leto XXIV. — Številka 33 j^novl,e,J,5 obč. konference SZDL ^*5lce' Kranj, Radovljica, šk. Loka ► J™* — Izdaja CP Gorenjski tisk G,avnJ urednik Anton Miklavčlč Odgovorni urednik Albin Učakar iiA silo KRANJ, četrtek, 29. 4. 1971 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, ln sicer ob sredah In sobotah SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO le dni je bilo izgovorjenih mnogo spominskih besed o tistem ^"anienitem dogodku pred 30 leti, s katerim se je začelo novo 2godovinsko razdobje slovenskega naroda. Zato se mi ne zdi Potrebno obnavljati podatkov, kako m zakaj je bila ustanovljena F- Danes imamo namreč možnost, da že Iz zgodovinske razdalje raaai^slirno o nekaterih dejstvih, ki bodo ostala kot trajna Vrednost. . Naš osvobodilni boj ima toliko posebnosti in originalnosti, ~* pomeni izredno izkušnjo za nas ln za druge tudi v sedanjem to Prihodnjem času. , Prvo, kar zasluži posebno pozornost, je čas, ko je zgodovhi-**a odločitev padla. V desetih dneh vojne je stara Jugoslavija kapitulirala, država je bila zasedena ln razbita, slovenskemu jtorodu pa namenjena težka usoda, da bo razseljen s svoje zemlje ^»zbrisan iz zgodovine. V tistih dneh, ko je slovenska meščanka politika mrzlično iskala za Slovence vsaj takšno usodo, kot J° je Hitler namenil npr. Srbiji, kjer Je v pomoč svoji okupaciji Poklicala na pomoč Nediča in vso drugo reakcijo, so slovenski Politiki za vsako ceno skušali nagovoriti tako nemške kot italijanske okupatorje, naj slovensko ozemlje zasede samo en okupa-°r ter tu ustvari svojo vazalsku državico — v teh dneh je KPS *orala predstavnike krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih klavcev, ki so sklenili ubrati povsem drugo pot: boj za osvoboditev. Danes nas lahko preseneča hitrica in takojšnje reagirale na nastalo brezupno situacijo. KP ni oklevala, ampak je s P drieem na čelu takoj in brez odloga napravila tvegan korak. 'Otija si ni poiskala za to veliko tveganje zaveznikov med nek-ahjhni političnimi strankami, tudi med tistimi ue, s katerimi j6 imela zveze za časa Ljudske fronte. Obrnila se je na tiste, od '»'etih je pričakovala, da ne bodo omahovali v težjih preizkuš-n ' ^ s<> nas čakale, in ki bodo omogočili množičnost novega svoboclilnega gibanja. Okoli lega jedra so se potem začele • "ati slovenske množice, v katerih je zrasla in se razširila po bo"!-1 slovenskem ozemlju tako učinkovita in edinstvena osvo-dihm organizacija. Iz te množice z enotno osvobodilno idejo p"^e:zail?» slovenskih delavcev, kmetov in tudi drugih slojev je to V«1*1 zrasc* in se razvM oboroženi partizanski boj. OF je zago-v la temu oboroženemu boju začetek in rast, pritok nepre-ten • !,ovm borcev, zagotovila mu je bazo v vsakem kraju, v vol k 1 m na Po^želju, omogočila oskrbovanje partizanske na? in PrePreCna, da bi bilo kdaj koli potrebno zapuščati m partizanom slovensko zemljo in jo prepuščati za dalj a okupatorjem in beli gardi. Ta množična OF je preprečila, v s v.se.na Slovenskem kdajkoli zgodilo kaj takega, kot je bilo DlJ» in Crni gori, kjer so se morali partizani konec leta 1941 koi?,CSiCe m !eta umakniti 11 CL',ih dežel ter se vrniti šele proti l». ko je bila okupatorska moč že pred porazom. luči Či lahko danes ocenjujemo tudi očitke, ki so jih Stolicah, češ da M se um predstavnlkf KPS na posvetovanju v »•ali predvsem lotiti (že 1941) takojšnje* jcuiov slovenskega ; nfc množične baze bile I je ozemlja, ne pa se orientirati na ustvar-v OF. Danes je zgodovinsko potrjeno, da a takšna stališča utopislična in bi lahko v primeru reall-PovzročUa katastrofo osvobodilnega boja v Sloveniji, stil !>ator n* u»'čil vse, kar bi se mu kakorkoli upiralo ter počitki«* tli S PoniocJ° domačih izdajalcev slovenski teren. Lahko Parno, da bi bila na ta način Slovenija v veliki nevarnosti, 'zl>adla iz nove Jugoslavije. Spomnimo se samo špekula-• prodnih izdajalcev, da odpro maja 1945 pot v Slovenijo frj 111 voJskam, katerim bi se pridružili domobranci kot Je,va vojska, da bi na ta način odtrgali Slovenijo od nove i lahk *e* SPonmlm° se tudi na dogovor »fifti-fiftl« v Jalti, ki ze m °moS°ćn tak izid vojne v Sloveniji. Da se kaj takega g°dllo, je preprečila prav naša množična OF. še nekaj dejstev, ki so vredna pozornosti: Takoj 22. junija • 1941, na dan napada Hitlerja na Sovjetsko zvezo, je bilo ustanov- j Ijeno Glavno poveljstvo slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet, 14 dni kasneje — 4. julija, ki ga danes praznujemo kot dan borca — je CK KPJ v Beogradu sklenil takojšen oborožen upor. KP v Sloveniji ni oklevala, ampak je takoj ln neposredno reagirala, ne čakajoč na direktive od KPJ ali celo od Komintei ne. Odločala je samostojno in v skladu z revolucionarno teorijo in podkovana tudi z izkušnjami svojega dolgoletnega ilegalnega delovanja. Vsa štiri leta je slovensko ljudstvo pod vodstvom OF in KPS vodilo svoj osvobodilni boj samo, brex pomoči, razen v zaključnih vojaških operacijah spomladi 1945, ko sta prišli v pomoč dve armadi, ena po dravski dolini, druga pa skozi Istro proti Trstu, Tudi to dejstvo, da v Sloveniji nI bilo velikih partizanskih porazov in evakuacij, da smo imeli vseskozi od pomladi 1942 večja in manjša osvobojena ozemlja, je treba pripisati OF, njeni razširjenosti in širini med ljudmi vseh prepričanj in slojev, pa tudi taktiki, ki jo je tako uspešno vodilo politično in vojaško vodstvo v Sloveniji. O vseh teh slovenskih posebnostih bi lahko razpredali z navajanjem še več prepričljivih primerkov, tako npr. o tem, da se je CK KPS odločno uprl preselitvi glavnine slovenske partizanske vojske leta 1944 v Bosno aH pa poskusom načelnika Vrhovnega štaba Arse Jovanoviča, da bi postavil našim brigadam za komandante svoje rojake, češ da Slovenci nimamo sposobnih vojaških voditeljev (tudi Tempo je bil konec 1942 takega mnenja, kakor piše v svojih spominih). še na eno važno dejstvo je treba danes opozoriti: OF je nastala kot odgovor na brezupen položaj, v katerem m Je znašel naš narod z okupacijo. Prvi njen cilj je bil osvobodite* vsega naroda in njegova združitev; Toda že v zgodnji jeseni 1941 je OF v svojem programu jasno povedala tudi stališče do skupnosti jugoslovanskih narodov. Nismo priznali razkosanja Jugoslavije (čeprav njena predvojna ureditev ni bila nič prida bi Je bilo ljudstvo nad njo popolnoma razočarano). Davno pred Avnojem je OF postavila med svoje cilje obnovitev jugoslovanske državne skupnosti na načelih enakopravnosti vseh narodov in njihove državnosti. Pri tem Je jasno rekla, da »bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam«. To programsko stališče OF je posebno pomembno danes, ko skušamo urediti jugoslovansko državno skupnost prav na teh načelih, ki jih je proklamirala OF že na začetku svojega boja kot enega svojih osnovnih ciljev. Ta načela je sprejel leta 1943 AVNOJ, toda po osvoboditvi niso prišla do pome veljave. Unilarlstlčna mreditev države ni bila dosledna tem sklepom OF in Avnoja, toda zdaj, po 30 letih je le dozorel čas njihove uresničitve. Poleg ustanovitve OF imamo še en važen mejnik v našem osvobodilnem boju: to je tako imenovana »dolomitska izjava«, v kateri io se osnovne skupine sporazumele o popolnoma enotni, ne več delno koalicijski organizaciji OF. S tem je bila vnaprej onemogočena možnost cepljenja slovenskih osvobodilnih sil, tako da je v skladu s temeljnimi točkami OF po osvoboditvi lahko prevzela oblast v Sloveniji Osvobodilna fronta kot celota. Zgodovinsko gledano smo v slovenski OF vnaprej zavestno preprečili taka dogajanja, ki so jih utrpela mnoga zelo uspešna osvobodilna gibanja, da so namreč po zelo herojskem in uspešnem boju po zmagi šla narazen, se razbila v klike ter se med seboj začela tolčl za oblast. Najbolj vidne take primere lahko vidimo v Alžiru, delno v Italiji, Franciji itd. Naštel sem le nekaj pomembnosti, ki dokazujejo izredno vrednost vsebine in delovanja slovenske OF, za kar jI gre posebno mesto tako po originalnosti kakor tudi uspešnosti med vsemi osvobodilnimi gibanji tako v Jugoslaviji kot tudi v svetu. Tone Fajfar JESENICE 0 V četrtek, 29. aprila, bo v prostorih družbenopolitičnih organizacij na Jesenicah posvet vseh tistih družbenopolitičnih delavcev, ki so sodelovali na javnih razpravah o ustavnih spremembah po raznih krajih jeseniške občine. Pogovorili se bodo o obisku in uspehu javnih razprav in izdelali analize. D. S. 0 V sredo, 28. aprila, je bil v prostorih družbenopolitičnih organizacij jeseniške občine posvet, ki ga je pripravil občinski odbor ZZB NOV Jesenice. Pogovarjali so se o akciji za izgradnjo in postavitev spomenika NOB v Mostah Dri Žirovnici, ki naj bi simboliziral splošni odpor prebivalstva gornjega dela Gorenjske. V akciji sodeluje tudi znani kipar Drago TrSar in domačin Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani. D. S. £ Pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice si že dalj časa prizadevajo, da bi uspeli z akcijo o ustanovitvi muzeja NOB na Jesenicah. Prostori v tehniškem muzeju železarne so postali pretesni, zato predvidevajo ustanovitev muzeja v stari Kosovi graščini. Akcijo so podprle že vse jeseniške družbenopolitične organizacije, o njej pa bodo razpravljali tudi na prvi prihodnji seji jeseniške občinske skupščine. D. S. Izobrazbena struktura prebivalstva RADOVLJICA 0 V prostorih Park hotela na Bledu bodo danes končali s preurejanjem prodajnega prostora. Trgovsko podjetje Murka Lesce bo preurejeno poslovalnico (prodajalno tekstilnih izdelkov) odprlo jutri. TRŽIČ 0 Ob visoki udeležbi volivcev na nedeljskih nadomestnih volitvah v 28. volilni enoti tržiške občine v Lešah je bil za odbornika občinskega zbora izvoljen Cveto Bohinc. Zanj je glasovalo 69 % vseh občanov te volilne enote, ki so se volitev udeležili. -ok Nasi zbori za 30-letnico OF V petek, 23. aprila, je bila v dvorani amaterskega gledališča Tone čufar na Jesenicah tradicionalna prireditev srečanja jeseniških pevskih zborov. Na prireditvi, ki je potekala pod geslom Naši zbori za 30-letnico OF slovenskega naroda, je sodelovalo 12 pevskih zborov iz jeseni-ike občine. Nastopilo je več kot 600 pevcev. Na srečanju so podelili tudi letošnja občinska priznanja OF. Sedem pevskih zborov jeseniških osnovnih šol, otroški zbor vzgojno varstvene ustanove Angelce Ocepkove, mladinski zbor 2IC, moški zbor Jeklar, mešani zbor Jesenice in mladinski pevski zbor Blaž Arnič so na prireditvi zapeli po tri pesmi. Letošnje srečanje pevskih zborov, ki je bilo posvečeno 30-letnici OF slovenskega naroda, je ob prepolni dvorani gledališča zelo lepo uspelo. D. Sedej Mladina Osvobodilni fronti Ob 30. obletnici osvobodilne fronte je bila v torek ob 11. ari dopoldne v dvorani Tivoli v Ljubljani osrednja proslava pod geslom Mladina Osvobodilni fronti. Velika dvorana je bila kmalu premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so se želeli udeležiti proslave. Udeležili so se je tudi nekdanji ustanovitelji Osvobodilne fronte, nekdanji člani izvršnega odbora in SNOS, najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja, JLA ln gostje iz zamejstva. Slavnostni govor je imel predsednik republiške konference zveze mladine Slovenije *ivko Pregl. Orisal je tridesetletno obdobje od ustanovitve OF do danes. Rekel Je, da nas Je tridesetletnica »zatekla v uvodnih trenutkih našega razvoja, čeprav vsa veriga zadnjih tridesetih let ni skoparila s pomembnimi razpotji, so aktualne spremembe ustave SFRJ zahtevna preizkušnja in to ne zgolj spričo tega, ker nas z njimi ne seznanja zgodovina, temveč jih neizprosno narekuje sedanjost... Spremembe ustave se nismo lotili, ker bi se komur koli zahotelo novih ustavnih formulacij. Porodila so se kot neizogibna potreba našega nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja, ki je v prejšnjih ustavnih okvirih zašel v nerazrešljive zagate, s katerimi se ubadamo še danes ...« Nazadnje je v govoru poudaril, da postaja odnos družbe do revolucionarnega akta ustanovitve OF vse bolj odnos mladih ljudi do te prelomnice. V skrbno pripravljenem programu so sodelovali veliki orkester RTV pod vodstvom dirigenta Sama Hubada, Partizanski Invalidski pevski zbor Tone Tomšič, otroški pevski zbor, pionirji ljubljanskih šol In kot recitatorji mladi sjnvenski dramski igralci. Ob zbranih podatkih ln rezultatih slehernega popisa prebivalstva delamo najrazličnejše analize in primerjave. Pri tem Je verjetno najbolj zahtevna ln težavna obdelava podatkov za Izobrazbeno strukturo prebivalstva. Najbrž tudi po letošnjem popisu prebivalstva takih podatkov, ki bi govorili o naši izobrazbeni strukturi, zaradi izredno zamudnega dela še nekaj časa ne bomo dobili, zato si poglejmo rezultate našega zadnjega popisa iz leta 1961. Tedaj je bilo v naši državi 3 milijone nepismenih, kar je predstavljalo 19,7 odstotka vsega prebivalstva. Največ nepismenih je bilo v Bosni in na Kosovu, kjer je zelo veliko starejših analfabetov in tudi zelo velik odstotek nepismene mladine. Po tem lahko sklepamo, da je tu še vedno močno prisotna miselnost, da mladini ni potrebno obiskovati šol in se izobraževati. Kljub obveznemu osemletnemu šolanju mladi izostajajo od pouka. V Sloveniji je bilo tedaj še najmanj nepismenih, vendar tudi pri nas število ni majhno. Popisovalci so našteli 23.000 nepismenih, od tega 2408 mladine v starosti od 10 do 19 let. Vemo, da nepismenosti ne bomo mogli nikoli povsem izkoreniniti, saj ne moremo odpraviti telesnih in duševnih motenj in ne prisiliti starejših ljudi, da bi se naučili branja ln pisanja. Osupljiv je podatek, da je ob zelo dobri organizaciji osnovnega šolstva po vsej državi — imamo 14.000 osnovnih šol — med mladino v starosti od 10 do 19 let z vsemi možnostmi šolanja še vedno 165.000 nepismenih. Popis prebivalstva leta 1961 je torej pokazal, da imajo vse republike razen Slovenije visok odstotek nepismenih ljudi. Podatek, da se je kar 165.000 Jugoslovanov izognilo obveznemu šolanju in da zaradi tega daleč zaostajamo za evropskim poprečjem, nam da slutiti, da vsaj v času ene generacije ne moremo pričakovati boljših sprememb. Rezultati letošnjega popisa se zato glede tega ne bodo bistveno razlikovali. Le dobra desetina jugoslovanskega prebivalstva je leta 1961 imela izobrazbo večjo od osnovne šole, sedem desetin je končalo osnovno šolo, dve desetini prebivalstva odpadeta na nepismene. Poprečna doba uspešnega šolanja je bila v jugoslovanskem poprečju 4,6 let, za Slovenijo znaša to poprečje 63 leta. število ljudi z visoko izobrazbo se letno poveča za 8,5 odstotka. Slovenija je imela največ prebivalstva s srednjo in vi' soko Izobrazbo, popolno osemletko, s srednjo strokovno šolo, manj z gimnazijo, ž« nekaj let ima Slovenija zelo razvito strokovno šolstvo " v glavnem vajenske šole, šol« za kvalificirane in visoko kva; lificlrane delavce. Odstotki ?n visokem šolstvu so bili *8 Slovenijo leta 1961 še ugodni-saj je bila nad Jugoslovan skim poprečjem. Letošnji p° pis bo prav gotovo pokaza'/ da prav pri visokem šolstvu Slovenija že močno zaostal8' Obisk na visokih in višjih Šolah Je bil po drugih repubj1 kah v zadnjih nekaj lej* večji in bolj intenziven kot* Sloveniji. D. Sedej Prešernovo gledališče Kranj čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela Central Kranj Cenjene stranke obveščamo, da bo trgovina Delikatesa Kranj v prvomajskih praznikih odprta vse dni od 6. do 12. ure. Vsem cenjenim potrošnikom čestitamo za praznik dela 1. maj UČENJE SLOVENSKEGA JEZIKA V JLA — določa: »V oboroženih silah Socialistične fed ustavo zagotavlja enakopravnost Jezikov naro ln vojaškem urejanju v JLA se lahko v skladu dov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki naro Je pred kratkim v enotah JLA v Sloveniji z jezika. Tečaji so razdeljeni na dva dela: spom heroja Jožeta Gregorčiča vodi tečaj slovenskeg Osnutek 39. ustavnega amandmaja v jAtt % erativne republike Jugoslavije se v * kla*» Ijevaiu* dov in narodnosti Jugoslavije. V poye,J~ z zakonom uporablja eden izmed Jezik°* sC dov In narodnosti.