Josip Lapajne: Odkrito — ali obratno. Nedavno je ,,Učit. Tov." razmišljal, naj bi bili dopisi brezimni ali podpisani. — V prvem slučaju meni, so dopisi splošnejšega značaja, ker prevzema odgovornost zanje tudi uredništvo, v drugem pa podaja le misli posameznih oseb. Do zadnjega časa so časopisi pisali večinoma nešrfrirane članke, ker jih je ve/.ala k temu disciplina v strankah ali organizacijah. Danes pa se z državo vred vse prenavlja in malo, da ni več misli kakor glav. Naravno, da eni in drugi ne morejo, oziroma ne smejo prezreti vseh idej za svojo ali splošno načelo in je dopisnik v interesu javnosti primoran stopiti na ravno plan z orožjem ali bičem v roki. pripravljen seveda, da se vračuje tako kakor se posojuje. Vzemi danes v roke easopis katerekoli baže in čitaj ga pazno od resnih razmišljanj do bedastih svetovnih novic in našel bodeš toliko nedoslednosti, da boš prav gctovo pričel dvomiti o resnosti urednika, ki pa je napasled le žrtev svojih dopisnikov ali pa čitalcev. Vseinu ustreči ne more. poskuša pač v malem zadovoljiti vse one, ki jim obvise oči na uvodnih člankih in one druge, ki iščejo senzacij, kratkočasja. — Jaz — za svoio osebo namreč — menim, da bi smelj biti brezimni le oni članki, ki jih uredništvo aii vodstvo kake skupine spozrta za načelne, vsa zasebna razmišljaiija ali sklepi posameznih društev imajo biti vsaj sifrirana. dopisi osebnih značajev pa moraio biti vsikdar polnoimeno označeni. Ostudno je, napadati ljudi iz zasede. skrivajoe se za urednikov hrbet. Kdor ima cvf^mia. da se loti neljube mu osebe, naj i'- i Se toliko časti v sebi, da uredništ.i; dovo'1 razpolagati z niegovim imenotn. Tukovni zakon bi bilo v tem oziru si rcineniti' Nikdar in v nobenem slaeaju pa l. se oblastva ne smela ozfrati na anonimne časopisne napade. kakor je počel prakticirati naš višji šolski svet. Časopis je napadel brezimno neko gorenjsko šcio, češ, da je voditelj tako mučil podrejeno učiteljico, da ie vsled naporov omedlela. Šolska oblast je nasedla in uradno išče onega tirana. Naj bo prav. da navajajo ta slučaj, le dopis je anonimen in dvomljive vsebine. kakor so domalega vsi dopisi, ki se za njimi skrivajo gotove osebe. Oblastva naj uradno ne čitaio časopisov, razpravljajo pa naj le o ionih vlogr.h, ki jih jim predlagajo vsai neposredno prizadete osebe. Naj se lj povrnemo v one čase, ko so imuni poslanci m odbori podipisovali ovadbe proti gotovim osebam neljubih učiteljev? (Slučaj Blagajne). Učitelju naj bo v vsakem siučaju datia možnost, da se ne-le zagovarja pri svoji visji inštanci. temveč, da more ovaduha pred disciplinarno preiskavo sodno tožiti. Pred sodiščem lahko primoraš priče k prisegi, dočim v šolsko oblastvenih preiskavah lahko svobodno lažejo: s figo v žepu. Proti meni je bila vložena ovadba 15 staršev. Vsebina je bila povzem po anonimnih izbiuhih nekega cbevniKa. Deželnemu šolskemu svetu sem pristrigel meč in ekspresno vložil potom advokata sodno tožbo radi razžaljenja časti. Izkazalo se je, da večina ni vedela kaj je podpisala, reklo se jim je, da je prošnja za neko ,,podporo". Prosili so me odpuščanja in zadeva je bila rešena. — To jih je izučilo, v toliko nemoralno. da je odslej padpisoval vloge protl uči^eljstvu pok. imunitetovec. Res častno! Odkritosrčr.ost ie potrebna tudi v na~ ših društvih in vseh organizacijah. Za Boga, ni li umestneje, da vam vržem pikre in ostre besede v brk, kakor da se zadovoljim z zahrbtnim gpdrnjanjem in da nevoljen stiskam pesti v žepu. Ne bo^le se nikdar odkritih besed, kajti često je človek popolnoma napačnih raisli in le odkritosrčna, potrpežljiva debata mu razjasni zmoto. nikdar pa tega ne dosežete s trdo pestjo. Pustite slehernemu prosto besedo. ne glejte p_a le na to: kdo govori. temveč: kaj hoče in ne bode vara treba v principu vsprejemati, če drugf govori isto, kar je oni hotel. -- Zadeve osebnega značaja na društvenih zborovanjih, so li umestne? Da. bi rekel ja-z, če so iz splošnih stanovskih ozirov potrebne. Debata pa se ima vršiti odkrito, da je napadalcu, če slučajno ni navzoč. omogočeno na razpravo reagirati. Vse naj se pa giblje v mejah dostojnosti, odkiito med nami samimi, pokrito za vse. ki jih šolstvo nič ne briga. — Clanek veljai onini, ki jih odkrita beseda zdraži, enaKo njim, ki le godrnjajo med /obrai, rie ut:u]o pa odkrito na plano.