihajali v nasprotje z interesi drugih. Mogla bi pa ta organizacija postati škodljiva in nevzdržna, ako si vzame za smoter »penetration pacixique<:, mirno, preračunano prežemanje nenem-ških narodov s tujim duhom, na škodo samosvojega narodnega življenja in razvoja. Vprašanja, ki nadvladujejo v svetovnem razvoju, se menjajo: najpreje je vladalo in odločevalo versko vprašanje, potem je prišlo na vrsto narodnostno, sedaj se pa poriva v prvo vrsto socijalno in narodnogospodarsko vprašanje. Narodnostno vprašanje se tako poriva nekoliko v ozadje, izgublja agresivni in imperialistični značaj. Toda kakor ima verski motiv v moralnem življenju, tako ima tudi narodnostni interes tudi še nadalje svojo važnost kot duševni nagibalec in odločilen činitelj v narodnem življenju, posebno po svojih demokratskih tendencah. Prosvetni napredek je conditio sine qua non za narodni obstanek. Prosvetni razvoj pa se more pospeševati edino le na podlagi narodnega jezika in individualnih narodnih posebnosti. Po gospodova-uju tujega elementa v kakem narodu, se raznarodujejo njegovi višji sloji, se raz-naroduje znaten del njegove inteligence. V inteligenci začenja primanjkovati srca in skrbi za širše naredne sloje in odpira se prepad, ki je poguba za narod, kakor je dokazal to H. Yh. Buckle za Rusijo, kjer med narodno inteligenco in Širokimi sloji naroda zija globok prepad. Mimogrede bodi povedano, — tak prepad je tudi že pri nas____ Pripomnili smo to, da pokažemo nalogo, ki jo mora nacijonalizem vršiti tudi še nadalje. Nemčija je, kakor smo že rekli, za o-stvarjanje svojih velikih svetovnih načrtov vezana na tesno zvezo s habsburško i monarhijo. V njenem interesu je, da ostane naša monarhija močna. Močna pa mora biti samo tedaj, če so zadovoljne v njej vse dežele in zadovoljni vsi njeni narodi. Zadovoljni pa bodo samo tedaj, če bodo mogli v okviru te monarhije nemoteno in intenzivno delovati za dosego svojih na-rodnopolitičnih in gospodarskih smotrov. Niti za trenutek se ne bo smelo izpustiti iz vida dejstvo, da habsburška monarhija ni narodnostno enotna država in da imajo v njej vsi narodi in vse dežele enako pravico do obstanka in razvoja, da tu ne sme biti narodnih hegemonij in helotstva. Najboljši primer vsemu podaja organizacija nemškega cesarstva samega. Gospodarsko življenje mora dovajati do tekmovanja in v takem tekmovanju splošna skupnost ne sme delati v prilog enemu na račun drugih. Po zemljepisnem položaju in po političnih razmerah je hrvatski narod doletelo mesto v tej ogromni narodnogospodarski skupini, ki naj bi se organizirala posvojni. Hrvatski narod je po zakonskem sestavu in po svojih tradicijah z dušo in srcem navezan na habsburško monarhijo. V tej monarhiji mora najti vse pogoje za svoj obstanek in napredek, v njej mora najti moči, da se vzdrži v velikem mednarodnem gospodarskem tekmovanju, ki se pripravlja, in nič ga ne sme v njem ovirati na njegovo škodo. V takih tekmovanjih se morejo vzdržati samo večie skupine; male in razkosane skupine propadejo. Zato je prva in najnujnejša potreba združenje hrvatskih dežela, ki bodo po identičnosti narodnih, gospodarskih in kulturnih potreb tvorile čvrsto zvezano, močno, za življenje sposobno politično in gospodarsko skupino. V tej skupini mora imeti hrvatski narod kar največje pravo samodoločevanja; za vplive od zunaj mora biti prostora kar najmanje. Tudi v skupnih stvareh monarhije morajo imeti njegovi zastopniki odločilno besedo, tako