« Upoštevajoč to do ^eg3 a vodstveni kader že začeli tečaji slove ladanskl In jesenski. — V kasarni ""JJ^j^ a jezika prof. Vladka Jan. — Foto: R- *n Varčujmo na deviznih računih ^ m Iskra se je razširila Natanko 25 let po tistem, ko je 15 kovinarjev ustanovilo svojo produktivno zadrugo Niko, so v Železnikih v torek slovesno odprli vrata novih prostorov Iskre, ene izmed naslednic omenjene zadruge. Z novim objektom so Zeleznikarji brez dvoma najlepše počastili svoj jubilej — četrt stoletja kovinarstva v Selški dolini. Na slovesnosti je govoril član sveta federacije Boris Ziherl, ki je prizadevanja Železnikov za razvoj svojega kraja in Selške doline povezal z bojem vsega slovenskega ljudstva za narodno osvoboditev. Ustanoviteljem zadruge so nato podelili spominska darila, nakar je predsednik škofjeloške občinske skupščine Zdravko Krvina prerezal trak na vratih novega poslopja. V novi stavbi, ki so jo zgradili tik ob stari, že nekaj časa teče proizvodnja elektro-motorčkov za gospodinjske in druge aparate. Kasneje bodo v njej namestili še dva trakova za motorčke za hla-dilniške kompresorje, ki jih bodo izdelovali za dansko firmo Damfos. Z novimi prostori se bodo rešili hude stiske, zaradi katere so imeli doslej precej nevšečnosti pri delu. Vrednost proizvodnje, ki je lani znašala blizu 50 milijonov dinarjev, pa bodo že prihodnje leto skoraj podvojili. Z novimi prostori se Železnikom odpirajo tudi večje možnosti za zaposlitev, saj bodo v njih potrebovali kakih 100 novih delavcev. Spričo vse večjih potreb tudi po drugih podjetjih pa so rezerve delovnih moči v Selški dolini že precej izkoristili, zato jih bodo morali nekaj dobiti od drugod. si V soboto, 24. aprila, je bila v Železnikih slavnostna seja delavskih svetov Iskre, Nika M Tehtnice. Na seji so podelili tudi priznanja delavcem za 15, 20 ali več let vestnega dela v enem od podjetij, (lb) — Foto: F. Perdan V nedeljo je bil v Kranju občni zbor sklada za vzajemno pomoč obrtnikov lz kranjske občine. — Foto: F. Perdan I Ti l-iviercator.fTTTIl 20 let Kompasa Delovni čas naših prodajaln na območju Gorenjske v času prvomajskih praznikov: v soboto, 1. maja, in v nedeljo, 2. maja, bodo vse prodajalne Mercator zaprte. V ponedeljek, 3. maja, bodo od 7JO do 11. ure dežurne naslednje prodajalne: Blagovnica Tržič, Cankarjeva cesta Prodajalna 5, Zelenjava — Tržič, Trg svobode 21 Prodajalna 8, prodaja mleka in kruha — Tržič, Koroška cesta 8 Prodajalna — Kranj 1, JLA 6 Prodajalna 17, samopostrežna — Bistrica Prodajalna 21 — Križe Prodajalna 23 — Ravne Prodajalna 24 — Pristava Vsem svojim potrošnikom želimo prijetne prvomajske praznike Pretekli teden je bila v Ljubljani novinarska konferenca ob 20. obletnici turističnega podjetja Kompas, na kateri so predstavniki tega velikega podjetja seznaniJi novinarje z dosedanjim razvojem podjetja. Kako hitro je raslo podjetje, pove podatek, da je imelo podjetje pred dvajsetimi leti 1,7 milijona dinarjev prometa, lani pa že 56 milijonov. Leta 1952 so na področju inozemskega turističnega prometa dosegli 142 tisoč dolarjev deviznega dotoka, leta 1970 pa 7,8 milijona. Najbolj sta se uveljavili služba izpo-janja avtomobilov brez šoferja in gostinska dejavnost, sledi pa inozemski turizem in avtobusni prevozi. Letos bo- do kupili deset novih avtobusov in približno sto novih osebnih avtomobilov, za kar bodo porabili 100 milijonov dinarjev. Jk Bife Brunarica STERN JOŽE, Kokrica, čestita cenjenim strankam za praznik dela 1. maj in se priporoča za nadaljnji obisk. Obvešča cenjene stranke, da bo od 1. maja dalje zaprto vsak torek. Gorenjski kreditni M b*nki PODELITEV PRIZNANJ OF NA JESENICAH — V petek so v dvorani čufar-Jevega gledališča podelili priznanja OF. Kolektivna priznanja so prejeli: občinski odbor ZZB NOV Jesenice, konferenca za družbeno aktivnost žensk na Jesenicah in delovna skupnost Železarne. Nagrajeni so bili tudi: Vika Ambrožič, Franc Bohinc, Janko Bernik, Franc Konobelj-Slovenko, Rezka Prešeren, Janez Rozman in Srečko Sorii. — Foto: B. B. V petek, 23. aprila, je bila v Skofji Loki slavnostna seja OK SZDL na kateri so podelili priznanja OF šestim občanom. Za aktivno družbeno-politično delo na terenu so jih prejeli: Janko Berčič, Janez Dolenc, Janez Pirnat, Peter Si" tar, Ivanka Primožič in Ivan Prezelj-Po dgrivar. (lb) — Foto: F. Perdan Prireditve Ob 1. maju Tekmovanje oddelkov prve pomoči SKOFJA LOKA Osrednja proslava ob l.maju bo 30. aprila v Žireh. Slavnostni govor bo imel republiški poslanec in delegat na II. kongresu samoupravljavcev Tone Polajnar. Sodelovali bodo tudi: mešani pevski zbor in godba na pihala iz Alpine Žiri, mladinski pevski in komorni zbor osnovne šole Žiri, združeni pevski zbor vseh delovnih kolektivov iz Žirov, učenci čevljarske šole Žiri, ki bodo recitirali borbene in delavske pesmi, in moški pevski zbor Ivan Cankar iz Sv. Duha. Šolsko športno društvo Janez Pctcrnelj Gimnazija Škofja Loka pripravlja 30. aprila ekipni tek po ulicah škofje Loke. Sodelovali bodo člani, članice, mladinci, mladinke, pionirji in pionirke. Pokrovitelj prireditve je OZ ZMS. Proslave ob 1. maju bodo pripravile tudi šole in krajevne organizacije. KRANJ Proslave ob 1. maju bodo pripravili učenci šol, delovni kolektivi in krajevne organizacije na terenu. JESENICE Na predvečer l.maja bo v gledališču Tone Čufar na Jesenicah prireditev pod naslovom: Pridi, maj zeleni. Sodelujejo: člani amaterskega gledališča Tone Čufar z recitacijami, pihalni orkester jeseniških železarjev in srednješolski mladinski pevski zbor Blaž Arnič. Ves program bo spremljan z barvnimi diapozitivi. Proslave bodo tudi po osnovnih šolah in v krajevnih skupnostih. RADOVLJICA ObSS Radovljica vabi občane na prvomajski delavski zbor, ki bo v soboto, 1. maja, ob 10. uri dopoldan pri Šobčevcm bajarju v Lescah. V kulturnem programu bodo sodelovali: mešani pevski zbor Almira iz Radovljice, komorni moški zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice, godba na pihala iz Lesc in folklorna skupina. Ob 13. uri bo srečanje s kvintetom Gorenjci. TRŽIČ Osrednja proslava v počastitev OF in 1. maja bo 29. aprila ob 19. uri v šoli heroja Grajzerja. Sodelovali bodo: folklorna skupina Karavanke, vokalni oktet Karavanke in učenci osnovnih šol. ObSS pa organizira ob 1. maju, tako kot vsako leto, tekmovanja v športu. 0 V soboto, 24. aprila, so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli slikarsko razstavo Zdravka Kotnika iz Mojstrane, člana jeseniške likovne sekcije DOLIK. Razstavo so odprli v počastitev 30-letnice OF in vstaje jugoslovanskih narodov. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 15. do 19. ure popoldne do vključno 5. maja. D. S. $ V soboto, 24. aprila, so se zbrali na rednem letnem občnem zboru člani DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice in razpravljali o delu v preteklih štirih letih in se menili o nalogah v prihodnje. D. S. Občinski odbor rdečega križa Radovljica in oddelek za narodno obrambo pri občinski skupščini sta letos razpisala tekmovanje za oddelek prve pomoči pri enotah civilne zaščite v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Tekmovanje bodo pripravili, da bi člani oddelkov osvežili teoretično in praktič- no znanje z 80 in 20-urnih tečajev prve pomoči v občini. Prvo tekmovanje za odde-ke prve pomoči z bohinjskega področja bo že 7. maja v Bohinjski Bistrici, kjer bo tekmovalo 14 oddelkov. 8. maja bo na enakem tekmovanju na Bledu sodelovalo 22 oddelkov z območja Bleda in Go-rij, 15. maja pa se bo v Ra- dovljici pomerilo 47 oddelki iz Radovljice in okolice končanih tekmovanjih se 25 najboljših oddelkov v o£ čini 22. maja pomerilo "a nalnem tekmovanju. Na t*-,, tekmovanju bodo dobili tu^ najboljši oddelek prve P0'1^ či v občini, ki bo 19. 'n bi* junija sodeloval na rePu. škem tekmovanju v Vele™ A- *• Srečanje prosvetnih delavcev Sredi aprila je bil pri občinski skupščini sindikata delavcev družbenih dejavnosti ustanovljen koordinacijski odbor prosvetnih delavcev radovljiške občine. Odbor so ustanovili, da bo usklajeval delo osnovnih sindikalnih organizacij prosvetnih delavcev na šolah. 15-članski odbor s predsednikom Francem Čcr-netom iz Radovljice je sklenil, da bo obravnaval samoupravne in družbene dogovore, merila za vrednotenje dela prosvetnih delavcev, delitev dohodka, prehod na 5-dnevni delovni teden itd. Prva prireditev, ki jo je odbor minuli ponedeljek pripravil skupaj s temeljno izobraževalno skupnostjo, pa je bilo srečanje prosvetnih delavcev v Bohinju. Srečanja se je udeležilo 215 prosvetnih delavcev iz radovljiške občine. Dopoldne so jih v Mladinskem domu pozdravili najprej pionirji in mladinci osnovne šole Bohinjska Bistrica. 180-članski mladinski pevski zbor pod vodstvom Albina Završnika je zapel več partizanskih in umetnih pesmi, pionirski pevski zbor pa je nastopil skupaj s tamburaškim orkestrom. O nalogah samoupravne družbe v splošnem ljudskem odporu in o ustavnih spremembah sta potem govorila Albert Jakopič —Kajtimir in član centralnega komiteja ZK Slovenije dr. Ivan Kristan. Potem pa je bilo tovariško srečanje. Čeprav je udeležencem srečanja ponagajalo slabo vre- $0 me, so bili zadovoljni •■■ , sklenili, da bo tudi v Pn"°,v nje dan prosvetnih -radovljiške občine ko aprila. * A. Še večje možnosti Združenje mariborskih visokošolskih zavodov je pred kratkbn obravnavalo predlog, da postane član združenja tudi Višja šola za organizacijo dela v Kranju. Predlog o vključitvi so sprejeli. Za kranjsko šolo članslvo pomeni nadaljnjo razvojno možnost. Večina mariborskih šol ima namreč svoje razvojne programe in name- ravajo postopoma uvesti na šolah tudi II. stopnjo-S tem pa bi združenje preraslo v univerzo. Dip'O' manti Višje šole za organizacijo dela v Kranju bodo tako imeli še več možnosti za nadaljevanje študija na drugi stopnji, ž« sedaj je diplomante Kranjske šole sprejemala ekonomska visoka šola v Mariboru. A. ž. £ 30. obletnico osvobodilne fronte so proslavili Mavčičah. V soboto zvečer je bila slavnostna seja ki a.l ^ skupnosti. Hkrati pa je bila ob tej priliki tudi otvoritev fonske centrale. A-ž- • kleP3 0 Delavski svet jeseniške železarne je na podlagi pg svoje zadnje seje že razpisal volitve za polovico ^an°^0ltii-Žclezarne, za polovico članov delovnih enot in za člane sij v obratih. Imenovali so tudi organe za pripravo m volitev, ki bodo 14. maja. O. S GLAS * 5. STRAN POOLLITEV PRIZNANJ OF NA BLEDU - Ob 30. obletnici osvobodilne ^ronte so v ponedeljek popoldne v Garnl hotelu na Bledu podelili letošnja ....c'nska priznanja OF aktivistom in družbenopolitičnim delavcem iz radov-A t Cf-0bČine" PriznanJa ie dobilo 16 posameznikov in moški pevski zbor ^ t • Linhart iz Radovljice. Slavljencem je čestital predsednik občinske konfe-nce SZDL Radovljica Janez Vari. V kulturnem programu je sodeloval tudi Pevski zbor A. T. Linhart iz Radovljice. (A. 2.) — Foto: F. Perdan Republiška priznanja O F podeljena "------r\r;-- so v soboto zvečer dobili bila v prostorih tržiškega Skupina tržiških družbenopolitičnih delavcev, ki priznanja osvobodilne fronte. Svečanosti, ki je muzeja, so se poleg odlikovancev udeležili tudi prvoborci iz t,-žiške občine, člani izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze Tržič pred-sedniki krajevnih organizacij SZDL ter predstavmk, javnega m kulturnega življenja v občini, (ok) — Foto: F. Perdan Popravek V ponedeljek so podelili v Ljubljani republiška priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Priznanja so prejeli tudi nekateri gorenjski predvojni, medvojni *n povojni aktivisti. ® Vinko Hafner je prejel Pri/nanje zaradi aktivnega delovanja med kranjskimi delavci, razen tega pa je opravljal med NOB pomembne dolžnosti v OF, KP in partizanskih vojaških enotah. Po vojni je opravljal važne dolžnosti v našem družbenem življenju. Danes je podpredsed-nik republiškega izvršnega sveta. % Ivan Trojar je doma iz 9^'vga vrha pri Železnikih. 1942. leta se je kot gozdni de- lavec vključil v OF na svojem terenu. Leto kasneje je postal sekretar rajonskega komiteja OF za Selško dolino. Do upokojitve je opravljal pomembne dolžnosti v organih oblasti. 0 Josip Rus je bil pred vojno znan telesnovzgojni in politični delavec, saj je sodeloval v sokolskih društvih. Udeležil se je ustanovnega sestanka OF v Ljubljani. Tudi v NOB je opravljal odgovorne naloge. Po vojni je bil republiški in zvezni poslanec. # Ivan Križnar iz Srednje Dobrave pri Radovljici je vse svoje življenje posvetil boju slovenskega naroda za svobodo. Kot prekaljen komunist je bil organizator prvih te- renskih odborov OF na pod-narškem, dobravskem in kro-parskem področju. Bil je zaprt v Begunjah. Po vojni je opravljal važne naloge v krajevnih in občinskih organizacijah. Priznanja so prejeli tudi: AFŽ, RK in ZMS. J. V. V sobotni številki Glasa smo na prvi strani pod naslovom Priznanja ob 30-letnici OF objavili imena nagrajencev vseh gorenjskih občin. V poročilu iz Kamnika se nam je vrinilo nekaj neljubih napak, zato še enkrat objavljamo imena nagrajencev OF. V Kamniku je prejelo priznanja OF sedem aktivnih družbenopolitičnih delavcev. Nagrajenci so: Ferdinand Mi- helič, Mavricij Kotnik, Ančka Kerk — Savica, Jože Bručan, Filip 2ibert, Jože Brleč ia Mara Drčar. Priznanje OF jo prejelo tudi Prosvetno društvo Zgornji Tuhinj. Občinska konferenca SZDL' je predlagala skupščini občki ne Kamnik naj bi za občuv ski praznik 27. julija podelili plakete mesta Kamnika. Prejeli naj bi jih: Karel Vavpe-tič, Filip Želcznik Ln Joža Gorjan. Zbor gorenjskih aktivistov v Preddvoru Na lanskem zboru gorenjskih aktivistov v Bohinju so organizatorji odločili, da bo ,etos takšno srečanje v kranjski občini. Poseben odbor pri občinski konferenci socialistične zveze v Kranju je že sklenil, da ho letos zbor gorenjskih aktivistov 27. junija v Preddvoru. Na srečanje pa b°do povabili tudi borce in aktiviste slovenske Koroške *er borce tistih enot, ki ima-*° na Gorenjskem svoje domicile. v pripravljalnem odboru *» letošnji zbor gorenjskih a^tivistov že delajo štiri koplje. Hkrati pa bosta pri 0rganizaciji zbora sodelovala tudi krajevna skupnost in turistično društvo Preddvor, ker bo Preddvor takrat slavil tudi 900-Ietnico. čeprav podroben program srečanja še ni izdelan, pa je odbor že sklenil, da bo v občini pred zborom pohod od spomenika do spomenika, ki se bo končal 26. junija zvečer s partizanskm mitingom ob jezeru v Preddvoru. 27. junija dopoldne bo v Preddvoru najprej vaja teritorialnih enot, po komemoraciji pri spomeniku v Preddvoru pa bo ob jezeru zborovanje in to-variško srečanje gorenjskih aktivistov. V kulturnem programu bodo takrat nastopili združeni pevski zbori s kan-tato Hej, partizan. A. ž. OD10. APRILA DO 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU Izredna prilika za kupce omara aleksandra omara florida omara claudia omara daniela spalnica marta spalnica carmen pralni stroj 663 BIO Gorenje 597,60 N din 756,80 N din 718,40 N din 531,20 N din 204,00 N din 165,00 N din ceneje ceneje ceneje ceneje ceneje ceneje 160,00 N din ceneje Ne zamudite! Samo do 5. maja murlia GLAS * 6. STR A M Nič manj pomembna od ustavnih dopolnil, ki obravnavajo nov položaj republik v skupni državi, o čemer smo pisali v prejšnjem nadaljevanju, so dopolnila, ki govorijo o temeljih družbeno-ekonomske-ga sistema in o položaju človeka v druž-beno-ekonomskih odnosih. Sem sodi, to moramo takoj poudariti, predvsem vse tisto, kar razumemo pod pojmom samoupravljanja v najširšem pomenu te besede (amandmaji od XXI. do XXV). Namen vsake ustave je med drugim tudi to, da opredeli osnovne pravice, ki so zajamčene državljanom določene države. Naša ustava jamči poleg klasičnih človekovih pravic, kot so svoboda vesti, govora, političnega združevanja, osebne nedotakljivosti itd., tudi pravico do samoupravljanja in ji daje nadvse pomembno mesto. V več kot dvajsetletni praksi je postalo samoupravljanje v vseh najrazličnejših vidikih del našega vsakdanjega življenja in si je s tem že samo po sebi pridobilo domovinsko pravico med temeljnimi pravicami, ki jih slehernemu občanu jamči ustava. TEMELJNE PRAVICE ČLOVEKA PROIZVAJALCA IN SAMOUPRAVLJAVCA Položaju, ki ga ima delovni človek v druž-beno-ekonomskih odnosih, je posvečen ves XXI. amandma (dopolnilo). Razumljivo je, da mimo tega ustava že doslej ni mogla, vendar sedanja dopolnila ta določila temeljito razširjajo, jasneje in natančneje določajo pravice, ki gredo delovnemu človeku iz njegovega dela v kakršnikoli organizaciji združenega dela.* V tem in naslednjem XXII. dopolnilu so opredeljene vse temeljne pravice, ki jih ima delovni človek kot proizvajalec in samouprav-ljavec. Predaleč bi šli, če bi hoteli nadrobno obravnavati vsa določila, ki jih vsebujeta ti dve dopolnili, zato bi opozorili samo na najpomembnejše. Pravica do samoupravljanja, do odločanja o stvareh, ki so skupnega pomena za vse člane neke organizacije združenega dela (z drugimi besedami: za kolektiv neke delovne organizacije), je neodtujljiva pravica vsakega delovnega človeka. Ta njegova pravica izvira iz njegovega dela in ne more biti odvisna od položaja, ki ga ima v delovni organizaciji ali zunaj nje. Delovni ljudje imajo pravico odločati o tistem, kar so ustvarili s svojim delom ali kar je njihova organizacija (temeljna enota združenega dela) pridobila s tem, da je svoja sredstva vlagala v neke druge delovne organizacije, posle ali kaj podobnega. • Ustava oziroma ustavna dopolnila nikjer posebej ne obrazlagajo pojma »združeno delo«, kar je navsezadnje razumljivo, saj to ne more biti njihova naloga; vendar prav ta izraz in še prenekateri drugi ni povsem razumljiv preprostemu človeku, zato so v sedanjih ustavnih razpravah pogostni očitki, da ljudje vseh stvari ne razumejo tudi zato, ker jim niso jasni nekateri najpomembnejši pojmi v besedilu ustavnih dopolnil. »Združeno delo« bi si dovolil kratko in preprosto, čeprav seveda ne povsem ustrezno, razložiti kot človekovo delo v neki določeni delovni organizaciji. Pravica do odločanja o ustvarjenem dohodku daje samoupravljanju pravzaprav največjo moč, kajti sprejemati odločitve, ne da bi mogli zagotoviti tudi njihovo uresničitev, ne bi pomenilo veliko. Ta pravica seveda ne zajema samo tisti del ustvarjenega dohodka, ki je namenjen osebnim dohodkom, nagrajevanju, ampak tudi tista sredstva, ki jih organizacija združenega dela, recimo neko podjetje, njegova enota, združeno podjetje ali katerakoli druga delovna organizacija nameni za svojo širitev, modernizacijo, za zadovoljevanje skupnih potreb ljudi v tej organizaciji. PRAVICA DO DELEŽA TZ DELA V PRETEKLOSTI Pri tem moramo opozoriti še na neko bistveno novost, ki jo prinašajo ustavna dopolnila v tem delu. Delovni ljudje nimajo pravice samo do dohodka, nagrade, ki izvira iz njihovega tekočega, vsakdanjega dela, ampak tudi do deleža v tistem dohodku, ki izvira iz njihovega dela v preteklosti. Poskušajmo to povedati nazorneje: delavec, ki že dolgo dela v neki delovni organizaciji, ima pravico, da dobi tudi nekaj od tistega, kar danes prinaša delo, ki ga je opravil v preteklosti. Del njegovega minulega dela je namreč vgrajen v tovarniške zidove, v stroje; v vsem, s čimer razpolaga danes njegova delovna organizacija, je tudi del njegovih naporov. Pri tem delu se je izčrpaval, z leti ne more delati več tako uspešno kot je nekdaj, zato bi bilo krivično, da bi hkrati z upadanjem njegovih delovnih moči samo zaradi tega upadel tudi njegov dohodek. Tako rešitev ne narekuje samo težnja po neki socialni pravičnosti, ampak najbrž tudi preprosto ekonomsko spoznanje, da je treba dajati delovnemu človeku dolgoročnejšo spodbudo za njegovo delo, mu odpirati zaupanje v smiselnost njegovih vsakdanjih naporov, ki ne bodo dajali sadov samo danes in jutri, ampak tudi takrat, ko bo morda že odhajal po mnogih letih dela iz svojega kolektiva. To vprašanje v ustavnih dopolnilih ni podrobneje obdelano, ampak bo najbrž prepuščeno drugim pravnim aktom. Vsakemu delovnemu človeku je zagotovljen na podlagi njegovega dela tak osebni dohodek, da mu zagotavlja socialno varnost in stabilnost. Minimalni osebni dohodek, kot smo navajeni temu reči, mora torej zagotavljati življenjski minimum. O njegovi višini bi s skupnim dogovorom določale organizacije združenega dela, sindikati in organi družbenopolitične skupnosti na določenem območju (v občini ali verjetneje v republiki). Pravica do odločanja o osebnem dohodku seveda ne more biti neomejena, saj bi se sicer lahko zgodilo, da bi neki kolektiv vse, kar s svojim delom ustvari, namenil samo za osebne dohodke, to pa bi pomenilo, da ne skrbi za koristi širše družbene skupnosti in naposled za jutrišnji dan svoje lastne delovne organizacije. Nastajale bi tudi nevzdržne razlike med osebnimi dohodki zaposlenih v različnih organizacijah, kar je že dandanes skoraj vsakdanji primer. Ustavne dopolnitve določajo zaradi tega, da morajo organizacije združenega dela sklepati samoupravne sporazume o temeljih in merilih delitve osebnega dohodka. Nuja naše vsakdanje gospodarske prakse nas je že pred dokončnim sprejetjem ustavnih dopolnil prisilila, da smo začeli urejati ta vprašanja. Osebni dohodki rastejo na nekaterih področjih zadnja leta prek vseh razumnih meja in sploh niso več odvisni samo od dela, ampak tudi špekulacij, razmer na našem trgu, od izjemnega položaja, ki ga imajo nekatere delovne organizacije ali gospodarske panoge. Da bi v teh stvareh prišli do večjega reda, da bi odpravili nekatere očitne nesmisle in tudi pretirane apetite po nezaslu-ženem dohodku, smo se v Sloveniji pred meseci lotili s predpisi in samoupravnimi sporazumi urejati nekatera vprašanja, ki zadevajo ta, za slehernega človeka in za vso družbo občutljiva razmerja. i DRŽAVA BO ČEDALJE MANJ POSREDNIK Ljudem je potrebno zagotoviti, da zadovoljujejo nekatere potrebe, ki so v današnjem času neobhodne; sem sodijo predvsem šolanje, zdravstvena služba, kultura in mnogotere druge reči, brez katerih dandanes človek več ne more. Da bi bilo vse to zagotovljeno, so potrebna znatna sredstva, ki jih tako določa ustavno dopolnilo XXI., delovni ljudje sporazumno odstopajo iz ustvarjenega skupnega ali osebnega dohodka. Na ta način ni več država tista, ki bi bila posrednik med delovnimi ljudmi v gospodarstvu in družbenih službah, ne zbira ona sredstev od gospodarstva in jih deli po svoji presoji tej ali oni službi, ampak ustanavljajo delovni ljudje tako imenovane interesne skupnosti, kjer določajo obveznosti do njih in Pia" vice, ki jih lahko prek teh skupnosti uveljavljajo. To pravzaprav ni nobena novost, ampak samo utrjevanje tega, kar v našem družbenem življenju že imamo; naj omenimo samo izobraževalne skupnosti, skupnosti zdravstvenega »n pokojninskega zavarovanja i. dr. Del sredstev za zadovoljevanje nekaterih skupnih in osebnO! potreb ljudi se zbira tudi v obliki davkov. Kolikšna je njihova višina, to je odvisno oa zmogljivosti gospodarstva in posameznikov ter seveda od potreb, ki jih je treba zadovoljevati- Delavci lahko sredstva svoje delovne organ1' zacije, če je to v njihov prid, če vidijo v tej» svojo in tudi širšo korist, vlagajo v banke '° druge organizacije združenega dela. V tem P1"1' meru ima njihova organizacija pravico j* deleža pri dohodku, ki bi ga ustvarili s tako združenimi sredstvi. Ne more pa dobiti delovna organizacija na podlagi »posojenega« ali vloženega denarja kakršnihkoli lastninskih pravic v organizaciji, kamor je denar vložila. Banke ne morejo ustvarjati dohodka samo na osnovi tega« da upravljajo z denarjem, ki so ga pri nJ1 prostovoljno združile organizacije združeneg dela ali posamezniki; lahko samo zaračunavaj svoje usluge, to pa je tudi edini vir njihoveg dohodka. Osnovni smoter dopolnil, o katerih s,n° govorili v tem prispevku, je ta, da se delovne človeka napravi čimbolj odgovornega za sV°^ °od seh delo kakor tudi za normalno in čimbolj P°P no delovanje vse družbe, vseh področij dela gospodarstva do zdravstva, šolstva in v mnogih drugih oblik človeške dejavnosti. Us.lf -poskuša s temi dopolnili čimbolj zmanjka „u„ liud.1 Z posredovanje države, tam kjer lahko W svoja medsebojna razmerja urejajo sam' z m«' družbenimi dogovori, s sporazumevanjem, njavo dela, kot pravi XXI. amandma. za Narediti človeka čimbolj odgovornega svojo usodo in usodo družbe, v tem vidi enega poglavitnih namenov dopolnjene ustave- Rudolf Kmetje na javni tribuni Pretekli torek je bila v Ljubljani že druga javna tribuna, ki jo je organizirala sekcija kmetijskih novinarjev pri društvu novinarjev Slovenije. Udeležili so se je številni kmetje iz vseh krajev Slo-v£n;je Pogovarjali so se o pomenu živinorejskih društev, ki so jih začeli v Sloveniji ustanavljati pred dvema leto- ma. Kmetje so povedali, da s tem ne želijo ustanavljati »nove stranke« izven obstoječih družbenopolitičnih struktur, kot jim očitajo nekateri, temveč se želijo tesneje organizirati, česar doslej v okviru socialistične zveze pa tudi v družbenih kmetijskih organizacijah ni«" fV*«*^!. Sele t zadnjem časa so začeli pri občinskih konferencah SZDL ustanavljati kmečke sekcije, v katerih lahko kmetje sami odločajo in predlagajo spremembe. Na Javni tribuni so kljub nekaterim nesoglasjem menili, da društev živinorejcev ne gre preganjati, če bodo delala v ok- viru svojih statutarnih določil, to je zavarovanje živine. Menili pa so, da bi ta društva lahko tudi nabavljala reprodukcijski material, ki je sedaj zaradi posredniške vloge zadrug, kombinatov in ostalih trgovskih podjetij izredno drag. Živinorejska društva so po mnenju nekaterih lahko tudi zametek novih zadružnih organizacij kot oblike združevanja kmetov, ki jih prinaša 23. ustavni amandma. Kot smo izvedeli, Je v Si veniji že precej žlvlnoi*JsK društev z več sto člani, v* novitev takšnega društva l»h- ko pričakujemo tudi na renjskem. Pogovor na javni trfbu£ se ni vrtel samo okrog »v rejskih društev, temveč s slišali številna mnenja » tov o njihovem družben g položaju in o P^b,e?"etiJ-še vedno težijo naše ce. Železniški kovači, kujmo! Sebe in železo oblikujmo! ^eleznJt^09' "eta uSasn»l ogenj v zadnjem vigenjcu, je bilo v obrt"'"«* konec nefcdaj tako razvite in sloveče železarske reyv Mr,oge je to pognalo v svet, v Železnikih pa je zavladala ijv Ina* Želja po ponovni industrializaciji je bila desetletja tfstai venaar nl bilo jasno, kakšna dejavnost naj se razvija. *lrok °V!.en' sta D*n 'e dve večji obrtni delavnici usnjarske e, ki pa nista presegli obrtniškega značaja proizvodnje. Tudi po osvoboditvi razmeji n>so bUe dosti boljše. že-Jrnbarjem so ponujali delo ^Jesenicah, v Kranju, Škof-čil in drugod. Toda odlo- " so se, da bodo ostali do-stv mcZnova obudili kovinar-, °- Sprejeli so smelo pobu-J^.someščana Nika Žumra, ki imel manjši kovaški in klju- *vničarski obrat, in se mu J^aružUi. 27. aprila 1946 leta ^ Ustanovili produktivno za-j^go kovinarjev. Ustanovno Hik'no je. PodPisalo 15 zadruž-, °y> ki so sprejeli pravila, 01 ''i upravni in nadzorni Jioor ter izbrali Nika Žumra J* Predsednika. Po njem so kjf'u.8o tudi poimenovali. Do- "j* .le ime Niko. Poster Pov°Jno obdobje je »Vora" l° Pred zadnJznike Potr i nePrcmostljive ovire. trajn ? '.e bil° vcliko vz dela d ^ prostovoljnega jala' v SC 'c zadruga razvijal' težkih trenutkih je Oavd,P*redsedriik Niko Zumcr » mnlnH sx?delavce in Pregna ftrS ■ dušje- Znan je njegov ški i'2 VsLih časov: »Železni k"l'mo! Sebe in že ob'ikujmo!« r"ga Jad liškc snovala težav je premagala začet- e in se 1954. leta Vinskih a v tovarno ko-jelkov "J9gc»flromehanskih S novo '» ' leta so zgradi- ^rarpos,opie- uc se je osa- mosvojila in se razvila v podjetje Tehtnica, proizvodnjo šestil pa je prevzelo podjetje Kladivar Žiri. 1962 leta se je Niko združil z Iskro in' spremenil naziv v Tovarno elektromotorjev. Leto dni kasneje pa se je stari obrat pisarniške opreme odcepil in začel poslovati kot samostojno podjetje pod imenom NIKO. Tako so iz proizvodne zadruge s 15 člani zrasla v Železnikih tri podjetja, ki zaposlujejo prek 1000 ljudi. Od 24. do 27. aprila so bile v Železnikih številne prireditve, s katerimi so počastili srebrni jubilej kovinarstva v Železnikih. Ob tem so se spomnili tudi ustanovnih članov zadruge, ki so večina že v pokoju. Delavcem, ki že 15, 20 ali več let delajo v enem od podjetij pa so podelili priznanja in plakete. Z nekaterimi ustanovnimi člani proizvodne zadruge Niko smo obudili spomine na prva povojna leta, na prva leta delovanja zadruge. Prvi sobesednik je bil pobudnik in predsednik zadruge Niko Žu-mer. »Kot kovačev otrok, namenjen, da nasledim očetovo obrt, sem se strokovno in gospodarsko izobraževal. Po zaposlitvi v strojni tovarni sem Niko žumer pridobil toliko znanja, da sem 1929. leta lahko nasledil očetovo obrt in jo razvijal v mehanizirano kovinsko predelovalno smer. Izdelovati sem začel pisarniško galanterijo. Tovrstni izdelki zahtevajo zelo malo surovin, kar je odtehtalo oddaljenost proizvodne delavnice od prometnih žil. Predvideval sem organsko rast podjetja, vendar si kot privatni obrtnik nisem zami-rešil problem zaposlovanja šljal tolikšnega obsega, da bi Železnikarjev. Začela se je druga svetovna vojna. Trdno sem veroval, da bo prinesla tudi spremembo družbenega reda. Pričakovanje se je izpolnilo in Železniki so se otresli gospodarskega pritiska Nemca Gustava Egerja. Prebivalstvo je dobilo možnost, da zahteve po industri-ski obnovi odločno postavi pred ljudsko oblast. Toda industrija v Železnikih ni bila planirana. Zato sem se odločil, da bom prevzel pobudo in začel z delom v svoji delavnici. Z nekdanjimi delavci smo sklenili, da ustanovimo proizvodno zadrugo, torej socialistično podjetje^ ki naj postopoma reši problem nezaposlenosti v Železnikih. 27. aprila 1946 leta smo imeli ustanovni občni zbor.« 'orel ►vesno odprli novo proizvodno halo tovarne Iskra. Qb) — Foto: F. Perdan Peter Polajnar Med ustanovnimi člani zadruge je bil tudi direktor podjetja Niko Peter Polajnar. »Po pravilih zadruge je moral vsak član vplačati zadružni delež in sicer 10.000 din, kar je pri tedanjih plačah predstavljalo vsaj štiri-mesečni zaslužek. Poleg plačila deleža so zadruniki prevzeli tudi jamstvo za zadrugo, ki je bilo sicer omejeno, vendar zakonsko določeno. Pravila so tudi predvidevala, da z dobičkom razpolagajo zadružniki. Lahko ga razdelijo ali pa vložijo v razširitev proizvodnih zmogljivosti. Delitvi so se zadružniki iz leta v leto odrekali, zato se je gospodarska moč zadruge hitro krepila. Kot obvezen delovni čas smo zadružniki določili 10 ur dnevno. Zaslužek pa smo prejemali samo za 8 ur, zaslužek dveh ur pa je šel v gospodarski sklad zadruge. Vsa težaška in dopolnilna dela smo opravljali udarniško. Vsak zadružnik je naredil letno vsaj 200 ur prostovoljnega dela. Močno je bilo med zadružniki razšiijeno tudi hranilstvo. V zadružno hranilnico so člani vlagali od 500 do 1000 din mesečno.« To nam pove, da so bili začetniki kovinarstva v Železnikih zelo predani in marljivi ter skromni ljudje. Hoteli so prebivalcem Selške doline zagotoviti kruh v domačem kraju zato so se z vsem srcem zavzemali za rast zadruge. Vložili so veliko denarja za njen razvoj, kajti družbenih sredstev ni bilo na razpolago. Andrej Jelene je že nekaj let upokojenec, vendar se od kovinarstva še nl ločil. Tu in tam še vedno pomaga sinu v kovaški delavnici. O nekdanjih časih je pripovedoval: »Ko sem se oktobra 1945 leta vrnil iz vojske v Železnike, sem bil med prvimi, ki so se navdušili, da se kovinarji ali rokodelci, kot so nas imenovali, združimo v zadrugo. Petnajst nas je bilo. Pet jih ne živi več. Proizvodnja v zadrugi se je hitro širila. Težava je bila v tem, da je delav- Andrej Jelene niča postala pretesna. Še huje je bilo, ker smo zelo težko dobili reprodukcijski material. Nekoč smo se napotili co-lo do Franca Leškoška-Luke, ki je bil tedaj minister za industrijo. Nič nam ni obljubil. Toda nismo klonili. S trdim delom in neomajno vero v uspeh smo si pomagali kakor se nam je zdelo najbolj prav.