da se ne bo nič ukrepalo za nas brez nas, nič, kar bi nam škodovalo in nasprotovlo nšim interesom. To mora biti prvi člen narodne veroizpovedi od Donave - Drave do Lima - Kotora, od Zemuna do Soče, ki ga mora odločno In iz vse duše izpovedati vsakdo, ki živi v teh deželah, brez razlike, pa naj je katolik, pravoslaven, mohamedanec ali žid. Tako razkosani, kakor smo sedaj, se ne moremo vzdržati v mednarodni tekmi, propademo vsi! To zedinjene hrvatskih dežela zahteva tudi velik interes monarhije. Hrvatski narod je njena moč na jugu. Politično, gospodarsko in kulturno močna Hrvatska bi imela veliko privlačno moč napram sosednim deželam in narodom na Balkanu. Seveda pa ne dosežemo svojega smotra, ako se predvsem sami pošteno ne oprimemo dela za povzdigo naše narodne moči. Pri nas se je v vseh panogah narodnega življenja ugnezdila mrtva šablona, ni prave duše. ni navdušenega zanimanja, ni požrtvovalnosti za velike narodne cilje. Mi pričakujemo vsega od zunanjih činiteljev. Nasproti temu se pa z druge strani pojavljajo anarhistične struje. Eno iu drugo je treba iztrebiti brez usmiljenja. Skupno naše javno in zasebno življenje se mora postaviti na nove, solidne temelje. »Hoteli bi naš narod dovesti tako daleč* — pravi Damaschke — »da bi v narodu ne bilo več mlačnežev in lenuhov...« V narodu se je doslej vkljub vsem na-sprotstvom ohranilo zdravo jedro, kar je pokazalo hrvatsko vojaštvo na bojnih poljanah. Rodila je v njem sveto navdušenje in brezprimerno požrtvovalnost zavest o dolžnosti napram kralju in monarhiji in pa sveta hrvatska zastava. Moč mu je dajala krepka vojaška vzgoja, ki bi v svoji plemenitejši bistvenosti morala ra-bitizavzorvsej naši vzgoji. Dala mu je moč do vseh podrobnosti izvedena vojaška organizacija in disciplina, v čemer bi moralo najti zgled vse naše javno življenje. Ko se vrnejo naši junaški vojaki s krvavih bojišč, bodo imeli pravico, da nas bodo vprašali: kaj ste pa vi delali doma v tem času, kako ste se pripravljali, da ohranite in povzdignete ono, za kar smo mi tvegali svoje in svojih rodbin življenje, kar smo odkupili s svojo srčno krvjo? Pa jili bo med nami, ki jim bodo mogli pripovedovati, kako so se oni in njihove žene zabavali po javnih lokalih, kako so njihove žene študirale najnovejše in najdražje mode, ali kako so uganjali patrijo-Lično špekulacijo na račun svojih soroja-kov, na račun ubogih rodbin naših vojakov na bojišču, da bi v težkih časih kar najbolj povišali cene živežu, da siromakom še bolj oteže njihovo itak težko življenje. Po vojni bo morala biti prva naša skrb. da se z našo lastno močjo povzdignemo gospodarski, da široke sloje našega naroda, zlasti naš kmetski stan povzdignemo gospodarski na kar najvišjo stopnjo. Naši sinovi in naši bratje prelivajo kri in poginjajo na bojišču; to se jim mora poplačati. »Dolg naše hvaležnosti« — pravi Damaschke v svojem predavanju -»ni plačan z nekoliko markami ali kronami, temveč kos domovine naj dobe Zve za nemških zemljiščnih reformatorjev je začela boi domovanjsko pravo, ki naj vsakemu vojaku in njegovi vdovi zrigotovi domovanjsko grudo, ki se ne more niti zastaviti niti izpu it*, domovanjsko grudo, na kateri bo njegova deca r-is'Ia zdrava na telesu n duši v sramožljitfosti in nravstvesti, m či in čutu, da ta domovina daje za v.'