« Tudi Matevž šmid je že upokojen, a se še vedno na more odtrgati od dela v tovarni. Vsak dan še nekaj ur dela v tovarni Iskra. Pripovedoval je o proizvodnji v zadrugi. »Sprva smo izdelovali pisarniško galanterijo, vendar se je število izdelkov naglo širilo. Naši izdelki so bili precizna in natančna šestila, elektromotorji, centrifuge in drugo. Če nam je zmanjkalo materiala, nismo ustavili proizvodnje, ampak smo izdelovali igrače, majhne štedilnike, lo» patke in drugo. Proizvodnjo smo razvili y bivšem Egro-vem hlevu. Kar v dvanajstih različnih prostorih so .bile delavnice, lakirnica in livarna celo v cvetličnjaku. Nikdar pa nismo imeli težav s prodajo. Pisarniške izdelke smo prodajali predvsem v Ljubljano, Zagreb, Beograd, Maribor in Novi Sad, kjer so bile velike kartonažne tovarne. Precej smo delali tudi po naročilu. L. Bogataj Fantje v kadetskih uniformah: vabljivo, zanimivo, razgibano, vendar resno in odgovorno. Fantje v kadetskih uniformah Od 1966. leta, ko je bila v Tacnu ustanovljena strokovna šola za notranje zadeve, ki ima odsek za miličnike kadete, se je vanjo vpisalo 60 mladih fantov, ki so pred tem končali osemletko. Vsako leto republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani razpisuje sprejem novih učencev, ki končajo osemletko, v to strokovno šolo. Tudi letos je bil že objavljen razpis, ki določa, da se lahko do 1. julija prijavijo za študij na šoli učenci, ki so končali osmi razred. Sprejeli jih bodo 150 iz vse Slovenije. Drugi pogoji za vpis so: mladinec ne sme biti starejši od 17 let, biti mora telesno ln duševno zdrav, zoper njega ni smel biti izrečen vzgojni ukrep in nl smel biti v kazenskem postopku. Pri vpisu pa morajo kandidati predložiti tudi pismeno dovoljenje staršev in skrbnikov. Prednost pri sprejemu bodo imeli tisti z boljšim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnem izpitu dosegli boljši uspeh. Študij na šoli traja tri leta. Po končanem šolanju so absolventi " oproščeni služenja vojaškega roka, priznano imajo srednjo strokovno izobrazbo in zato lahko nadaljujejo študij na ustreznih višjih in visokih šolah. Šolanje na strokovni šoli v Tacnu je brezplačno. Prav tako so brezplačni hrana, stanovanje, obleka, obutev, pe- rilo. Učenci so zdravstveno !n Invalidsko zavarovani in dobivajo denarni prispevek. V prvem letniku dobi učenec 50 dinarjev na mesec, v drugem 75 in v tretjem 100 dinarjev za prevoz domov, higienske pripomočke in druge potrebe. Po končani šoli pa morajo absolventi najmanj šest let delati v službi za notranje zadeve. Q Lahko rečem, da je že kratek, nekaj urni obisk v šoli, na katerega so nas slovenske novinarje povabili predstavniki republiškega sekretariata in vodstvo šole, pravo doživetje. Nekaj sto metrov pred šolo sva srečala trojico mladih fantov-kadetov v modrih uniformah. Imeli so praktični pouk s področja zvez. Druga skupina se je pred šolo poskušala v osnovnih značilnostih fotografira- nja. Učenci drugega letnika pa so nas dobro uro po prihodu in ogledu šole presenetili s spretnostno vožnjo z motorji. Čeprav študij na šoli ni ravno lahak ali drugače povedano, zahteva resno in vztrajno delo, pa je prav gotovo vabljiv in zanimiv. Program obsega 26 predmetov. 10 je splošno izobraževalnih (slovenski jezik, tuj jezik, zgodovina in sociologija, zemljepis, matematika, fizika, kemija, prva pomoč, telesna vzgoja in družbena ureditev), 11 strokovnih (kazensko in upravno pravo, kriminalist i ka, psihologija, fototeh-nika, zveze itd.) ter 5 vojaških predmetov. Za lažji študij pa so učencem na voljo sodobno opremljeni kabineti za motoroznanstvo, prometno varnost, za kriminalistiko, fotoJaboratori j, fiziko in kemijo, za vojaške predmete in za zveze. Zanimiv in bogat pa je tudi kriminalistični muzej. Ob prostem času lahko učenci delajo v 23 različnih sekcijah in krožkih, od katerih omenimo le strelsko družino, radiotelegrafski krožek in krožek mopedistov, po katerih so učenci šole v Tacnu še posebno znani. Prav v teh in drugih dejavnostih so dosegli že vrsto lepih uspehov. Trenutno pa učenci najboJj težko čakajo novo telovadnico, ki bo zgrajena, kot kaže, prihodnje leto. Pouk v šoli traja šest ur na dan, popoldne pa so tri učne ure obvezne za učenje. V šoli se kadeti nauče plavati, smučati, voziti moped, motorno kolo in osebni avtomobil. Ravno to dopoldne so se nekateri pripravljali na vozniški izpit in ko so nam pokazali, kaj vse so se naučili, sem imel občutek, da bi vsak »navaden« kandidat za vozniški izpit s takšnim znanjem z zavezanimi očmi brez zadrege prestal to vznemirljivo preizkušnjo. % Stroji 250 in 500 kubičnih motornlih konjičkov so zarohneli, ko je Alojz Papič, dolgoletni prometni strokov, njak in učitelj promelnoteh-rHične stroke, dal znamenje za šolsko vožnjo po poligonu. Mimogrede: Progo si je sam zamislil, uredili pa so jo na enem hektaru učenci prvega letnika. Speljana je tako, da mora voznik zna tli vse teoretične in praktične veščine. Ta dan so se po njej spustili učenci II. letnika. Šolski krog je bil počasnejši. Ko pa so dobili dovoljenje za prosto vožnjo, so stroji zarohneli z dvojno močjo in nekajmetrski skoki po zraku na posameznih, prav za to veščino urejenih odsekih, niso bili pri 16- in 17jletnih fantih nobena redkost. »Za zdaj ob takšnih preizkušnjah ni bilo še nobene večje poškodbe, niti zloma. In le redki so, ki jih motoro. znanstvo ne zanima preveč. Seveda pa je za takšno vožnjo potrebno tako temeljito teoretično in praktično znanje. Tile bodo na primer jutri opravljali vozniški izpit.« In ko sem ga poprašal, kako kaj stroji vzdržijo takšne preizkušnje, mi je Alojz Papič odgovoril: »Dobro. Imamo svojo mehanično delavnico. Razen tega pa je moje stališče, da ni toliko pomembna skrb, da se stroj ne poškoduje. Pomembneje je, da miličniki, ki bodo zapustili šolo, ne bodo premalo seznanjeni z vsemi veščinami in nevarnostmi vožnje in seveda tudi z zahtevnostjo poklica.« Menda je pouk iz motoro-znanstva (in tudi delo v nekaterih drugih krožkih) za mlade kadete prava poslastica. Najbrž bo res tako, saj so tisti, ki so to dopoldne ležali v ambulanti, žalostno gledali proti poligonu. Fant, ki je v zobni ambulanti v domu moral na stolu poslušati nič kaj prijetno brnenje, pa je komaj čakal, da bo luknja v zobu zakrpana. v modrih uniformah, ki so se odpravljali na kosilo, Jin0 je z nasmejanih obrazov s<> valo zadovoljstvo (in najbrž želja, da bi čimprej začeli opravljati odgovoren, vendar zanimiv poklic). Takšni kot trije Gorenjci, s katerimi W* se pogovarjal, so pravzaprav vsi. Dušan Smolej (1955) doma iz Gorij pri Bledu je letos v .prvem letniku: »Rad imam dinamičen poklic. In ker na letalski šoli nisem bil sprejet« sem se vpisal v kadetsko. Zadovoljen sem in mislim, da študij ne bo težak, časa # učenje je dovolj, prostega časa pa prav tako. Po končani šoli bi rad študiral napi'« In potem delal v kriminal? stiki.« Lani je šolo v Tacnu končajo 121 učencev. Od teh se jih je dobra tretjina odločila za študij na mariborski višji pravni in ljubljanski vi*F upravni šoli. Jožeta Romšaka (1952) iz Kranja, ki je zdaj v IH. ^ niku, je poklic miličnika veselil že v osemletki. »Mislim, da bo poklic tc* žak, vendar pa ne enoličen Nekaj časa sem namreč delal (pred vpisom v šolo) » tovarnđ. Danes sem vesel, & sem se odločil za ta študMj Ko bom končal, bom naj'"* čez čas nadaljeval študij 153 višji šoli.« šola se lahko pohvali ? učnimi uspehi učencev. ^at7 je bila poprečna ocena v. ' letniku 3,26, v I letniku ff*> v III. pa 3,42. Maturitetoeg izpita ni opravil lani učenec, poprečna ocena rt»* turan tov pa je bila 3,60. Mitja Ulčar (1953) Z HjgJ pa mi je zaupal, da bo P šal III. letnik lotos končat' odličnim uspehom. _ j »Po končani šoli bi r študiral mladinsko prestop" štvo. Prav prestopništvo, ^ vse bolj narašča, me je ^ osemletki spodbudilo, da s« se odločil za kadetsko s0 j Ni mi žal, čeprav študJ dobro ravno lahak. Je pa zelo organiziran. Saj imam na Pr mer vedno dovolj Časa iotokrožek, za judo in «• p sanje v šolskem listu.« • Prijeten In za&^'Jl bil obisk pri fantih v !«<>% — kadetskih uniformah njihovih predavateljih o» 9 Ko sem pred šolo srečal večjo skupino vddrih fantov ma vodstvu šole v Tako kot poklic, ki ga (tlCti opravljali, ni enoličen, J*' 0, življenje v tej šoli razg' "3 Zato tlistim, ki boste j, končali osemletko h1 £na-šljate o tem poklicu Pr ^ gam, da obiščete mlad* te in njihove preda v« ^ Radi vas bodo sprejeli 1 \ ^ pokazali ter pojasnili, *' ^ bo zanimalo, še Prel L^icSt oglasite na postaji ^ kjer vam bodo razlozi" podrobnosti. Besedilo: A. . SHke: F. ***** ■m « Lojze Janežič iz Gore pri Komendi Neutrudni aktivist O F ^Se'^0« Je vaš,« je Ke Alojz Papic. rekel dolgoletni prometni strokovnjak ln učitelj prometno tehnične Kot sence so prihajali na sestanek. Od vsake hiše po eden ali dva. Ni še minilo dva meseca, ko je kapitulirala Italija, toda nacistična soldateska je bila še vedno močna, posebno njen teroristični policijski aparat. Povrhu tega pa je še belozardv stična golazen stikala za aktivisti OF, jih ovajala, mučila in streljala. V takih okoliščinah je bila previdnost več kot potrebna. Tega so se dobro zavedali tudi aktivisti OF, ki so na jesen 1943. leta pri Matjaku v vasi Gora pri Komendi sklicali prvi sestanek OF. Okrog hiše so bile postavljene straže, po vasi pa so patruljirali partizani. Sestanek je vodila aktivist, ka Martina, ki je govorila o potrebi, da se vsi ljudje strnejo v boju proti nacizmu in fašizmu. Ljudje so jo pazljivo poslušali, kajti prvič so poslušali besede mlade terenske delavke, partizanke, kd se ni ustrašila stopiti v boj. Na njeni kapi se je svetila zvezda z oznako OF, za pasom pa ji je visela majhna pištola. »Izvoliti moramo vaški odbor in sekretarja OF«, je dejala ob koncu govora in pogledala po ljudeh, če se bo kdo javil s predlogom. »Nevarno je, otroke imam,« je potožil prvi, drugi pa se je opravičeval: »Za menoj že vohljajo. Ne upam si prevzeti te funkcije.« Izgovorov je bilo več kot dovolj. Tam iz kota pa se je oglasil mož in dejal: »Ce nihče noče, bom pa jaz sekretar.« Tako je Lojze Janežič iz Gore pri Komenda 1943. leta postaj sekretar vaškega odbora OF. Na sestanku so Lovra Kerna izvolili za predsednika gospodarske komisije. Ko je Janežič ondan obujal spomine na tista leta, je dejal: »Spominjam se, da me je nekega večera obiskal aktivist Ivan Koželj (živi v Kranju), ki je imej štiri brate v partizanih. Potem sva skupaj po poteh raztrosila letake, nekaj sva jih obesila na drevesa ali pa nalepila po zidovih. Zgodilo se je, da sva zvečer v naši hiši razporejala literaturo, ko so neznanci potrkali na vrata. Koželj je trdil, da so partizani, jaz pa, da so belogardisti. Cim je Koželj odprl, so v vežo skočili ,belčki' in zakričali: Aha, zdaj vaju pa imamo'. Zakaj pa so vsa okna zatemnjena?' Vodja belogardistov me je zgrabil za vrat in vprašal, kaj Koželj dela pri nas. Belogardisti so bili domačini in sem jih dobro poznal. Rekel sem, da sva popoldne obirala jabolka, pa sem ga (Koželja) povabil na večerjo, Medtem je žena hitro pospravila literaturo pod skrinjo v sobi, skrinjo pa je zaklenila in mi dala ključ. Ko so videli, da mi je žena dala ključ, so odprli tisto omaro, vendar v njej niso dobili ničesar. Vso hišo so" preiskali, le pod skrinjo ni nihče pogledal. Janežič, Janežič,' so dejali in kimali z glavo, ,na črni listi si.' Koželja so odpeljala s seboj, spotoma so se srečali s partizani, med bojem pa je Koželj pobegnil. Največ sem sodeloval s terenskim aktivistom Jožetom Bremšakom-Triglavom, ki je bil prej vodja lončarske zadruge na Mlaki. Spominjam se, da je nekoč prišlo 50 borcev po hrano ▼ vas. Moko so pustili pri nas, žena je pekla kruh, jaz pa sem v košu nosil kruh partizanom v gozd. Ob razsulu sem organiziral fante, da smo šli v belogardist ično postojanko v Lahovče. Tam smo dobili dva voza orožja. Po vojni sem bil na občini referent za narodno obrambo.« Lojze Janežič je neumorni aktivist OF, ki ima na tem področju posebno prvenstvo. Od 1943. leta pa do danes je neprekinjeno predsednik vaške organizacije OF in pozneje krajevne organizacije socialistične zveze. Razen enega leta, ko je bil v bolnišnici v Sežani. Pa ne samo to. Več let je bil sekretar krajevne organizacije zveze komunistov v Komendi. Je tajnik kulturno - prosvetnega društva »Janeza Cebulja« v Komendi, blagajnik rdečega križa, član sveta krajevne skupnosti, član nadzornega odbora pri komenških gasilcih in član krajevnega odbora zveze borcev Komenda, Za opravljanje teh nalog pa je potrebno zvrhan koš dobra volje. Te pa ima Janežič na pretek. Prav zato mu ob 30« lotnici OF iskreno čestitamo, J. Vidic /. maja 1886 so delavske stavke v Združenih državah Amerike dosegle svoj vrh. Ta dan je v veliki stavki v Chicagu sodelovalo 40 tisoč delavcev. Delavci so takrat zahtevali 8-urni delavnik. Policija je ubila šest delavcev, okrog petdeset pa je bilo ranjenih. Pet voditeljev stavke so potem obsodili na smrt, tri pa na dolgoletno prisilno delo. V spomin na čikaško prelit je krvi je potem prvi kongres druge internacionale 1889. leta sklenil, da vsako leto ta dan organizirajo masovne delavske demonstracije. Na kongresu v Ziirichu pa je bil sprejet sklep, da se prvi maj proslavlja kot dan boja za osemurni delovni dan. Vsako leto so prvega maja proslave po vsem svetn. V predvojni Jugoslaviji je bil to dan, ko je bilo največ delavcev in komunistov od-peljanih v zapore. Vendar pa so delavci in komunisti pred vojno kljub prepovedi vsako leto proslavljali 1. maj. Po končani vojni in revoluciji pa je bil prvi maj proglašen za državni praznik. Danes, ko se ne borimo več za osemurni delovni dan, ko smo priča razvoju samoupravljanja in odločanja delovnih ljudi pri nas, praznujemo mednarodni delavski praznik na proslavah in drugih prireditvah, izletih, srečanjih in podobno. In kako bo letos? V uredništvu smo se odločili, da prebivalce Gorenjske, ljudi različnih poklicev poprašamo Kam pa za 1. maja? IVICA MOHORKO (rojena 1948) iz Kranja, turistični referent v podjetju Creina: »Ker študiram in pripravljam seminarsko nalogo, bom med prazniki kar doma. Prejšnja leta sem šla vedno službeno (kot vodnik) na izlet. Lani, če se ne motim, sem bila v Bratislavi. Letos pa, žal.. . O, če ne bi imela seminarske naloge, bi šla prav gotovo v hribe. Morda na Veliko planino oziroma nekam, kjer je mir.« Radovljica JANEZ SONC (rojen 1943) z Jesenic, kovinostrugar v železarni Jesenice: »Praznike bom preživel v Dolenjskih Toplicah, kjer je doma žena. Skoraj vsako leto pa sem se ob teh dneh odpravil v Jeseniške rovte. Spominjam se še, da sem najlepše praznoval pred nekaj leti na Poljanah nad Jesenicami v fantovski družbi, če pa bi imel dovolj denarja, bi najraje odšel na Vogel.« IVANKA JEKLER (rojena 1945) iz Gorij, gostinska delavka v hotelu Jelovica na Bledu: »Sedem let sem že zapo*^ na v hotelu Jelovica na Bled^ in do zdaj še nikdar me« prvomajskimi prazniki ni^"'11 bila prosta. Tudi letos boni morala delati. Saj veste, mc(J prazniki imamo v gostinstvU največ dela. Ker imam žino, bom letos najbrž P^" stila gostinski poklic. — bi biJa letos prosta, bi mod prazniki v hribe.« drn- Ce Kranj STANKA VERBIČ (rojena 1947) iz Kranja, medicinska sestra v Zdravstvenem domu v Kranju: »Vsako leto sva šla z očetom ta dan na izlet na Ble-goš, letos pa bova šla z možem. Lani za 1. maj žal nisem mogla nikamor, ker sem čakala na srečni dogodek, če bi imela več denarja(z možem namreč delava hišo), pa bi se letos morda odločila za smučanje kje v Avstriji ali Italiji.« FRANC BRANK (rojen 1947) iz Vodic, vrtnar t kmetijsko živilskem kombinatu v Kranju: »Lani sem brid na Dolenjskem, letos pa še ne vem. Najbrž bom kar doma. Ker cele dneve delamo, mi bodo prazniki prav prišli, da bom tudi doma kaj naredil. Je že tako. Bom pa dopust malo bolj izkoristil. A, če bi imel dovolj denarja? Takrat bi šel pa v hribe.« NUŠA KEPIC (rojena 1952) z Jesenic, frizerka v frizerskem salonu S a rače vi č na Jesenicah: »Že nekaj let preživim prvomajske praznike v Jeseniških rovtih. Tja odidem po navadi s prijateljicami. Posebno lepo je, če je sončen dan. Rada hodim po planinah, zato bi odšla na Vogel, če bi seveda imela dovolj denarja. Letos pa smo se doma odločili, da bomo letošnji 1. maj preživeli na očetovem domu v Zalogu.« FRANC POLAJNAR (rojen 1929) iz Lesc, vozovni preglednik na železniški postaji na Jeseniicah: »Prvomajske praznike bom najbrž preživel tako kot ponavadi, če bo vreme lepo, se bom odpravil na krajše izlete v okolico Lesc, Bleda in Begunj. Najlepše se počutim prav na takih izletih, ki človeka ne utrujajo, ampak pomirjajo in spočijejo. Tudi če bi imel dovolj denarja, bi se verjetno odločil za izlete v naravo.« BRATISLAV ZIVL/ (rojen 1953), miličnik na ■taji milice na Bledu: »Lana med prvomaj^10^ prazniki je bilo lepo. Bil namreč v šoji in smo bih 1 krat vsi prosti. Kako bo ' tos, pa še ne vem. Če >*> prost, bom izvedel šele ^ dan pred praznikom. "r. Skofja Loka: Poklicni gasilec v Jelovici 2 «>d oktobra lani, prej 2 °Pravljal isto službo v j^mi Color Medvode, sicer sem izučen mizar. Za ta ^n'k sem bil doslej vedno ^'užbi. Letos? Prvi dan bom j, 2 otroci na Lubnik ali na 'žno goro drugd praznični (t * m« čaka delo doma. ta 1)1 imel dovolj denarja in ScSa- Pa seveda še avto, bd podal na daljši izlet.« LUDVIK KRIVEC (rojen 1947), avtobusni sprevodnik pri Transturiafu, Logarska doUna: »Eno leto sem že sprevodnik in je to moja prva služba. Za 1. maja, da bi kam šel? Kje pa! Sprevodniki in šoferji bomo imeli takrat še posebno veliko dela. Doslej sem bij vsako leto vse praznične dni doma in pomagal pri delu na kmetiji Tudi letos bi Šel rad domov, če hi imel čas. če bi imel dovolj denarja, bd se morda odločil za kak izlet.« Tržič ALOJZIJA ERLAH (rojena 1943), previjalka v BPT, doma iz Kovorja prt Tržiču: »Letos bova verjetno z možem in prijatelji šla za l.maj kam na piknik, nekje blizu doma. Seveda bi raje čez praznike bila na morju, morda v Piranu ali v Portorožu. Lani sva bila z možem čez praznike kar doma.« TONICA MIKIC (rojena 1945), predmetna učiteljica telesne vzgoje v Tržiču, doma iz Tržiča: »S sestro in svakom še izbiramo med Dolenjskimi Toplicami in Veliko planino. Sli bomo tja, kjer bo še prostor. Lani sem bila čez praznike kar doma, smo se ravno selili. Lepo pa bi bilo seveda, kakšne praznike preživeti na daljšem potovanju, morda v Grčiji.« STANE BODLAJ (rojen 1924), obratovodja montaže v Peko Tržič, stanuje v Tržiču: »Med prazniki ne bomo veliko uporabljali avtomobila. Družino bom peljal kam t naravo; ražnjiče bomo pekli. Lani sem bil med prazniki na štajerskem pri sorodnikih. Če pa bi imel več denarja in tudi časa, pa bi morda obiskal kakšne zgodovinska kraje.« Trdni temelji iskrine prihodnosti V petek, 23. aprila, so se sestali v tovarni Iskra v Kranju predstavniki Združenega podjetja Iskra s predstavniki družbenopolitičnih organizacij In Iskrinih delovnih kolektivov iz tistih slovenskih občin, kjer ima tovarna svoje obrate in tovarne. V uvodu je dipl. ekonomist Vladimr Logar, generalni di-dektor in predsednik odbora za poslovno politiko Združenega podjetja Iskra, spregovoril o poslovnih rezultatih ZP in pomenu ustanavljanja novih tovarn in obratov v okviru podjetja. ZP je v desetih letih obstoja doseglo dobre poslovne rezultate. Danes tovarna Iskra v Kranju z obrati v Novi Gorici, Trbovljah, Novem mestu, na Blejski Dobravi pri Jesenicah, na Lipni-ci in drugod zajema tri četrtine celotne elektroindustrije v Sloveniji. S svojim bogatim proizvodnim programom ne posega le na področje našega jugoslovanskega trga, ampak se poslovno in proizvodno uveljavlja m povezuje z ostalim svetom. 2e od vsega začetka se v Iskri dobro zavedajo, da bodo le z mladimi, nadarjenimi strokovnjaki, polnimi novih in naprednih idej, učinkovitosti in natančnosti dosegli do- bre in še boljše proizvodne uspehe. V Iskrini šoli v Ljubljani pripravljajo nove delovne moči in tudi sicer vodijo v tovarni pozitivno politiko zaposlovanja mladih kadrov. Vsako leto zaposlijo okoli 1000 do 1300 novih delavcev, predvsem žensko delovno silo. V nadaljnjem razvojnem programu tovarne predvidevajo še večjo uveljavitev svojih proizvodov doma in v svetu, saj je povpraševanje po njihovih proizvodih vedno večje. Prav zaradi tega nameravajo svojo proizvodnjo še bolj izpopolnjevati in razširjati, predvsem na področjih telekomunikacij, clektromehan-skih ter elektronskih naprav in aparatov. Ob njihovi razvejani razvojnoraziskovalni dejavnosti in s posluhom za zahteve tržišča jim bo tudi to uspelo. V nadaljevanju petkovega posveta je predstavnik sindikalne organizacije Združenega podjetja govoril o vlogi organizacije, ki skrbi za potre- be in zahteve delavcev v vseh Iskrinih obratih in tovarnah, V okviru svojih možnosti organizacija z zavzetostjo in razumevanjem upošteva njihove pripombe in skrbi za do» lavčevo športno in drugo rekreacijo. Vsako leto se rednih sindikalnih iger udeleži psek 700 zaposlenih, v zimskih igrah pa sodeluje nad 500 tekmovalcev. V sindikalni organizaciji deluje tudi samostojno planinsko društvo, ki po leto dni svoje ustanovitve že Šteje 1000 članov. Predstavniki Iskrinih obratov in tovarn ter predstavniki občinskih sindikalnih svetov in sekretarji občinskih konferenc ZK iz več slovenskih občin so na posvetu izrazili svoje zadovoljstvo ob tako lepih proizvodnih uspehih Iskre in govorili o vplivu in pomenu Iskrinih obratov na gospodarski razvoj in življenjske pogoje ljudi v tistih občinah, ki so bile prej malo razvite, gospodarsko zaostale, s presežki delovne sile. Po posvetovanju so si udeleženci sestanka ogledali nekatere obrate Iskre v Kranju D. Sedej ^$00 b o nb o n i 80000000000^ visog.i»-i v o dijo m nagrajujej Visoki C bonboni z dodatkom vitamina C utrjujejo va?e zdravje. Njihova posebnost je tudi sodobna in higienska embalaža. Zbiralce značk tudi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C j/i sestavi iz sedmih kuponov, ki bodo objavljeni v GLASU besedo VISOKI C ter vse skupaj posije v propagandno službo Žito Ljubljana, dobi brez žrebanja kolekcijo petih značk. nagrada-visoki c Kotnbin.it Žito, ^0! LJubljana, fimartlnska 154 (nasratla. — • Kokl C) «+. Prve številke o popisu KRANJ Občinske popisne komisije so že zbrale prve seštevke o stanovanjih, gospodinjstvih in prebivalstvu ter jih poslale na republiški zavod za statistiko. Za občino Kranj so zbrani tile podatki. Prebivalcev v občini je 56.326. Gospodinjstev je 17.095, stanovanj pa je 15.653. Na območju občine Kranj je tudi 313 vikend hišic. V tujini pa trenutno dela 758 prebivalcev iz kranjske občine. Samo mesto Kranj ima 27210 prebivalcev. Ti žive v 7953 stanovanjih. Za sedaj še ni podatkov, koliko prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom, znano pa je število živine v občini. Kmetje kranjske občine goje 13.273 glav goveda, 1274 konjev, 4454 prašičev in 450 ovac. Na območju mesta Kranja (Prim-skovo, Struževo, Stražišče, Drulovka) pa je še 122 konj, 1121 glav govedi, 399 prašičev in 14 ovac. L. M. JESENICE Po prvih podatkih letošnjega popisa prebivalstva je na Jesenicah 8785 stanovanj in drugih naseljenih prostorov ter 9420 gospodinjstev. V občini Jesenice je 27.548 prebivalcev s stalnim bivališčem, kar je za 1532 več kot leta 1961. 1316 prebivalcev je na Jesenicah le začasno, na delu v tujini pa je 532 občanov. Podatek o številu zaposlenih v tujini je le približen, saj zajema le tiste občane, ki so v tujini v rednem delovnem razmerju in so se zaposlili prek zavoda za zaposlovanje ali prek naših podjetij. V posameznih naseljih jeseniške občine je naslednje število prebivalcev s stalnim bivališčem: Belca 200, Blejska Dobrava 821, Breg 353, Brcznica 245, Doslovce 109, Dovje 589, Gozd Martuljk 5050, Hrušica 826, Javorniški Rovt 119, Jesenice 17.398, Kočna 115, Kranjska gora 1119, Lipce 279, Log 61, Mojstrana 893, Moste 516, Planina pod Golico 256, Plavški Rovt 66, Pod-kočna 82, Potoki 103, Podkoren 374, Rateče 613, Rodine 180, Selo 215, Smokuč 233, Srednji vrh 48, Vrba 215, Zabrcznica 373, Zgornja Radovna 58 in Žirovnica 584. D. Sedej Naziv Cigan pomeni še marsikje hudo žalitev za človeka, ki je sinonim za muzikanta in brezskrbno svobodno življenje. Cigani sebe imenujejo Rom. Beseda Rom jih povezuje z njihovo pradomovino. Dejstvo je, da so se gorenjski Cigani ustalili. Nimajo več konj in potujočih vagonov, s katerimi so se nekoč selili iz kraja v kraj. Ne smemo prezreti, da so v preteklosti cigansko vprašanje skoraj vedno skušali reševati izključno s popolnim iztrebljenjem Ciganov. Ciganom je šele v naši družbi dana vsa možnost vključitve v sodoben način življenja, enakopravni so z vsemi pravicami in dolžnostmi kot drugi državljani. Tu je vključena tudi pravica do dela in učenja. Seveda bo po strugi Save preteklo še precej vode, preden si bodo Cigani pridobili delovne navade. Za posamezne Cigane to ni več problem. . Iz zgodovine naj navedem še nekaj primerov ravnanja s Cigani. Na Pruskem so za časa vladanja Karla VI. vse Cigane obsodili na smrt. Ujete Cigane so obesili, ženskam in otrokom pa so odrezali po eno uho in jih nato izgnali. Če so katerega ujeli, so ga takoj obesili. 1725. leta pa so na Pruskem brez sodbe obešali vse Cigane po vrsti, mlade in stare, ženske in otroke. Pred nekaj leti je v neki hiši blizu mosta čez Savo v Radovljici poginil prašič za rde- čico. Prav tiste dni je Sava zelo narasla, zato so ponoči prašiča vrgli z mostu v Savo. Sicer bi ga morali pokopati na za te namene določenem kraju, toda kdo ga bo prevažal« ko pa ga lahko odnese voda, so si mislil1 ljudje. Toda zmotili so se. Sava je prašiča napla-vila pred bližnjo hišo samo nekaj metrov naprej od mostu. Zjutraj so ga zagledal' Cigani in odvlekli v svoje naselje poleg Save. Okoliški ljudje so vedeli povedati, da so Cigani organizirali pravo pojedino, na katero so povabili tudi Cigane iz okolice. Tudi o tem smo se pogovarjali s Cigan': Polovica od njih je zatrjevala, da sploh V jedla prašičjega mesa, drugi so trdili, da ■ ga jedli. Toda drugi, ne oni. Nihče ni priznajj da ga je jedel, videli so le, da so ga JedU drugi. Dobro se spominjam, da je naši sosetf poginila kokoš. Soseda jo je pokopala n vrtu. Ccz tri dni je prišla Ciganka iz Most^, vprašala, če lahko izkoplje tisto kokoš. ^ seda je dovolila in Ciganka je odnesla v tri dni pokopano kokoš. Ko sem zbiral gradivo za to reportažo, sem jo vprašal, kako to, da Cigani zara Jože Vidic (11) Ciaani nekoč in danes V Franciji so 1822. leta uprizorili velik lov na Cigane. Polovljene Cigane so odpeljali blizu obale severne Afrike in jih tam zmetali v morje; le redki so znali plavati. Kar zadeva besedi Cigan in Rom pa še naslednjo zgodovinsko primerjavo: Že Marija Terezija je izdala predpis, da Cigane ne smejo vpisovati v javne listine (rojstni list, poročni list ipd.) kot Cigane, ampak kot nove naseljence. Določila je tudi, da Cigani ne smejo menjati svojih bivališč. Prepovedali so uporabo ciganskega jezika, med seboj se niso smeli ženiti, prisilili so jih delati ipd. Že v tistih časih so Ciganom prepovedali, da bi se hranili z mrhovino. O mrhovini pa še to: tega ne zbolijo. »Saj nismo jedli tiste ko ši,« je dejala, »kokoš sem izkopala za nas b psa.« Cigane sem vprašal, ali naj v rCppwcl uporabljam besedo Rom ali Cigan- 1' -e Rajhard iz Lancovcga pri Radovljici 1111 odgovoril: »Zame beseda Cigan ni žalitev. Cd° j^J nosen sem na svoj rod. Živim pošteno, ^ vedo vsi ljudje v okolici in na občim-sem partizan in imam priznano tlv0lnj3 delovno dobo med JMOB. Zaradi sodelpv«*^ z okupatorjem po vojni v Sloveniji i sodili nobenemu Ciganu. Beseda R°m guf ljudmi na Gorenjskem ni znana, z;«fo o Ciganih in ne o Romih.« Konec Kupčije pod kostanji Minulo nedeljo je toplo sonce privabilo na avtomobilski sejem v Ljubljano zelo veliko lastnikov avtomobilov, kupcev in radovednih obiskovalcev. Prostor pod kostanji in ob cesti so le navsezgodaj do zadnjega kotička zasedli stari in novi fiati, renaulti, škode, volkswagni in drugi. Še najbolj nas je zanimala cena starih fiatov 750. Bilo je očitno, da so njihovi lastniki zvišanje cen tem vozilom dobro izkoristili, saj so nam letnike 1965 ponujali ta 8000 do 12.000 dinarjev, novejše letnike 1967 in 1968 pa so prodajali za 12.000 do 16.000 dinarjev. Najprej je menjal lastnika zelo dobro ohranjen jiat 750 iz 1967. leta, ki ga je Zgovorni prodajalec prodal za 16.000 dinarjev. Na fiat 124 s 40.000 prevoženimi kilometri je lastnik napisal ceno 35.000 dinarjev, škodo, letnik 1971, so prodajali za 23.000 dinarjev, nekaj let starejša pa je bila ocenjena na 18.000 dinarjev. Fiat 1300 iz 1969 z 41.000 prevoženimi kilometri je bil po oceni lastnika vreden 29.000 dinarjev. Precej avtomobilov je bilo znamke NSU — 1200, katerih cene so bile od 24.0C0 do 28.000 dinarjev. Katrce so najbrž še vedno zanimivi in zaželeni avtomobili, saj se je okoli dveh zbralo kar precej ljudi in sta bili takoj prodani. Za rcnault 4 s 40.00') prevoženimi kilometri je novi lastnik takoj odštel 21.000 dinarjev. Največ občudovanja so bili deležni novi maxi austin, BMW, ford taunus, opel rekord in mercedes. Za ford taunus z 61.000 prevoženimi kilometri bi bilo treba odšteti 52.000 dinarjev, za BMW z 62.000 kilometri 55.000 dinarjev in za jiat sport 850 s 24.000 prevoženimi kilometri 32.000 dinarjev. Poleg udobnih, razkošnih lepotic cest so se ponujali kupcem t"«"1 «j košni, bolj PrunC'"'i, &l vožnjo po naših c .^ic* za bolj skromne + na< Fiat 750 z letniki (,dJ^jctiH prej do skoraj že Pol<*h*ii \'f in redkih llovdov so o # činoma ocenjeni od 10.000 dinarjev 5t Sredi toplega dopoUl" /;/5/ je marsikateri avtoW^p težko utiral pot ntea r „a tirni obiskovalci s£\nt%LtfltP preizkušnji pokazal a * ^ nemu kupcu zmog/;«V» .£ bijega avtomobila. Vi»L ^fed' to, da se v tej P^Va ^a^' praznični avtomobil5 povalni mrzlici prav \>' ■ jfi znansko mudi k«PoWdrv3y prodajati. Marsikatera ? na se bo ob ^toM^jS majskih praznikih *■ tllob1' na izlet s svojim & ^ lom, kajti trgovina V i0io niči v Ljubljani le kot V nedeljo cvetela tako malokdaj. p gedeJ GLAS * 13 STR AN Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Takrat sc mu jc stemnilo pred očmi, ko je Pomislil, da bi moral to novico sporočiti Stefi v Borjano. Pa ji ni mogel. Ni je hotel izgubiti, čeprav ga je ob vsakem pismu, ki ga ji je pisal, pekla vest. "Ja, vest.« Skoro tri leta je molčal. Skoro tri leta se je °al, da jo bodo obvestili. Zdaj so jo, šele sedaj So jo. Zdaj se je vrnila k njemu. »Zdaj me je pozabila, pozabila . . .« Kaj naj počnem brez nje? Brez njene naklonjenosti? Kaj mu bo še poezija, napisana zanjo. Če je ne bo brala ona in je občutila? »A kako jo boš občutila, občutila mojo nesrečo, ker boš srečna v moževem objemu?« Ob misli nanjo je živel svoje življenje. V njej 8a je čutil. »Kako naj živim sedaj? Kako naj živim brez ljubezni? Brez tebe jc v meni praznina. Brez tebe bi bil živ mrlič!« Tega se že dolgo zaveda. O tem ji jc celo Pisal kmalu po vojni. »Kako resnično! Zdaj sem, zdaj sem. Brez Stefi bo v meni praznina. Živ mrlič bom. Mrlič, ki hodi in diha, a ne živi. Samo vegetira. Vegetira kakor rastline. Toda človek ni rastlina. Človek čuti, misli. Zato se prav dobro zaveda, kdaj neha živeti. Takrat, ko se vsi njegovi upi, *sa njegova pričakovanja sesujejo v praznino in »o v sebi občuti samo to, ja, samo to, preneha živeti in samo še vegetira, ja, samo še vegetira ...« Take misli, ki mu jih je že nekoč narekovala bojazen, da bo nekega dne Stefi za vselej zgubil, izgubil njeno prijateljstvo in naklonje- nost, in ki jih je že večkrat razpredal v svojih pismih in pesmih, ga spremljajo vso pot do ministrstva. Na cesti kričijo prodajalci časnikov in ponujajo mimoidočim časnik s kričanjem naslovov. SELBSTMORD EINER UNBEKANNTEN... SAMOMOR NEZNANKE Tako kriče skupaj z imenom hotela na vogalu ulje onstran stavbe obrambnega ministrstva. SAMOMOR V ŠESTEM NADSTROPJU HOTELA KAISERHOF. »Samomor?« jc ta hip vabljiva misel tudi za strokovnega svetnika Frica Lchmanna, ki odhaja v ministrstvo, a ga vratar ustavi in pokaže na neznanca, ki je že po noši in po obnašanju podoben tajnemu policijskemu agentu. »Gospod bi rad govoril z vami, gospod svetnik « »Oprostite,« se mu prikloni agent in pripoveduje, da je včeraj zvečer srečal na Anhalter Bahnhofu žensko, ki je spraševala, kako bi prišla do obrambnega ministrstva. Ženska je bila tujka. Kot organ državne varnosti je zato ni pustil iz oči. Ponudil se ji jc, da jo bo spremljal. Odpeljal jo jc v hotel na vogalu in poskrbel, da so ji dali sobo. Edino sobo, ki je še bila prazna, sobo v šestem nadstropju . .. »No, in zakaj to pripovedujete meni. Nisem pri Abvvehru, marveč svetnik za biologijo. Biolog sem . . .« - »Povedali so mi, gospod svetnik . .. Toda ta ženska . . .« »Kaj je s to žensko?« »Je vaša znanka. Povedali so mi. Povedal mi je dežurni, ki vas dobro pozna. Peljal mc je v vašo pisarno . . .« »V mojo pisarno? S kakšno pravico?« »član Abvvehra sem,« pokaže agent izkaznico. »No, prav! In kaj ste iskali v moji pisarni.« sem jo pospremil šestem nadstropju, ki DO V - »Sliko tiste žensl v hotel in ji našel soc imate na mizi . . .« »Štefi?« »Ja, Stefi Federle, kakor piše v njenem potnem listu.« »Stefi?