-ako pošteno delo i o^te.i kruh in domačo grudo, in da bo sposobna za izpolnjevanjeva-nje velikih nalog, ki jih mora naložiti ta svetovna vona." s >fc C Ko pretresavamo večja vprašanja našega javnega življenja, ^e vedno nahajamo pred vprašanjem : Kaj pa pravi k temu naš n:i-godbtni odnošaj (z Ogrs o) ? Nočemo se tu baviti s tem vprašanjem. Rekli pa smo že dost krat, da se morejo zadovoljili naše narodne težnje na nag' dbenem temelju, ako b > na obeh straneh liberalnega in pravičnega mišljenja. Tu naj se dotaknemo le onega, "ko se nam z ogrske strani i menjajo časi Zrinjskih. Ne bojimo se, da bi nas kdo desavuiral, ako pravimo, da ni nikogar na Hrvatskem, ki bi se ne zadovoljil s tem, da bi se naša zveza z Ogrsko p .stavila na one podlage, na katerih je bila za časa Zrinjskih. Pridejo pač take razmere, da bo Ogrska imela morda več razloga, da si bo ž«Tela zveze s Hrvatsko na tako zanesljivi in solidni podlagi, kakor mi. Taka hrvMsko-ogrska zveza bi bila močna in nezlomjiva politična in gospodarska skupina, ki bi dala predvsem habsburški monarhiji in potem pa onemu velikemu okviru, od Hamburga do Bagdada in od ustja Visle pa do Nila trdno, nerazrušno jedro. Blagor i nam i njim, ako bodo na Ogrskem mogli in hoteli to razumeti pravočasno. Stran II. „VEČERNA EDINOST" St. 43. V Trstu, dne 9. marca 1915 Tako članek v „Hrvatski Obrani." Mislimo, da srno ustregli naim čitateljem, ko smo jim podah to velezanimtvi, značilni izraz hrvatskega mnenja o na^i skupni bodočnosti. SežMe mrtvecev v vojni. Ogroževanje zdravstvenih razmer, izhajajoče z bojišč, ne ostaja vedno omejeno na bojišča. O tem dejstvu nas poučuje na primer resnica, da so po sedan-ski bitki opazovali razsežno uničenje rib v Belgiji, kar so povzročile ncštevilne mrhovine konj. ki so plavale po reki Mo-zi iti razširiale po njej strupeno gnilobo. Nu^ki odposlanec knez Orlov, ki je iz študijskih vzrokov poselil sedansko pokra-»ino. Mvaja v svojem poročilu od 12. inaj-nika I. JS71. tudi epidemijo iz azijske Rusije, ki so jo raznesli roji miniad kobilic in drugih žuželk z vseli bojišč sosedne Perzije. Vsaka armada se gotovo zeio dobro zaveda. da mora biti ena njenih prvih skrbi, da se prepreči prenos nalezljivih bolezni t bojišču. Službeni predpisi, kakor vojni zdravstveni red itd. vsebujejo odredbe in navodila, kako je treba odstraniti in napraviti neškodljiva mrtva trupla ljudi in koni in raznih odpadkov. Ali je to vse moče v današnjih tako velikanskih armadah in ob ogromnih žrtvah modernih bitek. je pač veliko vprašanje. Pri vsem tem pa ostaja najvažnejše \ pašanje, kako naj se ravna s padlimi. Kakor so narodi sami različni, tako različen ie tudi pri njih način pogreba. Kdor je pretil draždansko razstavo leta 1911., se še spominja £ stolpa molka", zgradbe za mrtvece, kamor polagajo Parzi svoje mrliče, namreč pod milim nebom, da bi ptiči kot nebeški seli tudi mrtve ostanke odnesli bliže domovine____Kdor ie zasledoval rusko-japonsko vojno, mu je znana navada, da se padlim vojakom nabožnega japonskega naroda odreže jabolko in nekaj las. da jih pošljejo v domovino. Za kulturne narode sta sedaj dve možnosti: pokop, sežig ali pa spojitev obeh načinov. V velikih bitkah z velikanskimi izgubami, pri oblegancih, ob težavnem in neprimernem ozemlju, kjer bi bilo pokopavanje mrtvecev tako otežkočeno, da »ie bi se ča^a in moči. ki bi jih bilo treba /a to, izgubljalo v daleč preveliki meri, se ne more niti pomisliti na pokopavanje mrtvecev. Ni še pozabljeno, da so v Me-tzu in v okolici, i>osebno tam. kjer je taborila Bazainova armada v nemško-irancoski vojni, vladale pravcate kužne razmere. V starih vojnih poročilih se more čitati, kako so nahajali mrtva orjaška trupla napol zakopana v gnojiščih, m nič manj niso znana dejstva, ki so jih leta !>70. ugotovili po nalogu nemške vlade okrajni policijski komisarji, da je bilo po bitki 16. avgusta samo v okraju Gorze le deloma pokritih z zemljo 14.000 vojaških trupel, vsega skupaj na vsem bojišču pa gotovo do 30.000 V nekaterih okrajih se ni mogla zajemati voda iz prav nobenega \<«dnjaka in umrljivost je silno rastla. Te številke in ta dejstva pač ne govore za to, da bi bilo pokopavanje edin način pogreba. Dodati pa je treba k temu še gospodarski vzrok. Če je namreč po večjih bitkah svet pokrit s številnimi posameznimi ali skupnimi grobovi, pomenja to za prebivalstvo, ki je itak že dovolj udarjeno po vojnih neprilikah. veliko nadlogo za leta in desetletja, (irobovi morajo ostati nedotaknjeni in lastnik ne more obdelovati svoje zemlje, kakor bi jo hotel. In vendar morajo ljudje obdelovati svojo zemljo, a-ko nočejo poginiti, ali pa se izseliti dru-( gani. Ostaja torej še sežiganje trupel. Običaji starega veka. sežiganja mrtve- j cev pri trebe na drugi strani, in če u-važujemo iz teh dveh svojstev Japonca izhajajoče dejstvo, da je japonska produkcija tako cenena, kakor ona Amerike ne more nikdar biti: potem imamo pred seboj vse glavne momente, ki govore, da se Amerika opravično boji japonske konkurence. In jasno nam je, zakaj so se Zedinjenc države, čim je začelo sedanje japonsko gibanje proti Kitajski, hitro (»glasile s svojim protestom proti temu, da bi ta poslednja zadobila tako politično in go-i spodarsko polnomoč v Kitaju. 2e danes se more napovedovati z vso I gotovostjo, da mora priti prej ali slej do velikega spopada ined Zedinjenimi državami in Japonsko. Pa je še drugega velikega razloga za to. In ta je v Tihem ! oceanu. Tu ima Amerika svoje kolonije, j So to Havajski in Filipinski otoki. Te po-I slednje so Zedinjenc države odvzele španski v znani vojni leta 1M97. In te kolonije so na eni strani za Ameriko prehodne točke na kitajski trg, na drugi strani pa imajo vse polno japonskih naseljencev. Narodno-gospodarski in momenti narodne propagande delujejo torej tu na prihodnji spopad med Japonsko in Zedinjenimi državami. Izlasti pridobitev Filipinov, ki leže jugovzhodno od Kitaja, bi bila neizmerne važnosti za Japonsko. Razumeli bomo torej veliko razdraže-nost v Ameriki, čim je Japonska začela stezati roko v Kitaj, ali točneje rečeno: I da bi bila iztisnila iz vzhodne Azije vsako konkurenco, v prvi vrsti pa severoame-riško. Velika napetost med Japonsko in Zedinjenimi državami je prav iste naravi, kakor je ona med Anglijo in Nemčijo, in krvava vojna med prvima, bo v resnici ; gospodarska vojna, kakor je sedaj gigant-'ski boj med Nemčijo in Anglijo. Slikice iz vojne. Poroke med nemškimi civilnimi ujetniki in Angležinjam!. Kakor se javlja iz Londona, se jc vršila pred kratkim v i Southenu poroka štirih nemških civilnih ujetnikov s štirimi angleškimi deklicami. ' Po poroki so novoporočenci zajtrkovali v neki restavraciji. Po izvršeni poslovit- vi so se poročenci zopet vrnili v ujetništvo. Rusi in Neme? prot? skupnemu sovražniku. Neki ruski vojak piše: Zašel sem bil v gozdu. Tam sem srečal nekega nemskga vojaka, ki se je tudi izgubil. Dogovorila sva sc. da skupno poiščeva pot i iz šume. Hodila sva dolgo, več kilometrov ne da bi bila našla pravo pot. Legla sva pod neko drevo — ker se je bilo že zmračilo — da se nekoliko odpočijeva. Puško sva držala v roki. ali nisva imela ni ene krokije. Ker sem bil izmučen, sem kmalu zadremal, ali poprej, nego sem trdno zaspal, sem čul v bližini neki šum. Skočil sem pokonci. Nemec poleg mene jc trdno spal in brezbrižno kakor dete. V tem trenotku sem zagledal v grmovju dve bleščeči očesi. Teh iskrečih se oči je bilo potem vedno več. Ni bilo nikakega dvoma: bili so volkovi! Vzbudil sem Nemca in ga opozoril na nevarnost, ki nama preti, ali — kakor rečeno — oba sva bila brez municije. Volkovi so v polkrogu kazali zobe. ali niso si upali, naju napasti. Fden največjih se je priplazil blizu naju. (iobec je imel odprt in iz njega mu je visel dolg jezik. — z Sedaj, ali nikoli!« — sem si mislil, skočil k njemu in ga prebol z bajonetom. Silno je zatulil, se zgrudil, potem zopet vstal in se odvlekel k svojim volčjim tovarišem. Sedaj pa je ves trup navalil na naju. Udarjal sem po volkovih z bajonetom in kopitom, kamor sem zadel. Tudi Nemec je pošteno udarjal z bajonetom. Slednjič so se volkovi umek-nili, ali so še vedno režali na naju iz daljave kakih 10 korakov. Nemec mi je pokazal svojo roko, ki je krvavela. Obvezal sem mu rano s svojim žepnim robcem, a-j !i nisem odvrnil pogleda od volkov. Tako sva prebedela vso noč. Volkovi, ki oči-vidno niso bili lačni, niso več navalivali na naju. Pred zoro so neopaženo izginili. Dve uri pozneje sem s svojim nemškim tovarišem našel pravo pot. Moja pot je vodila na desno, njegova na levo. Molče sva si podala roko kakor najbolja prijatelja. V oči so nama prišle solze, ko sva se poslovila .... Težave s krušnimi nakaznicami. Bero-linski »Tag« piše v svoji zabavni prilogi, namenjeni žcn^tvu; Da bi mogle krušne nakaznice postati povod za spore s slu-žabništvom, nam priča cela vrsta dopisov, ki jih dobivamo iz kroga naših bralcev. Tako hoče neka bralka izvedeti od nas, ali ima predstojnik domačega gospodarstva tudi pravico, da sme v polni meri razpolagati z nakaznicami podrejenega mu služabništva. Ce dobiva služkinja od ; gospodarja vso oskrbo, je pač samopose- j bi umevno, da mora dobivati od svojega delodajalca tudi svoj del kruha. Druga bralka zopet meni, da je utemeljen dvom, ali naj ne dobi služabna oseba svoje lastne krušne nakaznice. Zopet druga gospodinja nas prosi za svet, ali sme zahtevati od pomožnih delavk v gospodinjstvu, kakor od perice in likarice, ki dobivate vso hrano, da bi prinesli s seboj svoje lastne krušne nakaznice. Vsa ta vprašanja še čakajo uradne rešitve, toda vkljub teinu smemo pričakovati, da zaradi razdeljevanja kruha ne nastanejo spori med gospodarji in služabništvom. Njih vzajemni pa-trijarhalični odnošaji slone pač na polnem zaupanju in je torej mogoče pričakovati z vso gotovostjo, da bodo gospodinje, če jim bo le mogoče, dajale služkinjam še večje kose kruha, nego jim gredo, gotovo pa jih ne bodo goljufale. Rožne politične vesti. Ujeti oficirji na Angleškem. Izjave nevtralnih opazovalcev o razmeroma jako dobrem postopanju z ujetimi nemškimi oficirji na Angleškem, so vzbudile pri narodnih šovinistih precejšnje nezadovoljstvo. Po poročilu angleške vlade je stala nastanitev v Donington Hallu interniranih nemških oficirjev 13.000 funtov štcrlin-gov (312.000 K); pohištvo samo je stalo 4000 funtov (96.000 K). Radi višine teh številk je znani konservativni lord Charles Beresford že interpeliral vlado v spodnji zbornici in zahteval vd vlade, da na vsak način reducira izdatke za negovanje nemških ujetnikov. Slovani v avstrijski vojski. »Moravska Orlice« je priobčila splošen statističen pregled odstotkov poedinih narodnosti v vsej avstro-ogrski vojski: 52 odstotkov Slovanov, Nemcev in Madžarov skupno 42, Romunov in Italijanov 6. V vojni mornarici Slovanov 56 odstotkov, Italijanov 27, Nemcev 10, Madžarov 7. V vojski je 3 odstotke Slovencev, 7 Hrvatov (in Srbov) in 1 Italijanov. Ali ostane Italija nevtralna? Dr. Hans Barth je napisal v »Berliner Tageblaltu« ta-le članek o ciljih Italije: Vojna stranka sestoji v italijanskem parlamentu iz 25 revizijonistiških socijalistov, z Bisolat-tijem na čelu. 7 nacijonalistov, 40 radi-kalcev in par tucatov republikancev in ljudi iz drugih strank, ki bi hoteli vojno, ne zato, ker je neizogibna, ampak radi vojne same — torej kakih 100 glav. Vzlic temu ne smemo živeti v zmoti, da bi Italija ostala nevtralna brezpogojno in za vsako ceno! Ne more se tajiti, da je pri vseli politikih, celo tudi pri najmirnejih, pak tudi pri tistih, ki so pripadali ali še pripadajo prijateljem trozveze, utrjeno prepričanje, da Italija ne sme iziti brez pridobitve iz sedanjih dogodkov! Pa tudi odbor za : zaščito narodnih interesov , ki je stvarno prijazen Nemcem, zahteva, da Italija, ki po proglašenju nevtralnosti, r.n\ z nikakim čustvom sentimentalno:ti vezana ne na desno, ne na levo, gre Ie za svojimi interesi ter mora brez vsakega obzira prijeti za meč, da iz tega kaosa« izvleče svojo korist«. Vsi italijanski politiki, brez razlike in izjeme, vsi Italijani od prvega in najvišjega, pa do poslednjega naperjajo svoje želje povsem drugam, nego proti Nizzi, Savayenu, Tunisu in Malti. Čeprav bi bilo Italijanom lahko, da postanejo sredozemska vlast prvega reda, ali celo e d i-n a sredomorska vlast — vendar imajo njihove misli, kakor je znano, drug cilj. Tradicijonalni respekt pred Angleško ne bi dopustil aspiracij na Sredozemskem morju, in današnja italijanska generacija, posebno pa široke mase, stoje preveč v čaru garibaldinske romantike, prijateljstva s Francozi in mržnje proti Nemcem — preveč je ta generacija zapletena v čar besede... republika. Splošne italijanske želje so naperjene v sikromneji objekt. Velika masa in intelektualci, kakršen je Gabriele d'Annunzio, sanjajo o vsej Adriji, politične glave pa hočejo uresničenja ^naravnih mej«. Se eno dejstvo, ki kaj karakteristično ilustrira vedenje italijanske — vlade. Du-inajska »Zeit« je priobčila članek o ma-Inifestaciiah v Italiji, kjer je zastopala mne-jnje, da ni smeti previsoko ceniti tega italijanskega južnega razburjenja, ko je ve- denje odgovornih italijanskih krogov tako mirno in premišljeno. Na ta članek jc reagiral »Oiornale dTtalia in sicer na ta! način, da je enostavno ponatisnil članek j iz »Zeit« pod karakterističnim naslovom »Afektiran optimizem!« In »Oiornale d'Italia< je glasilo — italijanske vlade!! 15.000 frankov za župana v Reimsu. Iz Berlina sc poroča: Pariška akademija za moraliene in politične znanosti je podelila županu v Reimsu, dr. Langketu, Audif-j fardovo nagrado v znesku 15.000 frau-j kov, ker jc kljub silnemu obstreljevanju vedno vztrajal na svojem mestu in do-1 cela izvršil svoje naloge in dolžnosti. Dr. Langket je o prilikah nevarnosti zbral občinske odbornike in upravne oblasti v kleteh mestne hiše in jih bodril v izpolnjevanju patrijotičnih dolžnosti. Domaft vesti. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane" so bi i sprejeti Mihael Popp cd 52. pešpolka Kristijan Furlan od 5. domobranskega pešpolka, Josip Besednjak od 97. pešpolka, Vincec Baumgartner od provi-janta, Henrik Zilla od obmejne straže ter črnovojniki Ivan Apollonlo, Ivan MiHock, Just Daris, Ivan Zupancc,, Elija Pejetkovič, Peter Golobic, Lovrenc Šminkovec, Robert Langhold, Josip Mizerit, Anton Kocjančič in Josip Mulchi. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Josip Ludvig o J 87. pešpolka, Karel Šlezak od 4. bosansko-her-cegovskega pešpolka, Meho Bečarič od 25. domobranskega pešpolka, Mihael Kovač od provianla, Miho Putak od 53. pešpolka, Štefan Haynovič od 53. pešpolka, Tomaž Do-kuš od 25. honvedskega pešpolka, Karel Burić od 19. pešpolka, Josip Rusjan od provijanta, Simon Suszho od 30. pešpolka, Jovo Dmitrovič od 27. pešpolka, Marin Meniš od 37. domobranskega pešpolka, Josip Padjen od 79. pešpolka, Fran Jordan od 16. pešpolka, Peter Marinovič od 4. bosansko-hercegovskega pešpolka, Elija Mlškovič od 19. honvedskega pešpolka ter črnovojniki Anton Richon, Karel Vidmar, Ivan Babič, Nikolaj Šurec in Anton Vouk. Obsojeni obrekovalci. Pred deželno so-dnijo v Zadru se je nedavno vršila razprava proti šestorici kmetov iz Zemunika radi fal-zifikacije in nagovarjanja na krivo pričanje na škodo nekega Gljiviča. Ta je bil takoj aretiran in je presedel štiri mesece v preiskovalnemu zaporu. Na razpravi proti Gljivicu pred vojnim sodiščem se je izkazalo, da gre tu zgolj za obrekovanja. Gljivič je bil seveda oproščen. Vojno sodišče je na to odstopilo spise civilnemu sodišču in to je uvedlo preiskavo proli obrekovalcem, ki je dovedlo tudi do razprave. Vsi obtoženci so bili obsojeni in sicer je sodišče prisodilo : enemu leto dni ječe, dvema pet mesecev, a dvema po dva meseca. K tej obsodbi pripominja „Hrvat" trpko a zasluženo: Da so se gospodje sodniki držali Danteja in njegove razdelitve pekla, bi bila doletela to Šestorico še vse drugačna kazen za njihovo „plemenito" delo, ki se jc na žalost, kakor epidemija pojavilo v teh kritičnih Časih. Dokler bo takih: nesrečna nam — domovina 1 j JOSIP STRUCKEL j j Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina j I Nov prihod volnenega blaga za moške, j ; in ženske, zefir, batist in perljiva svila ; j za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgolovljenega pe-I rila in na metre, spodnje srajce moderci. ! Vezenine in drobnarije, preproge, za-I vese, trliž po izjemno nizkih cenah. Prva tržaška founrna brusnih kcninov, smlrKa in „corundum" G. Pliotfl-Trst Pot: Riva testen 14. TeL 15-25 Dr. PEČNIK Dr. PETSCHNIUO TRST, VIA S. CATER1HA ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 6 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: ilV*—1 in 7—7Mt, IVAN SIMOmČ Trst • uHca Belvedere 49 : L s TRGOVINA USNJA : n v. e h vrst, črnih in barvali nili ter nnlutov /. i/.'le-■j lovalnico zgornjih čevljev. fj Velika - izbora potrcl^riu * 7a čevljarje in se«llarjo. Specij»litota: podpet-; ! ! nik „PALMA" !! ! tii;n.< prmtor.k^ i vjriu dvokoit-; .I RlI'.rNA' Gorica, TrZa^Ua ul. 2S prej pivovaru* Goriup). ZaTo^a J\oVo1 004. TEG E FON i u Ima varnostno celico (s*fe deposits) za shramb«; **T»dno-t-nih listin. doknmento\' in raznih dragih vrednot, popolnoma vnnfeO proti nlcmu in požaru, urej. no po najnovejSotn natinu ter jo oddaja strankam v najem po najnttjih cenah. STANJI VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. m: ti 8 to 12 fafril ■ d 3 fr S pt»»li bpbtat a vnk fcJarcti ei mdtrft ctl