« Fric ne verjame. Da to ni šala? Da stara Linkejeva ni raznesla, da ga je videla jokati pred Stefankino fotografijo? Mogoče se ga hočejo privoščiti kolegic, ki vedo za njegovo zaljubljenost in so sc že večkrat hoteli norčevati iz njegove .nesmiselne zatrapa-nosti', ko je v teh časih žensk na pretek, tudi lepih, kakor tista na njegovi fotografiji in ki je tako daleč v daljni Italiji. »Da se ne norčujete, človek,« bi zakričal, a pravi samo: »Nemogoče!« Stefi ni v Berlinu. V Penzbergu je. K možu se je vrnila. V žepu ima vendar njeno poslovilno pismo. »Rad bi sc vam opravičil, ker sem jo zasledoval,« pravi abvvehrovec, Fric pa ne verjame, kakor da je vse, kar je slišal in kar mu še pripoveduje agent, samo sen. »Sanjam?« komaj verjame, da jc res buden, a vseeno vpraša: »V hotelu, pravite? V hotelu? V šestem nadstropju?« vprašuje, kakor da ab-vvehrovca ni dobro razumel, takoj nato pa ga oblije led ob glasu kolpoi terjev, ki jih je slišati z ulice. SAMOMOR NEZNANKE... V HOTELU... V ŠESTEM NADSTROPJU. »Neee,« se Fric zgrozi in plane na ulico. »Počakajte, gospod svetnik,« zakliee za njim abvvehrovec, a ga Fric Lehmann ne sliši. »Le kaj mu je?« stopi za njim, a ga ni več videti. »Za vraga, zakaj sem mu povedal in se mu opravičil? To mi lahko samo škoduje,« je abvverovcu žal. A kaj ko je to zahteval dežurni, ki je svetnikov znanec ir prijatelj. »A zakaj bi me skrbelo? Opravljal sem samo svojo dolžnost,« se bodri. »Ženska prihaja iz Italije, a je nemška državljanka. Le kaj je od osemnajstega leta do danes počela tam doli? In njeno poznanstvo s svetnikom? In svetnik sam?« sc v abvvehrovcu drami dvom nad slehernim, ki je v službi pri obrambnem ministrstvu. »Treba bo preveriti . . . Vohuni so povsod... Sovražnik ne počiva.. Treba je biti na oprezu,« si govori in v sebi ponavlja medvojna opozorila o čuječnosti pred sovražnikovimi vohuni, nalepljena v vlakih, javnih lokalih in po pročeljih hiš skoro na slehernem koraku. »Nemčija ne bo prenašala versajske sramote. Od fanta do moža (5) Petek je za prešuštnike... Na vasi in potem pri dekletih so lahko vasovali le fantje, člani fantovske družbe, ki so poprej plačali fantovščino, pripoveduje Korbar. To je bilo pri dvajsetem letu starosti. Med fanti Je bil potrjen tudi tisti, ki je dobil »cegelc« (ki je bil na na-0|"u Potrjen za vojaščino). Pozneje se je meja za sprejem v antovsko družbo spustila za leto nižje, danes pa je zdrknila J* Precej bolj navzdol. Na vasi zdaj vasujejo predvsem fantje, 1 so pravkar končali osemletko, in sicer do takrat, ko gredo vojakom. Po vojaščini sc jih mnogo hitro poženi, drugi pa VsaJ poidejo resna dekleta, si kupijo avtomobil in ob veče-r'h ne vzdrže več v domači vasi. .f^rolade fante so nekdaj --....nv.li; lame su nv;iv».«»J starejši fantje poslali spat, danes pa med mlajšimi in nekoliko starejšimi fanti ni prave meje, saj začenjajo fantovati že po končani osnovni šoli. Fant iz sosednje vasi jc moral nekdaj, če je hotel vasovati pri dekletu, Plačati domačim fantom »šta-lerengo«, šele potem so mu dovolili. Ce jim ni dal za pi-iačo, so ga pričakali in premlatili. Oče mi je povedal Primer, ko jc nekoč hodil neki Tine iz sosednje vasi va-sovat k Nežki. Ker fantom ni dal za pijačo, so ga za živo mejo počakali s koli. Toda tisti Tine je bil prebrisana Blava. Preoblekel se je v Nežki no mater (gotovo je kaj slutil!), na rame pa si je dal košek, da bi izgledalo, kot da gre Nežkina mati v Kamnik na trg. Počasi, v črnem krilu do tal, je šel zgrbljen mimo fantov, ki prevare niso opazili. Danes ni več takšnih meja med vasmi, zato fant lahko brez skrbi hodi v vas k dekletu i/, druge vasi. Nekdaj so hodili fantje va-sovat predvsem ob sobotah in nedeljah, med tednom veliko manj. Danes dan ni več važen. Pravijo le,,da je petek za prešuštnike, pa še to je verjetno ostalo od nekdaj. Dandanašnji se pri nas fant in dekle sestajata v glavnem ob nedeljah in ob četrtkih, pa tudi še ob sobotah. Vasovati nekdaj niso smeli na kvater-ni teden, ker so rekli, da bo potem strašilo, prav tako pa tudi ne na božič m na veliko noč. Danes to ne velja več. Fantje so nekdaj, ko so se zbrali na vasi, peli vedno najprej narodne pesmi. V Mostah so se fantje zbirali pred Grmunkom na »žegna-ni« ograji, kot so jo imenovali. Korbar pripoveduje, da se jih je zbralo vsak večer okrog dvajset do trideset, ob sobotah in nedeljah pa še več. Štirje ali pet se jih je prijelo čez rame in tako so šli pojoč po vasi. Korbar pravi, da so najraje peli slovenske narodne in • ponarodele, npr. Sinoči sem na vasi bil, Pri farni cerkvici, Soča voda je šumela, Po temnem gozdu lovec hodi, Luna sije ipd. Oče mi jc povedal, da jc bila zelo priljubljena tudi tale pesem: Na klinčku visi kikelen, na drobno je nabrana, nosi, nosi Marica, da t ne bo premala. Ta pesem ima še več kitic. Fantje so zelo radi prepevali tudi malce šaljivo pesem: če boš moja do božiča, bova klala dva prašiča. Če boš moja do predpusta, bova jedla svinjska usta. če boš moja do velike noč, bova jedla tudi ponoč. Ivan Korbar se spominja, da so šli fantje včasih tudi v gostilno. To je bilo le ob posebnih priložnostih, npr. na žegnanjsko soboto. Starejši ljudje so jim dajali za pijačo, da so jim fantje peli. Najbolj priljubljena je bila pesem: Nič več, pa nikol več na Brezovco vas; so ozke stezice pa ravbarska vas. Če so fantje hoteli dekleta malo podražiti, so jim zapeli: Vsa mošanska dekleta bi skupaj pobral, jih v žakclj zvezal in v Tunjco zagnal. Tunjca — ali knjižno pravilneje Tunjščica — jc potok, ki teče skozi Moste. Ce se dekle ni hotelo odzvati — tako pa je bilo običajno, če je prišlo več fantov pod okno ali če se je dekle nosilo »preveč pokonci« — so ji radi zapeli: Eno tako bi rad, k jo ma Jaka, moj brat: k ma take noge kot koza roge. Ivan Sivec (Prihodnjič naprej) Kako oz. j je prav? V prejšnji številki smo v naslov postavili izrek: »Dota se pobota, štor pa ostane!« Janez Kozjak iz Podbrezij nam je sporočil, da tako ni prav, pač pa: »Dota se izmota, štor pa ostane«. Dragi bralci, sporočite nam, prosimo, kako pravijo pri vas, v vaši vasi! Krajevne razlike in inačice tega izreka (in tudi drugih podobnih) prav gotovo so, več jih je, kot si morda mislimo, zato bo zanimivo slišati zanje. Treba je namreč povedati, da je bilo tisto, kar je bilo »prav« v Mostah, lahko precej drugače v Podbrez-jah, v Poljanah, v Bohinju itd. Ni torej vprašanje, KAJ jc prav in kaj ne, ampak, KAKO so pravili v točno določenem kraju. Pišite nam, pa homo prav gotovo ugotovili, da so razlike bile in da so — sicer manjše — še danes! A. T. Gorenjski kraji, iti ljuclj'0';' l i i 7 Miha Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Star sem 49 let in želim, v primeru, če bi zaradi reši (ve češkega vprašanja morala biti Nemčija zapletena v svetovno vojno, popeljati svojo deželo v polni moški moči skozi to krizo in ne šele v visoki moški starosti ali pa jo celo prepustiti kakemu nasledniku.« Tako je govoril Hitler, dokler ga ni Chamber-lain prekinil in rekel: »Če sem vas pravilno razumel, ste odločeni v vsakem primeru nastopiti proti češkoslovaški,« in nato »če je tako vaše stališče, zakaj ste mi potem sploh dovolili priti sem v Berchtesgaden? Pod takimi pogoji je najbolje, če takoj odpotujem, ker, kakor kaže, nima vse razpravljanje nobenega smisla več.« Chamberlainove besede bi svet sprejel z zadovoljstvom, če bi leta ostal pri njih in odšel. A ni. Hitler ga je pridobil z drugim načrtom, sklicujoč se na »samoodločbo« narodov in z raznimi predlogi za mirno rešitev tega vprašanja, ki je bil takrat po pravici v središču pozornosti in bojazni svetovne javnosti. Chamberlain je bil s Hitlerjevimi predlogi zadovoljen, ker sta »končno prišla do jedra vprašanja«, kakor se izrazil pred Hitlerjem in obljubil, da se bo zavzel osebno za temeljno rešitev odcepitve sudetskega ozemlja od češkoslovaške republike, toda najprej se mora še posvetovati s svojimi kabinetnimi kolegi, z lordom Runcimanom in s francosko vlado, vendar se lahko že zdaj »med seboj« pogovorita »o praktični izvedbi odcepitve sudetskega ozemlja« od češkoslovaške. Chamberlain je tako ustregel Hitlerju in Hitler si je »zadovoljno mel roke«. Ta razgovor, ki ga je ohranil Hitlerjev tolmač Paul Schmidt v knjigi »Statist auf diplomatiseher Buhne«, izišli leta 1949 v Bonnu, potrjuje sklepanje in pisanje Slovenskega poročevalca (2. štev. — Oktober 1938), ki je ostro reagiral na angleško mešetarje-nje s češkim vprašanjem: »Še slabše (kakor lord Runciman — op. p.) je bilo za ČSSR, ko je začel angleški ministrski predsednik letati v Nemčijo.. . Takoj po prvem sestanku v Berchtesgadenu (kot vidimo po poročanju Paula Schmidta že celo na prvem — op. p.) sta se Hitler in Chamberlain sporazumela glede delitve ČSSR. Toda fašistični ropar in njegov »demokratični« pomočnik sta se hotela kruto ponorčevati iz vsega sveta ... Na drugem sestanku v Godesbergu (22. septembra 1938 — op. p.) pri Kolnu so uprizorili celo igro tako, kakor da je Hitler postavil tako visoke zahteve, da jih »zaščitnik majhnih narodov« Chamberlain ni mogel sprejeti...« Slovenski poročevalec je imel prav. Se pred Godesbergom sta angleška in francoska vlada po svoji tajni razpravi o češkoslovaški krizi poslali predsedniku Benešu posebno poslanico, v kateri je bilo med drugim rečeno: »Oboji (francoska in angleška vlada) smo prepričani, da so zadnji dogodki (organizirane su-detskonemške provokacije — op. p.) dosegli kritično točko, konadaljni obstoj okrožij, naseljenih v glavnem s sudetskimi Nemci, v okviru meja češkoslovaške stvarno ogroža interese češkoslovaške republike -ame in evropski mir. V luči teh dejstev sta obe vladi prišli do zaključka, da bomo ohranitev miru in obstoj življenjskih interesov češkoslovaške lahko zagotovili le tedaj, če ČSR odstopi sudetsko ozemlje Reichu.« Tako je zahod izdal Češkoslovaško republiko, dasi je poslanica Benešu zagotavljala, da bosta Anglija in Francija nudile garancijo za nedotakljivost novih čeških meja, ko bo le-ta odstopila Hitlerju del svojega ozemlja, češkoslovaška vlada je sicer obotavljaje se moraln m nritisk An"lijf in Francije sprejeti njun predlog ter tako prepustiti večji del svoje bogate industrije Nemčiji. Chamberlain je torej dosegel vse, kar je od njega zahteval Hitler, Češkoslovaška pa je na pritisk zahoda popustila že pred Chamberlainovim sestankom s Hitlerjem v Godesbergu in pred »Miinchnom«. Med angleško-francoskimi pogajanji in angle-ško-francoskim pritiskom na češkoslovaško vlado pa Hitler ni miroval. V Berchtesgadenu je omenil Chamberlainu zahteve Slovakov (slovaških klero-fašistov), Poljakov, Madžarov in Ukrajincev na Češkoslovaškem, katerih »tolmač pa naravno ni«, se je izrazil, obenem pa v tem času poskrbel, da bi prišlo do zapleta in zahtev tudi s te strani. Za to sta poskrbela nemška poslanika v Varšavi in v Budimpešti, pa tudi v sami češkoslovaški republiki, v Bratislavi, kjer je izrabljal stremljenje Slovakov po avtonomiji klerofašist Hacha, ki se je naslanjal na fašistično Hlinkovo gardo, organizirano po vzgledu nemške SA. Pripomniti moramo, da kljub široki demokratični ureditvi tudi Masarvkova Češkoslovaška ni znala rešiti nacionalnega vprašanja. V času med »Berchtesgadenom« in »Godesbergom« je sudetskonemški nacistični vodja Henlein po neuspeli »vstaji« 14. septembra 1938 že naslednji dan izdal proklamacijo, ki jo je zaključil z besedami: »Mi hočemo domov v Reich! Bog blagoslovi nas in naše pravično delo!« Toda pričakovanega uspeha za naciste ta proklamacija ni imela. Revolucije, kakršno so pričakovali Henlein in nacisti, ni bilo.^ato je Henlein organiziral avtomobilsko kolono, ki se je odpeljala v Nemčijo čez mejo z vzklili: »Heim ins Reich!« Iz ljudi, ki so prišli s to kolono v Nemčijo, so Nemci organizirali poseben napadalni oddelek, ki je potem zasedal razne obmejne kraje na češki strani v primerih, da tam ni bilo češkega vojaštva. Nemški tisk pa je v tem času prinašal vesti in članke o izmišljenih in lažnih novicah pod velikimi in močno poudarjenimi naslovi kakor: »Prager De; mokratic versinkt in Blut und Grauen (Praška demokracija se utaplja v krvi in grozodejstvih)«, »Moskau bevvaffnet tschechische Zuchthliuslcr (Moskva oborožuje češke zapornike)«, Prag droht Europa mit Krieg (Praga grozi Evropi z vojno)«, »Unglaubliche Bcstialiteten (Neverjetna zverin-stva)«, »Blutige Metzelei«, »Bolschevvistische Ver-nichtungsvville tobt sich aus«, »Beispiellose Greuel tschechischer Mordbanditen (Brezprimerno grozodejstvo čeških morilskih banditov)« in podobno. Svetovna javnost seveda ni verjela lažem, ki so izhajale v nemškem tisku dnevno na prvih straneh skozi ves september 1938. Taka nemška propaganda v radiu in tisku pa se je najmanj obnesla v sudetskih pokrajinah, katerim so bili ti članki namenjeni, saj je tamkajšnje prebivalstvo najbolje poznalo resničnost takega pisanja. Prav zaradi tega je moral nemški poslanik v Pra- gi nekajkrat sporočiti vladi, da je vse, kar prinaša nemški tisk o spopadih in grozodejstvih na Češkem, izmišljotina. Tako je na primer sporočil v Berlin 17. septembra naslednje: »Zvvischcnfalle von Bedutung scit Tagcn nirgends erfolgt,« kar potrjuje, da takih spopadov, o kakršnih je govoril hitlerjevski tisk, sploh ni bilo. Edini namen, ki so ga taki članki dosegli, je bilo poglabljanje sovraštva nemškega ljudstva do slovanskih narodov. In to sovraštvo je bilo Hitlerju za dosego njegovih osvajalnih načrtov potrebno. Potrebni so mu bili »maščevalci«, to se pravi klavci in ubijalci, ki so se tako zelo žalostno proslavili že v Nemčiji in v kasnejših letih širom po Evropi. Tako pisanje je Hitler potreboval tudi za krepitev in naraščanje vojne psihoze v obmejnih predelih Češkoslovaške, ki se je lotevala tamkajšnjega prebivalstva, da je v želji, da bi ube-žalo pred grozotami fronte, bežalo ali v notranjost češke ali pa čez mejo v Reich. In prav ta beg iz sudetskih krajev je Hitlerju služil pri dokazovanju »strahot« na češkoslovaškem, da bi češkoslovaško vprašanje še bolj zaostril pred ponovnim srečanjem s Chamberlainom v Gedes-bergu. Preden pa se je Hitler sešel s Chamberlainom v Godesbergu je pozval madžarska ministra Im-redyja in von Kanva v grad Obersalzberg in jima rekel, da je pripravljen sam rešiti s silo češko vprašanje, četudi bi zaradi tega izbruhnila nova svetovna vojna: »Za Madžarsko je prišel sedaj poslednji trenutek, da se mi pridruži, ker drugače ne bom več v položaju, da bi še nadalje zastopal madžarske interese. Madžarska mora takoj postaviti svoje zahteve proti češkoslovaški, ki bi jo bilo najbolje popolnoma razbiti.« Poudaril je» da bo on nemške zahteve do češkoslovaške pred Chamberlainom v Godesbergu zastopal na naj-brutalnejši način. Po njegovem mnenju bi dala najbolj zadovoljivo rešitev v zvezi s češkoslovaško vojaška akcija. »Toda obstaja nevarnost, da bodo Čehi na vse pristali,« je dodal, ker je moral vedeti, da so Čehi že pristali na odstopitev sudetskega ozemlja in da jim je nedotakljivost novih meja garantiral Zahod — Francija in Anglija, kar pa pomeni, da bo češkoslovaška kot država še obstajala. Zato se je Hitlerju zdelo P°* trebno, da postavijo zahteve tudi Madžari in Poljaki. Kakor je to zahteval od madžarskih ministrov, je zahteval tudi od poljskega poslanika, da naj poljska vlada precizira svoje zahteve po delu češkoslovaškega ozemlja. Tako je prišel 22. september 1938, ko je prispel v Godesberg Chamberlain in začel razgovore s Hitlerjem. Izčrpno mu je poročal o svojih »pr*" zadevanjih« za »rešitev« češkoslovaškega vprašanja. Chamberlainov načrt je predvideval, da mora ČSR ozemlja s pretežno večino nemškega prebivalstva takoj izročiti Nemčiji, medtem ko b* začrtali mejo na ozemljih z mešanim prebival- stvom s pomočjo posebne komisije, v kateri bi Chamberlain in Mussollnl bili po en Nemec, en Čeh in en nevtralni član-Ker pa bi Češka s tem izgubila svoje utrdben« ozemlje, bi morali zagotoviti varnost in nedotakljivost njenih novih meja z mednarodno varnost* no garancijo. »V ostalem to ne pomeni neke garancije proti nekemu neprovociranemu napad" na Češkoslovaško, da bodo češkoslovaške meJe» kakor bodo sedaj določene, za vselej in večno nespremenljive. Tudi pri obstajanju neke tak* garancije bo vseskozi možno sporne meje, bre* uporabe sile na podlagi medsebojnega sporazuma, spreminjati,« je zaključil svoja izvajanja Chamberlain. Hitler pa je postavil nove zahteve in odgovoril, da »so mu šele pred nekaj dnevi izjavili stopniki Madžarske in Poljske, da nočejo njihov* manjšine pod nobenimi okolnostmi več ost£~ pod češko. »V Srednji Evropi,« je izjavil Hit«**' »ne bo prej miru, dokler ne bodo vsem tem n*" rodnostim zadovoljivo rešili njihovih zahtev-Nato je prešel znova na sudetsko zadevo, *CI.,' morajo »tako ali tako« rešiti, kar je pomenu«* izpolniti vse Hitlerjeve zahteve ali pa računati njegovo vojaško silo. »Poudariti moram, da "V* ta probleme biti brez pridržka rešen do 1- olt bra!« POD GORAMI VELIKO NOVEGA Verjetno ste jo kakšno sončno nedeljo že mahnili »pod gore« ■ vznožju Storžlča, Tolskega vrha in Kriške planine. Ob podgorski cesti od Bašlja do Golnika ln severno od nje tičijo Prijazne vasice Zabije, Babnl vrt, Povije, Trstenik, Gorice, ^!",k l*d. Da so ti kraji tudi turistično zanimivi, dokazuje smisel, da bi sedanjo makadamsko cesto »pod gorami«, ka-eo t P^vijo domačini, uredili in bi postala nekakšna »pod-im^j turistična magistrala«. Vendar, prepustimo začeta razbijanja prihodnosti. NI NAM DOLGČAS Tisto nedeljo nisem bil edini, ki se je odločil za izlet Po teh vaseh. Lepo vreme je bilo in marsikdo je ubral enako pot. Ker so mi ti kraji hi ljudje že nekoliko poznani. Pri svojem reporterskem poslu nisem imel veliko težav. Vedel sem, da bom ob nedeljah ljudi najbolj zanesljivo dobil doma, pa tudi več časa jc za pogovor. Ob delavnikih Pravega časa ni, saj so kmečka dela v potnem te£u in zato *asa za klepet ni rta pretek. Svojim sogovornikom sem. odškrtnil del nedeljskega počitka. V Babni vrt sem najprej ••vil. Vas ima deset hiš, od tega polovica kmetij. Ker so bila vrata Skokove hiše od-Prta, sem vstopil. Pozdravila •^e je prijazna gospodinja. Čeprav mi jc na začetku dejala, da mi veliko ne bo vedela povedati, jc beseda kaj anaalu sproščeno tekla. Kako ca ne! Tudi v teh krajih se vsak dan zgodi kaj novega 111 tudi težav jim ne manjka. "Ja, kaj počnemo. Delo se začelo, tako da nam nl Oalgčas. Med tednom zaradi de,a ne, ob nedeljah in praz- Je »likih pa prihaja v naše kraje precej izletnikov, saj je pri J^ls lepo. Vendar marsikoga "loti neurejenost vasi, posebno potočna struga skozi vas, kateri se nabirajo vsemo-8°<-e smeti in odpadki. Struga Jc »a nekaterih krajih tudi razjedena. Nekaj let že obljubljajo, da jo bodo popravili, vendar tega doslej še niso storili...« Med pogovorom mi je Skokova mama povedala, da se kmetje s tega konca vedno bolj Opri jemlje j O živinoreje. Prvič se ta panoga bolj splača, drugič pa žitarice zaradi močnega vetra kaj rade poležejo, veliko škode pa jim povzroča divjačina, ki jo je vedno več. Prav tako jc po-tarnala, da so davki še vedno previsoki in jo skrbi, kdo od Otrok bo ostal doma na kmetiji. Vsak kmet ima sicer enega »pripravljenega za dom«, vendar se bojijo, da ne bodo šc ti odšli v tovarne. Po njenem mnenju bi morali tudi cesto skozi Babni vrt popraviti. Nekdaj je bila dobra, danes pa je že močno načeta, saj je nad vasjo gramoznica, kamor hodijo dan za dnem tovornjaki in traktorji po pesek. Ko sem se že poslavljal, mi je dejala: »še to napiši! v Bahnem vrtu nimamo telefona. Najbližji je v trsteniški trgovini, ki pa je seveda odprta samo med delovnim časom. To je v nujnih primerih precej nerodno ln večkrat ne vemo, kam naj se obrnemo ...« VEC PRAVIC ZE IMAMO, VENDAR JIH VEDNO NE ZNAMO IZKORISTITI Kaj hitro sem bil spet na glavni cesti, kjer sem zavil desno in se napotil na Povije. Spotoma sem premišljeval, kam naj se obrnem, da bom zvedel čim več novega. Spomnil sem se. H Kaninu grem! Upam, da bo oče doma, sem si dejal. Anton Ka-divec ali po domače Karun je znan kmet in družbenopolitični delavec. Dolga leta je bil odbornik v najrazličnejših občinskih in drugih skupščinah, danes pa je predsednik delavskega sveta zasebnih lastnikov gozdov pri kranjskem Gozdnem gospodarstvu. Dobil sem ga doma. Listal je po časopisih. Odložil jih je, snel očala in začela sva. S tem možakarjem se lahko zares veliko pomeniš. Redke stvari so mu neznane, najbolj pa je doma v svoji stroki, v kmetijstvu. »Kmetje smo se v zadnjem času resno oprijeli živinoreje in gozdarstva. Nekdaj so bili tu doma znani sadjarji, vendar sadjarstvo zadnje čase opuščamo. Zakaj? Naše sadje ni tako kvalitetno kakor plantažno, predelava v alkohol pa se ne splača. Orne zemlje tu že tako in tako ni veiiko, če pa jo poseješ, pa ti vse uniči divjačina, ki se je v zadnjem času močno razpasla. Včasih jelenov in divjih prašičev pri nas sploh nl bilo, danes pa jih jc na pretek. .Ne vem, kaj bo, če bo šlo tako naprej.« Presedlala sva na kmetijsko politiko in na zadnje ukrepe, ki naj bi izboljšali položaj kmetijstva in kmečkega prebivalstva. Kadivcc se je razgovorih »Zadnje čase se Je položaj kmetijstva res nekoliko izboljšal. Cene klavne živine so se dvignile, prav tako pa tudi cene mleka. Razmišljamo, da bi se kmetje sc bolj te»dčanl želijo, da bi šolo tudi po prenehanju pouka koristno uporabili specializirali. Kmetijska zadruga iz Naklega je pripravljena vsakomur narediti pre-usmeritveni program. Meni so ga že. Lotili smo se pašno-košnega sistema. Dohodek je nekaj večji, pa še delo je olajšano in poenostavljeno. In še to prednost ima ta sistem. Ni ti treba kupovati vse vrste kmetijskih strojev, ampak kupiš le tiste, ki jih potrebuješ za spravilo krme.« In kako se obnese pašno-košni sistem? »Kar dobro. Inž. Praprot-nik pravi, da moramo pasti celo leto, vendar iz svojih izkušenj vemo, da pri nas to ne gre. Poleti je namreč pri nas preveč mrčesi in živina zaradi tega zunaj ne more vzdržati.« Pravite, da oddajate okrog 40 litrov mleka dnevno. Ali se je po sprejetju sporazuma o cenah mleka in mesa cena mleka bistveno spremenila? »Sedaj dobim za liter mleka okrog 140 dinarjev, če je dovolj močan. Potem bo malo dražje, saj bo začel veljati sporazum. S to ceno na videz še kar shajamo, vendar, kaj nam to pomaga, ko pa druge C&ie tako naraščajo. Mislim predvsem na cene močnih krmil. Sploh bi moral biti kmetijski trg stabilnejši. Z večjo varnostjo bi se lotevali specializacije. O sanaciji kmetijstva res govorimo, vendar večjih rezultatov še ni. če se bodo predlagani ukrepi uresničili, potem se nam, kmetom, obetajo boljši časi. Kmetijstva ne bomo rešili brez povečanja kmetovih dohodkov. Samo primer. Ze sam prispevek za socialno zavarovanje nas bremeni. Kaj bi bilo, če bi morali kmetje ob takih dohodkih plačevati še za pokojninsko zavarovanje. Le redki bi zvozili.« Predsednik samoupravnisga organa pri Gozdnem gospodarstvu ste. Ali imate kmetje resnično več samoupravnih pravic v teh organih? »če govorim za področje gozdarstva, moram reči, da so se odnosi med nami in gozdarji izboljšali. Kmetje imamo več pravic. Vendar je vprašanje, kako bomo znali mi te pravice uresničiti, če izobrazba kmetov ne bo naraščala. Naj podkrepim s podatki. Prej so bili v delavskem svem GG le trije kmetje, danes pa nas je 19. Prav toliko, kakor delavcev. Prav tako tudi pozdravljam ustanovitev hranilnokreditne službe pri GG. Sploh mislim in to zagovarjam že vrsto let, da takšna služba lahko veliko koristi pri razvoju kmetijstva. Kmetijstva in gozdarstva ne moremo in ne smemo obravnavati ločeno .. .« Pogovor sva nadaljevala na lepo urejenem dvorišču. Še enkrat mi je dejal, da zanj ni razvoja kmetijstva brez stalnega izobraževanja kmetov. Da bi imeli vsaj šole za Anton Kadlvec kmetovalce, je dejal. Naše kmetijstvo bi lažje spravili na težko pričakovano zeleno vejo ... PRI PREDSEDNIKU TRSTENIŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI Trsteniška krajevna skupnost je med najbolj delovnimi v kranjski občini. Ze nekaj let jo vodi Edo Bečan. Našel sem ga pred hišo, kjer se je skupaj z domačimi predajal toplemu nedeljskemu popoldanskemu soncu. V telegrafskem stilu mi je nanizal glavne značilnosti »svoje krajevne skupnosti«. Povedal mi jc, da so letos že uredili javno razsvetljavo v Babncm vrtu in delu Trstenika, čeprav so to planirali do 1975. leta. Vaščani sami so skopali jame in dali drogove. Vrednost prostovoljnega dela je po predsednikovem mnenju dosegla dobre štiri milijone starih dinarjev, ostalo pa je prispevala krajevna skupnost. Prav tako so s skupnimi močmi postavili novo pokrito avtobusno postajališče na Pangerščici. Imajo seveda tudi nekaj želja. Radi bi, da bi končno le uredili cesto od Tenctiš do Trstenika in da bi zadružni dom prešel v last krajevne skupnosti. Se vedno pa ni rešeno vprašanje šole, ki je sedaj prazna. Predsednik Bečan je tudi gasilec. Povedal mi je, da gradijo v Babnem vrtu nov požarni bazen, ki bi bil poleti lahko skromno kopališče, gasilsko društvo pa bi rado kupilo novo prikolico za prevoz motorke. Avtomobila ne nameravajo kupiti, ker prevoz lahko opravijo kmetje s traktorji. Za novo prikolico so že nabrali okrog 280 tisoč starih dinarjev. Spotoma domov sem še mimogrede izvedel, da v tem času v vaseh pod gorami obiskovalcev ne manjka. Vedno več jih je. Pred gostišči in bifeji sem opazil polno avtomobilov. Nekateri pa so bili nasejani kar na poljskih gozdnih poteh. Dokaz, da so ti kraji zanimivi za mnoiie ljubitelje lepe narave ter svežega zraka. Besedilo in fotografija j. Košnlek Pri Kernjakovih v Trebinji ob Dravi Z gorenjskimi zdravniki na Koroškem V dneh 24. in 25. t. m. je gorenjska podružnica Slovenskega zdravniškega društva priredila za svoje članstvo dvodnevni izlet po Koroški. Potovanje je bilo združeno s prijateljskim srečanjem med gorenjskimi in koroškimi zdravniki v Reki (Miihlbach). Skupno so potem poslušali strokovno predavanje asist. dr. Jožeta Baričeviča o motnjah venskega krvnega obtoka v spodnjih okončinah s posebnim ozirom na angiote-rapijo. Iz številnih raziskav in statističnih obdelav je očitno, da postajajo motnje venskega krvnega obtoka v spodnjih okončinah vse bolj pogostejša bolezen ljudi po vsem svetu. Zato postaja ta problem tudi vedno bolj pomemben v ordinacijah naših zdravnikov splošne prakse kakor tudi specialistov; Angioprotilaksa in angiotc-rapija odpirata nove možnosti za strokovno ravnanje in učinkovito zdravljenje številnih bolezni, npr. (pre)varikoz-nega sindroma, hipertenzije, arterioskleroze, sladkorne bolezni itd. Glede na aktualnost teh medicinskih problemov je predavanje /budilo razumljivo pozornost. Pri diskusiji, katere moderator je bil dr. Ivan Hribernik (ki je bil tudi organizator izleta samega), so sodelovali številni prisotni zdravniki. Morda ni potrebno poudariti, da je bilo predavanje in razprava, ki mu je sledila, na visoki strokovni in znanstveni ravni. Po predavanju dr. Jožeta Baričeviča je sledil še kulturni program. Nastopil je domač moški pevski zbor iz Loga vasi s koroškimi napevi, pesnik Andrej Kokot (ki je v zadnjih nekaj letih izdal že kar dve pesniški zbirki — »Zemlja molči« in »Ura vesti«) je prebral nekaj svojih najnovejših pesmi. Esejist dr. Janko Messner jc bral iz svoje nedavno izišle knjige »Koroške razglednice« — pisane v obeh deželnih jezikih, v slovenščini in nemščini — izmenoma, kot se na Koroškem prepletata v vsakdanji rabi oba jezika. Potem jc Karel Prušnik, predsednik Zveze koroških partizanov, prebral nekaj odlomkov iz svoje knjige »Gamsi na plazu«. Za zaključek je prebral še dr. Ivan Hribernik, nekdanji partizanski zdravnik Matjaž, svoj najnovejši esej o pereči konfliktni situaciji naše narodne skupnosti na Koroškem in o nje nezadostni odmevnosti v matični deželi, Naše organizacije — ne glede na svojo strokovnost —, društva, šole in delovni kolektivi bi morali s svojimi izleti naravnost preplaviti naše slovensko zamejstvo pa najsi bo to Koroška, Kanalska dolina, Rezija, Beneška Slovenija ali pa Porabje v Panonskem nižavju. Povsod bi nas rojaki morali čutiti in zvedeti, kako se zanimamo za njihovo nacionalno situacijo, za njihovo kulturno in gospodarsko rast, skratka za vse njihove probleme. Tako moralno oporo svojim rojakom onstran meja pač lahko nudimo, če se že ne moremo (ne znamo, nočemo ali se bojimo?) bolj odločno zavzeti za njihovo usodo. Lepo bi bilo kdaj brati razpis o dodeljevanju študijskih štipendij nadarjenim slovenskim otrokom iz Rezije, Kanalske doline, Beneške Slovenije, iz Koroške in Porabja . .. Nič nimamo proti štipendijam, ki jih naša država velikodušno dodeljuje tujim študentom iz azijskih in afriških dežel. Ni pa nam prav, da na nadarjeno mladino iz slovenskega zamejstva pozabljamo in jo prepuščamo samo sebi ali pa drugi, nam nenaklonjeni kulturni sredini. V tem smislu je bil organiziran tudi ta izlet gorenjskih zdravnikov po Koroški. Obiskali so na svoji poti številne kraje, ki so po tej ali drugi plati povezani z našo kidturno zgodovino. V prvem dnevu so izletniki počastili spomin pesnika in komponista najlepše koroške pesmi »Nmav čriez izaro . . .« Franceta Treibcrja (1809 do 1879), ki. spi svoj poslednji sen na vaškem pokopališču pri St. Jakobu v Rožni dolini. — Sledil je obisk Svaten, kjer je nekoč živela Miklova Zala. Povest o njej je na osnovi ljudske tradicije napisal dr. Jakob Sket (1852—1912) v svoji najsrečnejši uri. Saj je povest o Miklovi Zali postala ena najbolj branih slovenskih knjig, dramatizirana pa še zdaj potuje z odra na oder. Povest, ki je v bistvu pravzaprav slavospev zvestobi koroške slovenske žene, pa seveda najbolj živo čutiš v Svatnah, kjer še danes žive Serajniki, Mikli in Tresoglavi -— kot v časih, ko so Turki tudi odtod odganjali ljudi v svojo sužnjost. In da jc doživetje še bolj resnično, je poskrbelo srečno naključje: Miklova Zala še živi, kajti najstarejša dvajsetletna hči sedanjega gospodarja na Mi-klovini sc tudi imenuje Zala, piše pa sc Miki! Današnja Miklova Zala je slovenska učiteljica na dvojezični šoli pri Št. Jurju v Zbiljski dolini. Drugega dne — bogovi, ki skrbe za lepo vreme so bili izlet nikom naklonjeni — je bil na vrsti obisk pri Kernjakovih v Trebinji. Sloviti glasbenik, ustvarjalec najbolj poznanih pesmi o Mojceju in o Katici, Pojdam u Škufce, Zakaj Dravca več ne šumi, o Ljudmili in o Ani pa še stoterih drugih, je goste — zdravnike s te plati Karavank najprisrčneje sprejel. Bilo je res lepo, videti sedemdesetletnega Pavleta Kernjaka sredi kopice vnukov in vnučkov — kar trinajst jih je — kako je v sreči ves žarel. In potem ob harmoniju še nekaj svojih najnovejših zapel... Neradi so se izletniki ločili od te čvrste in prijazne slovenske družine. A treba je bilo pohiteti čez Gure, mimo Hodiškega jezera, Ribnice in Sekice ob Vrbskem jezeru do Krive Vrbe in Blatograda. Tu v Blatogradu se je družba poklonila spominu slovenskega pesnika in jezikoslovca, učenega slavista. Urbana Jar-nika (1784—1844). Pri njem sta bila 2. februarja leta 1832 naš dr. France Prešeren in Anton Martin Slomšek, poznejši mariborski škof. — Prešeren se je tisto leto v Celovcu pripravljal na odvetniški in sodniški izpit, Slomšek pa je bil takrat spiritual v celovškem semenišču. V blatograjski cerkvi so gorenjski zdravniki poslušali branje znamenite pridige »O dolžnosti, svoj materin jezik spoštovati«, ki jo je prav tu s prižnice govoril dne 28. maja 1838 Anton Martin Slomšek. Končal jo je z besedami: >In želim, kakor hvaležni sin svoje ljube matere, da kakor je bila moja prva beseda slovenska, tako naj bo slovanska tudi moja poslednja . . •* Iz Blatograda je izletnike vodila pot čez Trg do Osoj-skega jezera. Tu so se ustavili ob starem benediktinskem samostanu, kjer je delal pokoro Aškerčev »Mulec osojski«. Pesnik je uporabil znano zgodovinsko snov: Leta 1058 je na Poljskem zavladal kralj Boleslav II. Smeli (Drzni). Mož je bil nasilen, krivičen in razuzdan; zato ga je krakovski škof Stanislav opominjal in ga končno, ko opomini niso zalegli, izobčil iz Cerkve. Kralj pa se jc zdaj razjezil in v navalu besa škofa pred oltarjem zabodel z mečem. Zaradi tega umora se je poljsko plemstvo vladarju uprlo in kralj je moral zbežati iz dežele. Sled za njim se je izgubila ... Vsaj v zgodovini. Legenda pa pripoveduje, da sc je izgnani kralj napotil v Rim, k papežu, da bi mu dal odvezo za storjeni zločin. Papež mu jo je res dal — toda pod pogojem, da ostane Boleslav do smrti nem. In tako je spokornik priromal do samostana ob Osojskem jezeru in izprosil, da so ga menihi sprejeli za hlapca, šele tik pred smrtjo jc mož spet spregovoril. V črni maši je opat Tenho molil: Glej, delal je pokoro naš nemi samotar, Brat BoleslaVi kralj poljski — zavreči ga "1* kar! Od 14. stoletja dalje kažejo na Osojah Bolcslavov nagrobnik, vzidan na severni zunanji strani samostanske cerkve. V novejšem času sO posebno marmorno ploščo z latinskim napisom vzidal* kralju Boleslavu tudi poljski legionarji. Ob spodnjem koncu Osoj-skega jezera stoji št. Rupert, pol katoliška, pol luteranska vasica. Tu je pri svojem sinU Juriju Prešernu, šentrupe"* škem katoliškem župniku, Živela Mina Prešeren, roj. Svetina. Zaradi domačih razprtij je zapustila Vrbo —- pa tua? moža — in se naselila Prt svojem sinu, bratu pesnika Prešerna. Dne 25. aprila 1842 je Mina Prešernova umrla-Vsi, ki potujejo kdaj po Pre* šernovih stopinjah po Koroškem, polože na grob nesrečne pesnikove matere cvetje ifl prižgo svečico. Tako so storili to pot tudi gorenjski zdravniki. še kratek skok v Kanalsk0. dolino — ki je do leta 1918 pripadala Koroški Ovčjo ves pod Višarjami, kjer )e pokopan Jurij Prešeren 0^°y do 1868), v Ukve — vas Pt* šernov, kajti izredno številu0 so tu družine s priimkom Prešeren — in za slovo ali lep konec izleta še obisk M3.1?' gartskih jezer, ki pa sta b"1 še vkovani v sneg in zimo. Tako je bil obisk gorenj* skih zdravnikov pri koroških rojakih končan. Gotovo m«* bo kmalu sledil še obisk ro Jakov v Slovenski Benečiji- RADIO Porodila posluSajte vsak dan jf 5 6., 7., 10., 12., 13, 15., "V 22., 23, in 24. url ter rajski dnevnik ob 19.30. Ob »edeljah pa ob 6.05, 7. in 24. ?.ri *er radijski dnevnik ob 9, 13-, 15, 17, 22., 23. ta 1930. 29. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 935 Pojo domači pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Mascagni: odlomek iz opere Cavalleria rusticana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam 14.10 Poslu-šajmo in primerjajmo pesmi mladih — 14.30 Godala v ritmu J- 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermczzo — 15.40 Zbor Rogcr VVagner Poje pesmi starega sveta — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 1830 Cotrt ure z orkestrom Kari Heinz Loges — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom — 20.00 četrtkov večer domačih pe-Srr»i in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Fili-£°m Kalanom — 21.40 Glasbi nokturno — 22.15 Iz °Piisa Vojislava Vučkoviča — fr-°5 Literarni nokturno — .ls Iz albuma izvajalcev Jazy.a 23 40 španske popevke I>rugft program 13.05 Paleta zabavnih zvo-5^ — 14.05 Češkoslovaške P°Pevke — 14.25 Glasbeni varicte — 1535 Priljubljeni Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek J** 16.20 Deset minut v ritmu ^vista — 16.40 Sestanek ob JUke-boxu — 1735 Glasbeni Mozaik — 18.40 Ob lahki L u ' ~~ 19 00 Finski vrti-»Jak — 19.05 Melodije po pošta *~~ 20.05 Novosti radijskega glasbenega arhiva —21.00 Naš gtervju — 21.10 Trije prizori ** 21 ^ndor»u,ove opere Rona Med Komorni jazz — 22.15 ^^arodna radijska univer-HeffTv '30 Iz nažesa koncert-Lipo x1VlJen ia — 23-40 Marijan Pertu-f?k: T£ccata quasi ap" ^^ije ^z slovenske 30. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja'— 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Narodne pesmi poje in igra ansambel Borisa Franka — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra vio-lončelist Ciril Škerjanec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Fantje treh dolin — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igramo po željah mladih poslušalcev —■ 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermczzo — 15.40 Iz opusa Maurica Ravela — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Slovenska romantična glasba za instrumentalne soliste — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Lahko noč, otroci —19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Na predvečer praznika dela — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ples in razvedrilo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom Mantovani — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Zabavni akordi — 20.05 Radijska igra — 21.00 Razpoloženjski utrinki slovenskih skladateljev — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.55 Iz slovenske poezije 1. MAJA 4.30 Za praznik dola — 8.05 Veseli zvoki v majskem jutru — 9.05 Mladi pevci pojo o maju in pomladi — 9.35 Po domače — 10.05 Jurij Holy: Snidenja za Prvi maj — 10.30 Mednarodne in domače delavske pesmi — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 11.20 Slovenske pesmi, ki pojo o maju in veselju — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Čestitke za Prvi maj — 13.30 25-Ket pozneje — reportaža — 14.05 Minute s slovenskimi solisti — 15.05 Melodije za mladi svet — 16.00 Med meridiand ljubezni — 16.30 Po domačih krajih — 17.05 Lepe melodije — 17.15 Radijska igra — 18.13 Komorni intermczzo — 18.30 I/, jugo. slovanske zabavne glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Radio klub — 21.20 Panorama vedrih melodij — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.15 Iz filmov in glasbenih revij — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Jazz na II. programu — 16.05 Popevke iz slovenskih pop lestvic — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z majhnimi ansambli — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Večer ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Operni koncert — 21.40 Slovenski glasbeniki v klavirskem triu — 22.15 Okno v svet — 22.30 Sončne poljane — 23.55 Iz slovenske poezije 2. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 Še pomnite, tovariši 10.25 Pesmi borbe in dela —• 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.10 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Igrajo pihalni orkestri — 15.05 Z našimi solisti v opernem svetu — 15.30 Radijska igra — 16.45 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Popevke iz studia 14 — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z orkestrom Stuttgartskega Radia — 19.40 Popevke se vrstijo — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Iz Bar-tokove skicirke — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Verdi: Aida (opera v štirih dejanjih) — 23.55 Iz slovenske poezije 3. MAJA 430 Dobro jutro — 8.05 Priljubljena dela iz lahke glasbe ■— 9.05 Revija domačih zvokov — 10.05 Pogled nazaj in na- prej — reportaža — 10.25 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 11.20 Iz jugoslovanske simfonične literature — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncert vedrih melodij — 13.30 Popevke evropskih narodov — 14.05 Z orkestrom Jack VVolfe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.05 V svetu opernih melodij — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Cez polja in potoke — 17.05 Pies ob petih — 18.00 Dostojevski: Ne želi svojega bližnjega žene — 18.40 Lepe melodije — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Puccini: Turan-dot — opera v treh dejanjih — 22.20 Za ljubitelje jazza —■ 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke z jugoslovanskimi pevci Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Popevke jugoslovanskih avtorjev — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Lco Chauliac — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z ansamblom Dubrovniški trubadurji in Delial — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Ljubica Maric: Sonata za violino in klavir — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Mozart: Serena-da za pihala v B-duru — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Literarni večer — 22.55 Današnja švicarska glasba — 23.55 Iz slovenske poezije 4. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Pesmi Marjana Vodopivca na stara narodna besedila — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Gotovac: sklepni prizor opere Ero z onega sveta — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet jc glasba — 14.30 Klavir v ritmu — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Majhen recital pianistke Zdenke Novakove — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi- — 19.00 Lahko noč, otroci — denje — 18.45 Svet tehnike 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Ra- . dijska igra — 21.17 Lahka glasba — 22.15 Sodobni hrvatski skladatelji komorne glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Jazz na II. programu — 16.05 Z orkestrom Madžarskega Radia — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z orkestrom Rov Ant-hony — 19.00 Pet minul humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalec — 21.00 V korak s časom — 21.10 Minute za Johanna Sebastiana Bacha — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — Janko Ravnik — 23.55 Iz slovenska poezije Izdaja ta tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva ta uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-M35 — Te lefonl: redakcija 21-83". 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnl na: letna 32, polletna 16 dJe ju. ki jim kvalitetno >» po zmernih cenah zagota ' Ija uresničitev gradnje o ^ idejnega projekta do ko«" ca gradnje. Obenem vsem delovng ljudem čestita za pran*1 dela. Delovna skupnost in organi družbenega upravljanja Komunalnega zavoda za zaposlovanje Vse turistične in gostinske storitve vam nudijo in priporočajo sledeče naše poslovalnice: Kranj, Bled, Jesenice, Garni hotel Bled, restavracija in poslovalnica Korensko sedlo, restavracija, poslovalnica Ljubelj, motel Kranjska gora in hotel Stane Žagar Bohinj čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske za praznik dela in jim želi mnogo delovnih uspehov. Kmetijsko živilski kombinat Kranj * obrati Oljarica, Mlekarna, Klavnica, Kmetijstvo, KZ Radovljica in komercialni servis Čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela Industrijsko podjetje ALP RE IVI Kamnik ^kstlta vsem delovnim ljudem za praznik dela Opremljmno trgovine vseh namembnosti kot: blagovnice, samopostrežne trgovine, klasične trgovine, delikatese, drogerije, skladišča itd. ^delujemo vse vrste stojal ter žično opremo. Naša oprema ie enostavna, čvrsta, estetska in montažna. Izdelujemo in montiramo aluminijaste fasadne elemente, notranje predelne stene, okna, vrata, kioske er stavbno ključavničarstvo. Poslužujte se dolgoletnih izkušenj naših strokovnjakov, ki vam brezplačno nudijo strokovne usluge. n Delovna skupnost podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj i mi 1 K R i m n ■ fm m ** - i» Bm m 'j- « ,-r. ■j i m^-i e 11 lil i ! B 9 9 f čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sode-lavcem in vsem občanom za praznik dela ln za 30-letnico ustanovitve OF Živilski kombinat ŽITO Ljubljana DE Gorenjska Lesce DE Pekarna Kranj DE tovarna čokolade Gorenj ka Lesce DE Pekarna Tržič čestita vsem svojim potrošnikom za praznik dela in priporoča svoje izdelke kot so: žitarice, mlevske izdelke, kruh, pecivo, testenine, pe-katete, čokolado Goreti j ka, rolade, kolače in izdelke obrata šumi. | "T /S^ ^ tovarna kovinskih izdelkov in livarna KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem za praznik dela. proizvaja: 0 fitinge črne in pocinkane 0 ključavnice navadne in cili »dri q obešanke navadne in cilind ične 9 motorne mesoreznice in d u nlkv orehe £ ulitke iz temprane litine za avtomobil ik >, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke. Kemična tovarna Podnart Specializirana tovarna za galvaniko, fosfatiranje in barvanje. V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. KOLEKTIV TOVARNE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA Šolski center za kovinarsko in avto-mehansko stroko Skofja Loka Ob prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem Slovenije in jih vabimo na naše seminarje, tečaje in šole za pridobitev poklica in visoko kvalifikacijo v lesni, kovinarski in avto-mehanski stroki. Poklicna lesna šola Skofja Loka, Trata — Kidričeva 59, p. p. 32 Komunalno podjetje (Jodovod KRANJ Vsem članom in lastnikom motornih vozil čestita AVTO-MOTO društvo Kranj za praznik dela jim želi varno in srečno vožnjo okovje Kamna gorica Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela in jim želi prijetno praznovanje. Cenjenim kupcem nudi brizgane in vakuumirane izdelke iz plastične mase, vrtljive industrijske stole in francoska nasadila. Tovarna vijakov plamen Kropa Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela 1. maj in želimo veselo praznovanje. M7*d*w*H** Koper filiala Jesenice filiala Kranj Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela in priporočamo svoje storitve. Za praznik dela čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa. exoterm kranj j ugoslavija KEMIČNA TOVARN A Vsem delovnim ljudem in poslovnih* prijateljem čestitamo za praznik dela. ŽITOPROMET SENTA skladišče KRANJ Tavčarjeva 31, tel. 22-053 V . čestita vsem cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in občanom za Praznik dela — 1. maj ijtok KOLEKTIV TOVARNE USNJA KAMNIK Čestita c •• lovn; sv°Jim poslovnim prijateljem in vsem de-lm ljudem za praznik dela. ^lant^M10 Vs? vrste svinjskega usnja za čevljarstvo, e,"iJsko in konfekcijsko industrijo. Ko munalno podjetje Tržič JELOVICA LESNA INDUSTRIJA SKOFJA LOKA ČESTITA VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA l.MAJ IN JIM PRIPOROČA SVOJE IZDELKE: MONTAŽNE STANOVANJSKE HIŠE, OKNA IN VRATA. JELOVICA ISKRA i 1 P « % let tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov v ZP Iskra Kranj proizvaja telefonske centrale, telefone, števce, stikala, merilne naprave. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela in jim želi še veliko delovnih uspehov. Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za praznik dela 1. maj. Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest in javne razsvetljave, snaga. *eieznina Merkur Kranj f i: železni na i ca to arna pohištva prjj a ysem kupcem in poslovnim $e e*ieni za praznik dela 1. maj in vallljl*,?ro^a ZR obisk v svojih poslo-iu tACah v Radovljici, Lescah, Bledu Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik dela l.maj. Projektivno podjetje Kranj Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) Izdeluje načrte za vse vrste gradenj čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela. Kolektiv zdravstvenega doma Kranj" Z ENOTAMI V KRANJU, ŠKOFJI LOKI IN TRŽIČU A čestita občanom za praznik dela GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ s svojimi enotami čestita vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj ELEKTRO KRANJ c. JLA 6 s svojimi delovnimi enotami: Distributivna enota Kranj Distributivna enota Žirovnica Proizvodna enota Kranj in uprava čestitajo za praznik dela 1. maj Knjigoveznica Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela in se priporoča s svojimi storitvami. Stanovanjsko podjetje TRŽIČ vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela 1. maj in jim želi še vnaprej čim več delovnih uspehov CESTNO PODJETJE KRANJ čestita ob 1. maju vsem poslovnih prijateljem in uporabnikom cest te* jim želi veliko delovnih uspehov Obrtno podjetje Trzic se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, zidarski, tesarski, tapetniški in slikarski stroki. Obenem čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela. Živilska industrija |3t MESO ™# Kamnik i* Vsem delovnim U«*^ stitamo za praznik de Priporočamo: meso, i" izdelke vedno sveže, ^ sko salamo in vS*|V suho meso najbolj* ^ kovosti po konkuren cenah. Kamnik Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj. Priporočamo svoje kvalitetne izdelke. Komunalno podjetfe Kamnik čestita vsem občanon^ lovnim ljudem » * pr3< nlm prijateljem *■ nik dela t. maj. Industrija bombažnih izdelkov le Povsod zahtevajte ^ y» delke, ker so kv^ ,r> priznani na tujih tržiščih- V bogatem •**gS« delujemo žakardsj6 g rativne tkanine »^ ke Jj njala, zavese, Vl~ # W prte, žakard Z^ prte, žakara s*"- ^ niče in posteljna v pastelnih barvan Kolektiv čestita *» ski praznik i&1 IHHH9 Nagradna skandinavska križanka (Glej 22. stran I) G JU AS CETRfEK — 29. APRILA ltfl TRŽIC kADOVLJICA 13 |fg SKOFJA LOKA GORENJSKA KREDITNA BANKA iskreno čestita za praznik dela vsem poslovnim sodelavcem Denarne zadeve vam opravijo hitro, solidno in v največji tajnosti poslovne enote na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču