j mm hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče M?*- ~-J' Hrastniško raketo osupnili sodniki •*r V, *r • r;.M- >-' ij?/ r-? • „ ^ .»-w,»»i'*^"5 ^. -a- >cWf^-rS v 'C';'ips-. . . .v, knt > . , J ? -i. «v \>r *• v •v .fO'ft-/-*’ *-■ -'Cv-ty^Ä V*^ * • ^ # i*-* k.. * *.4wi £.4* . i -%.* s L'^ SESTAVITE Sl SVOJE ZNANJE VPIS v VIŠJO STROKOVNO ŠOLO NOVO EKONOMIST POSLOVNI SEKRETAR MEDIJSKA PRODUKCIJA VARSTVO OKOUA IN KOMUNALA LOGISTIČNO INŽENIRSTVO STROJNIŠTVO ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE Visokošolski študijski program U PRAVU AN J E IN VODENJE POSLOVNIH SISTEMOV v sodelovanju z Evropsko središče Maribor IZ HERA, Kržičeva 7, E-mail: info@iz-hera.si 01-23 00 180 www.iz-hera.si OSREDNJA KNJIŽNICA CKMF Uvodnik Morate prebrati: Radeški občinski g nagrajenci Odprtje podjetniškega ^ inkubatorja Vašhava Kulturni turizem v Zasavju Q Naj NOV in prostovoljec 1 3 Začetek gradnje MC in hotela v Trbovljah 15 Na Dolah pri Litiji pristajajo letala Nova razgledna točka na Sv, Planini 16 21 Hej juhej okoli Čemšeniške planine 22 20. obletnica ustanovitve MSNZ 24 Železni mož s Frtice: Denis Šketako 29 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. [poletje se je poslovilo in družabno F življenje v Zasavju dobiva nov polet. Zanalašč ne bo tokrat niti besedice o volitvah. Tako ali tako bo v zadnji septembrski številki Zasavca dovolj besed o tem in tudi izredna številka bo izšla, da boste vsi bralci na tekočem o kandidatih s kandidatnih list za bližajoče se lokalne volitve. To pot me zanaša v društvene vode in razmišljam o prostovoljcih, ki v zasavska društva vlagajo čas in energijo. Glasovanje za naj društvo oziroma naj nevladno organizacijo in naj prostovoljca smo skupaj z Mrežo nevladnih organizacij pri Regionalnem centru za razvoj Zasavje pripeljali do konca. Vse od januarja ste bralci lahko glasovali za svojega »naj« in rezultati so tu. Majhna pozornost za veliko dela bo tokrat v Zagorju v petek, 17. septembra ob 18.00 uri v prostorih RCR. Zahvalila bi se rada vsem vnetim glasovalcem, ki s svojimi glasovi zagotovo dajejo vzpodbudo prostovoljcem, ki se trudijo vzpostaviti boljši in lepši vsakdan članom društev. Težko je delati brez podpore sokrajanov in malokdo se tudi zaveda, da prostovoljsko delo ni lahko in enostavno. Društva in njihovi vodje se ubadajo z mnogimi težavama, od denarnih do organizacijskih. Organizirati akcijo ni enostavno, ljudi za delo pa je težko dobiti, saj se mnogi ubadajo s problemi na delovnem mestu in v družini, ki ji dandanes ni lahko zagotoviti normalnega življenja. In vendar so med nami posamezniki, ki jim ni žal ne časa ne energije, da svojim članom omogočijo razvedrilo in, kar je še bolj pomembno, pripadnost. »Sem član tega in tega društva...« so besede, ki mnogim nadomestijo manjkajoče člene v družini. Otroci in odrasli, vsi smo družbena bitja in le tako lahko tudi obstanemo in kalikortoliko normalno funkcioniramo. Nekam pač moramo spadati, sicer je življenje prazno in pusto in prav tega se globoko zavedajo prostovoljci v društvih. Le kaj bi brez njih? Ali pa se tudi zavedamo, kako zelo potrebna so, dokler se sami na znajdemo v položaju, ko nujno potrebujemo enako misleče, da sploh lahko čutimo, da smo živi? Hvala vsem, ki so pripravljeni delovati in sodelovati v skupinah, ki družijo in držijo ljudi pokonci. Ste pomislili, da bi trenutek svojega časa namenili temu namenu? Hvala vam v imenu vseh, ki to že počnejo in velika zahvala njim, ki to počnejo! Urednica Marta % m ( Naslednja številka ZASAVCA izide 30.09.2010 ) ' Naslovnica Peter Kautzer v Tacnu Slika Fanči Moljk \____________________________________ A J Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 3\/ Naša bodočnost Ve/ike u/net/itne /Hisfe/o samo iz ve/iAe ra (/osti a/i iz ue/i/e /o/ečine. Angleški pregovor 30.08.201 Ksemija Šemrov, Košnica 18a, Celje - sin Max 31.08.2010 Urška Grčar, Razbor pri Čemšeniku 4a, Čemšenik - sin Lovro Trebušak Tanja Fabjan, Podvrh 6, Mozirje - sin Ožbej Bedenik 01.09.2010 Nina Čančar, Preglov trg 12, Ljubljana - hči Lana Vesna Bostič, Zavrh 3, Dole pri Litiji - sin Matija Peruci 02.09.2010 Lucija Cvelfer, Gornja vas 10, Stranice, Zreče - hči Anja Pliberšek Alenka Grgič, Na kresu 10, Železniki - sin Luka Andreja Plut, Višnjevarjeva 3, Ljubljana-Polje - sin Nik Rozina 03.09.2010 Miruše Misimi, Rudarska c. 1, Trbovlje - sin Din 04.09.2010 Andreja Ričko, Trg revolucije 2a, Trbovlje - hči Katja Forte Larisa Klenovšek, Lože 5, Rimske Toplice, Laško - hči Hana 06.09.2010 Andrejka Podbregar, Čolnišče 22, Zagorje - sin Lovro Barbara Koritnik, Dobovec 27, Dobovec - hči Lara 08.09.2010 Nika Simončič, Podkraj 29, Radeče - hči Ajda Simončič Martinčič 09.09.2010 Petra Drnovšek, Rudarska c. 2, Kisovec, Zagorje - sin Tevž Rokavec Tatjana Trobiš, Novi Log 19, Hrastnik - sin Domen 11.09.2010 Veronika Jager, Trg revolucije 10a, Trbovlje - hči Brina Iskrene čestitke! Kdo smo in kaj nam se dogaja v Zagorju in sploh Mimo vozi rešilni avto z vključeno sireno. Kar zazebe me, pa še hladno je navkljub koledarskemu poletju. Ne morem verjeti, da so dnevi polni sonca mimo. Res smo se najprej pritoževali, da je vroče, potem so napovedali še en vročinski val, ki pa se je žal izgubil nekje na poti do nas. Tolažim se z indijanskim poletjem, ki zna biti tako čudovito (če bo) z vsemi tistimi barvami in vonjavami...Čas trgatve se bliža in vsak dan se oziram proti nebu, ker vremenoslovci ne obetajo nič dobrega. Podnebne spremembe po svoje vplivajo na vse in puščajo sledi. Tržnice so zgodba zase, posebno sedaj. Stojnice se šibijo pod barvitimi dišečimi plodovi, ki pripovedujejo zgodbe o soncu, znoju, cenah in prihajajoči jeseni. Šolarji so se spoprijeli z vsakdanjimi obveznostmi, živžav je slišati od vsepovsod in rumene rutice opozarjajo voznike na opreznost. V Zagorju je odprt podjetniški inkubator Vašhava in začela se je gradnja nove lekarne, ki bo na boljši lokaciji od trenutne. Stavko zdravnikov smo, kot je videti, k sreči uspešno preživeli, za vse ostalo do danes še ne vemo čisto točno. Razburljiva jesen se je že začela, vsaj z vidika pokojnin, plač, volitev in še marsičesa. Kako je mogoče, da smo tako zavozili? A hoteli smo biti druga Švica!!! Me prav zanima, če si to vprašanje zastavljajo tudi tisti, ki so zaradi svojih polnih žepov storili vse, zaradi česar se jama pod nami poglablja in poglablja. Kaj pa zdaj? Predsednik Pahor je sicer objavil, da je kriza po prvih pokazateljih mimo, samo - za koga? Pa pustimo to, raje poslušajmo Majdin komentar, saj ona zna svoje mnenje o teh zadevah povedati tako, kot bi ga vsi ostali in še bolje. Zavedam se, da je potreb veliko, denarja pa malo. No, ne bom še veliko o situaciji na zagorskem Polju, dokler ne bom imela natančnih informacij in zagotovil, pomembno je le, da se po dolgih letih nekaj premika. Srčno upam, da zares. Župan tokrat ni bil imun na vse kar se pri nas dogaja: blato, poplave, bližajoča se zima, premalo parkirišč, nemogoči nočni hrup...in si je večino teh problemov osebno ogledal. Te dni bomo izvedeli, kako dalje in o tem boste brali v naslednji številki našega časopisa. Lahko pa tudi obiščete KS, kjer bo predsednik z veseljem prevzel vlogo posrednega piarovca. Junija prihodnje leto bomo praznovali 20-letnico razglasitve samostojne države. Želim, da se tretje desetletje tudi na Polju prične v drugačni preobleki in zavedanju, da se bo v bodoče živelo v lepšem in bolj prijetnem okolju. In. da potolažim tiste, ki jih ie posredno ali neposredno zaskrbelo kai bo z našimi smrekami. O njih na prvem sestanku sploh ni bilo govora in še naprej bomo uživali v njihovi polnosti, svežini in zeleni preobleki!!!! Razen tega mislim, da je čas, da tudi sami poskrbimo za svoje okolje, pa naj bo to onesnaževanje katerekoli vrste vključno z nočnim hrupom. Tisto, česar ne privoščimo sebi, tudi drugim ni treba! Veliko se lahko doseže s prijazno besedo, argumentirano, brez negativizma in obsojanja vnaprej. Velikokrat je za splošno dobro treba tudi potrpeti, se prilagoditi. Ne moremo vedno samo čakati, da vse postorijo drugi in potem še kritizirati. Saj si želimo iti naprej, kajne!?! StaR RaoeŠKi OBČinsKi nacnaienci 2010 Občina Radeče je 8. septembra 2010 praznovala svoj občinski praznik. Ob tej priložnosti je bila slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili najvišja občinska priznanja, dva srebrnika, tri zlatnike in naziv častnega občana ter priznanja za najlepše urejeno hišo, kmetijo in ulico. Dobitnika srebrnikov sta dva in sicer Branko Zelič in Jakob Kmetič, zlatnike so prejeli Krajevna organizacija zveze združenj borcev za vrednote NOB, Društvo upokojencev Radeče in Igor Karlovšek. Častni občan občine Radeče je postal Emil Rojc. Ob tej priložnosti so razglasili tudi najlepše urejene hiše, kmetije in krajevne skupnosti. Komisija se je odločila, da je najlepše urejena krajevna skupnost Vrhovo, najlepša hiša je po njihovem mnenju hiša družine Bregar z Jagnjenice, za najlepše urejeno kmetijo pa so izglasovali kmetijo družine Bervar s Svibnega. Podeljeni sta bili tudi dve posebni priznanji za najlepšo urejenost okolice. To sta prejeli družina Cerar z Jagnjenice in stanovalci Ulice na Jelovo. Radeški občinski svetniki so se naslednji dan srečali še na zadnji seji v tem mandatu, na kateri so sprejemali rebalans letošnjega občinskega proračuna in se pogovarjali o podjetju Radeče papir z njegovim lastnikom Petrom Tevžem. Občinsko praznovanje spremljajo prireditve ves mesec september. MaH Evropski reoen moBiLnosTi 2010 -Trbovguski oan brbz avTomoBiLa Evropski teden mobilnosti bo potekal že devetič; kot vedno od 16. do 22. septembra 2010. M Trbovljah bo prireditev Dan brez avtomobila potekala v petek, 17. septembra 2010. Za promet bo od 8. ure zjutraj dalje zaprta Ulica 1. junija. Skozi ves dan bodo potekale številne aktivnosti. "~7 e sedmo leto zapored se v trboveljski občini odzivajo pova-^Lbilu Ministrstva za okolje in prostor k sodelovanju v pobudah Evropski dan brez avtomobila in Evropski teden mobilnosti, ki se bosta odvijali med 16. in 22. septembrom 2010. Prireditev Dan brez avtomobila bo potekala v petek, 17. septembra 2010. Za promet bodo od 8. ure zjutraj dalje na, za promet zaprti Ulici 1. junija, številni soorganizatorji in sodelujoči, med katerimi so Mladinski center Trbovlje, Društvo prijateljev mladine Trbovlje, Društvo revirskih likovnikov - skupina Packe, Kolesarsko društvo Trbovlje, Policijska postaja Trbovlje, Zavod Varna pot in Pon Do Kwan Zagorje pripravili pester program dogajanja. Od 10. do 13. ure bodo potekale aktivnosti za predšolske in šolske otroke, ki si bodo lahko ogledali lutkovno predstavo Bi-ci-kleta, risali po ulici in sodelovali v ustvarjalnih delavnicah. Od 18. ure dalje bodo sodelujoči poskrbeli za preganjanje dolg- časa z animacijo, programom in pripomočki za promocijo varne poti, promocijo zdravega načina življenja, kolesarji se bodo lahko pridružili skupinski vožnji po Trbovljah, predstavila se bodo društva različnih kultur. Postavili bodo »mini-rampo« za mlade rolkarje in kolesarje, mogoče se bo preizkusili v vožnji kolesa na posebnem valjarju, se testirati v alkoholiziranosti in si ogledati promocijske filme. Od 20. do 23. ure bo pred muzejem koncert Ansambla Svetlin kot zabaven zaključek dneva, namenjenega vsem generacijam. Zapora Ulice 1. junija bo potekala od 8. ure dopoldan v petek, 17.9.2010 do 01. ure zjutraj v soboto, 18.9.2010. V času od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer bodo ob Dnevu brez avtomobila avtobusi Integrala Zagorje po Trbovljah lokalno vozili brezplačno. V pobudi sodeluje več kot 200 milijonov ljudi po vsej Evropi, v Sloveniji pa je za letos prijavljenih 29 občin, med njimi tudi Trbovlje. MaH Racionauzacua mReže poRoomšnic v Siovenm Trboveljski podžupan Mitja Rozina je po pooblastilu župana Občine Trbovlje Bogdana Baroviča pozval Svet regije, da na naslednjo sejo Sveta uvrsti točko dnevnega reda »Racionalizacija mreže porodnišnic v Sloveniji«. k la Ministrstvu RS za zdravje je namreč Zdravstveni svet na IN svoji 5. seji obravnaval omenjeno zadevo po pripravljenem gradivu iz leta 2009. V tem gradivu se predvideva ukinitev porodnišnic z manj kot dvema porodoma v povprečju na dan in prerazporeditev porodnic v bližnje porodnišnice - v našem primeru iz Trbovelj v Celje in Ljubljano. Zaradi pomembnosti porodnišnice za celotno Zasavje je podžupan predlagal, da se točka uvrsti na dnevni red seje Sveta regije in da se k obravnavi pozove tudi vodstvo Splošne bolnišnice Trbovlje. Vir: občina Trbovlje OsRezovame DReves v Trbovlibh \l mesecu septembru in oktobru bodo v občini Trbovlje obrezovali okrasno drevje, kar je nujno potrebno za zdravo rast in ustrezno obliko dreves. r^elo bo opravilo podjetje CAREX d.o.o. skladno z arboristič-L^nimi smernicami strokovno obrezuje. Najprej so obrezali vrbe žalujke pred Delavskim domom Trbovlje, nad Osnovno šolo Ivana Cankarja bodo posekali nekaj hrastov in borovcev in opravili nekaj manjših posegov v mestnem parku in na drugih lokacijah v občini. Besedilo in slika : Irena Vozelj "Vnanov Ler" na GEOS-u M nedeljo, 12. septembra 2010 je bil v Geometričnem središču Slovenije, v Spodnji Slivni nad Vačami, drugi mednarodni dan prijateljstva v zavezništvu »Vranov let v svobodo« v organizaciji Društva za varovanje in razvoj GEOSS- a. prireditev je bila posvečena 66 - letnici pohoda 103. reše-I nih zavezniških vojnih ujetnikov iz taborišča v Mariboru mimo GEOSS - a v Spodnji Slivni in čez Savo do Metlike in Semiča v Beli krajini, od koder so z osvobojenega ozemlja z letali odleteli v zavezniško bazo v Bari v Italiji. Pot je dobila ime »Vranov let v svobodo« po knjigi, ki jo je napisal o tem edinstvenem dogodku iz druge svetovne vojne soorganizator pohoda pobega in udeleženec pohoda, avstrijski vojni veteran Ralph Churches. V kulturnem programu na GEOSS - u je zbrane pozdravil predsednik Društva za varovanje in razvoj GEOSS - a Miroslav Kaplja, pisec knjige Vranov let v svobodo, Eduard Vedernjak, profesor mlajše generacije Jože Rozman v sodelovanju z Vilijem Kosom, prof. Matija Žgajnar in slavnostni govornik Tone Partljič. Besedilo: ŠkL Odprtig PODjermšKeca inKUBaroRja »vasHava« Regionalni center za razvoj oziroma Mrežni inkubator v Zasavju sta od 10. septembra 2010 bogatejša za nove poslovne prostore. V nekdanji rudarski kopalnici Vašhava v Toplicah v Zagorju ob Savi sta namreč uredila 632 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov. \/rednost naložbe v ureditev podjetniškega inkubatorja Vaš-V hava je bila 612 tisoč evrov. Večino sredstev je Regionalni center za razvoj pridobil iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek pa je sofinancirala Občina Zagorje ob Savi. Hkrati je del poslovnih prostorov urejala tudi družba PG Šum. Začetki zasavskega podjetniškega inkubatorja segajo v leto 1998, ko je bil ustanovljen Center za razvoj podjetništva. Njegovo poslanstvo je bilo pospeševati ustanavljanje novih podjetij in podpirati reorganizacijo obstoječih, predstavljal naj bi odskočno desko za ustanovitev in začetek delovanja podjetij. Med prvo šesterico vključenih podjetij je bila tudi družba za izdelavo programske opreme za zajem merilnih signalov, analizo teh podatkov in izdelavo merilne elektronike Dewesoft, ki je doslej »največja uspešnica« zasavskega podjetniškega inkubatorja. Prvi prostori inkubatorja so bili urejeni v najemnih prostorih nekdanje Iskre v Trbovljah. Inkubator je tam deloval do izteka najemne pogodbe septembra 2007. Regionalni center za razvoj se je zato že prej lotil gradnje novih prostorov. Najprej, v prvi polovici leta 2005, so bili urejeni prostori v RR centru v Zagorju, kjer je storitvenim dejavnostim namenjeno 640 kvadratnih metrov pokritih površin. Sledila je gradnja inkubatorja v Hrastniku, kjer je v objektu v obrtno-industrijski coni Ob Bobnu na razpolago 793 kvadratnih metrov pokritih površin. Kot tretji je bil zgrajen objekt v obrtno-industrijski coni Nasipi v Trbovljah, ki razpolaga z 873 kvadratnimi metri pokritih površin. Ker so bili prostori v Zagorju - drugače kot v Hrastniku in Trbovljah -namenjeni le pisarniški dejavnosti, so v letih 2009-2010 uredili še inkubator »Vašhava« v Zagorju s proizvodnimi prostori. Vse enote Mrežnega inkubatorja v Zasavju imajo sodobno opremljene prostore in zgledno urejeno okolico z zadostnim številom parkirnih mest. V zasavskem mrežnem inkubatorju je bilo doslej vključenih 58 podjetij. Čeprav je bila njihova usoda različna, prevladujejo uspešna podjetja. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da Regionalni center za razvoj vključenim podjetjem nudi še druge oblike pomoči, od svetovanja do ugodnejših posojil oziroma jamstev. Mrežni inkubator v Zasavju ne rešuje zgolj pomanjkanja ustreznih in cenovno ugodnih poslovnih prostorov, ki bi novim podjetnikom omogočali prebroditi začetniške težave pri poslovanju, ampak je pomemben pospeševalec regionalnega razvoja, ustvarjanje novih podjetij in novih delovnih mest, povečanja bruto družbenega proizvoda. Tako prispeva k preoblikovanju gospodarske podobe regije in spodbuja razvoj lokalnih skupnosti. S pristnostjo v vseh treh zasavskih občinah prispeva tudi k enakomernejšemu razvoju znotraj regije. Pri urejanju objektu »Vašhava« je investitor pokazal tudi dolžno spoštovanje do preteklosti zgradbe in kraja. Tako je bil ohranjen zunanji videz stavbe, pred vhodnim portalom rova Vine, ki je v notranjosti objekta, je bila urejena manjša spominska rudarska zbirka. Pred objektom je postavljena modernistična skulptura Nejča Slaparja Kristalizirani košček globine. Na pročelju je bila obnovljena spominska plošča rudarjem, ki so bili žrtve druge svetovne vojne, v nadstropju objekta, kjer že več let vadijo številni člani domačega kluba borilnih veščin, pa je bila urejena sodobna telovadnica. Vir: RCR Slika: PDK Zagorje Po Leu e 2010 v DPM Trbovljg Med letošnjimi poletnimi počitnicami je na Društvu prijateljev mladine Trbovlje potekalo ogromno aktivnosti za otroke. ^ačeli so takoj po zaključku šole in izkoriščali Z-tople dni za kopanje na bazenu in ustvarjalne delavnice, družabne in športne igre. Počitnice so razdelili tematsko, vsak teden je imel svojo temo, v barvi katere so potekale vse ustvarjalne in plesne delavnice, ob samem izvajanju pa so spoznavali tudi veliko zanimivosti. Tudi letovanje na morju na Debelem rtiču in taborjenje na Pohorju je bilo. V avgustu so otroci letovali še v Savudriji. Po vseh letovanjih so imeli še dober teden do konca poletnih počitnic, tudi tega so izkoristili s še zadnjimi obiski na trboveljskem bazenu, igranjem na sedežu društva, sodelovali so tudi z rokometnim klubom Trbovlje in z društvom Speedminton ter na koncu sklenili poletni oddih z zaključnim dnevom, ki je ob glasbi, petju in plesu potekal pred zgradbo, kjer domuje društvo. Na ogled so postavili še najlepše izdelke, ki so jih otroci izdelali v teh počitnicah. Dejavnosti je obiskalo okrog sto otrok in vsi so si želeli »še«. DPM Trbovlje JEF 41 » Bisenna ponoita« Šestdeset letnico skupnega življenja sta praznovala zakonca Dragica in Milan KOCMAN iz Hrastnika, Ulica mladih borcev 4. Pred šestdesetimi leti, 29. julija 1950, sta si Dragica in Milan v Hrastniku prvikrat obljubila zvestobo. Dano besedo sta držala in 5. 9. 2010 zaobljubo potrdila pred pričama Florjanom Funklom, vnukom iz Nemčije, in Andrejo Benčina - Gaberšek, vnukijo iz Celja. Njuno biserno poroko je sklenil hrastniški župan Miran Jerič. Iskrene čestitke! ______________________________________________p Tuji STROKOvniaici za Razvoj pooežeua v Srcu Slovenije Na območju LAS Srce Slovenije so gostili člane Evropske zveze agrarnih ekonomistov, ki so se udeležili tridnevnega mednarodnega seminarja Razvoj podeželja: upravljanje, oblikovanje politike in rezultati. Predstavnik Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije jim je na domačiji Pr' Krač v Dolskem predstavil upravljanje in rezultate LASa, zatem pa so sledila različna in zelo konkretna vprašanja, na katera so odgovorili na podlagi izkušenj z izvajanjem ukrepa LEADER. V državah Evropske Unije je ukrep LEADER že zakoreninjen in se tekoče izvaja, medtem ko imajo v novo pridruženih članicah težave z uvajanjem in izvajanjem projektov. Po predstavitvi so si gostje na terenu ogledali rezultate nekatere izmed izvedenih projektov: Ureditev etnološke zbirke na domačiji Pr' Krač, Idejna študija pasivnih hiš na Veliki Preski in Celostni načrt vsebinske in programske prenove gradu Bogen-šperk. Obisk pomembnih gostov potrjuje kvalitetno delo LAS-a Srce Slovenije na ukrepu LEADER. Besedilo in slika: Cregor Steklačič, LAS Srce Slovenije Tuji strokovnjaki za razvoj podeželja so si ogledali tudi grad Bogenšperk Usranovuena Zasavsica necusica icooRDinacua SDS M Zasavsko regijsko koordinacijo SDS, ki je končno zaživela, spadajo občinski odbori Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Šmartno pri Litiji. Pred ustanovitvijo so prvi trije odbori spadali v celjsko regijo, zadnja dva pa v ob-ljubljansko. Za takšno formacijo Zasavske regijske koordinacije SDS so se odločili, ker si občine med seboj mejijo. Na prvi seji so izvolili vodstvo regije: predsednik regije je postal Gregor Zavrl iz Litije in tajnik pa Mitja Vozel iz Trbovelj. Vladi RS predlagajo, da začne s postopki za projekt Prometno gospodarska os središča Slovenije z Zasavjem, »Ljubljana - Litija - Zidani Most« in s tem povezovanje tega dela Slovenije z Ljubljano, Štajersko in Posavjem ter šir- še. Pričakujejo, da bo ta vlada začela izpolnjevati obljube iz predvolilnega časa, ko je obljubljala oz. njeni poslanci v državnem zboru, pravi razcvet Zasavja. Še naprej bodo pripravljali skupna politična stališča in z njimi poizkušali pozitivno vplivati na delovanje občin v skupnem okolju. (Vir: IRK SDS) MaH Snce SLOvenue na AGRI OBisicaL tudi minisreR Območje Srca Slovenije se je konec avgusta uspešno predstavilo na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Ponudniki območja so bili na razstavnem prostoru v parku sejmišča prisotni skupaj z Zavodom za gozdove in LAS Mislinjske in Dravske doline. Obiskovalci so se lahko posladkali z okusnimi domačimi dobrotami, za katere so poskrbeli ponudniki iz območja Srca Slovenije, za dobro vzdušje pa je s svojo glasbo poskrbel priznani umetnik Lado Jakša. Veliko zanimanja obiskovalcev je vzbudila tudi mreža za samooskrbo s hrano, ki se v zadnjem času uspešno uveljavlja na območju Srca Slovenije, za njeno delovanje pa skrbi zadruga Jarina. Na razstavnem prostoru jih je v nedeljo obiskal tudi minister za kmetijstvo, Dejan Židan, ki je pohvalil prizadevanja za dvig samooskrbe s hrano. AGRA je celovito predstavila hrano ter vse, kar potrebujemo za njeno pridelavo in predelavo, zato je bil letošnji slogan sejma »Naravnost na mizo!«. Rdeča nit predstavitve območja Srca Slovenije na sejmu je bila »Kupujte, kuhajte in se prehranjujte lokalno, sezonsko, domače in tradicionalno«. Izvedena je bila v okviru projekta Utrip Srca Slovenije, financiranega iz Leader sredstev, ki ga izvaja Center za razvoj Litija. Besedilo in slika: Ana Savšek, CRL Bučite 2010 V tekočem letu je ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport - urad RS za mladino stekel projekt BUČKE 2010 ali KULTURNA INFO TOČKA ZA MLADE 2010. Mlade iz Zasavja vabijo, da se jim pridružijo pri projektu, ki ponuja izobraževanje in druženje na različnih področjih. Namen projekta je podpirati in informirati mlade; srednješolce, študente in nasploh mlade do 29 let v Pomurski regiji na osnovi - Prostovoljnega mladinskega dela Mlade želijo vzpodbuditi kvečjemu udejstvovanju na način prostovoljnega dela za področje kulture, kulturne dediščine in turizma. Ustanovili so neformalni klub BUČKE, ki včlanjuje mlade prostovoljce in ji omogoča usposabljanje. - Informiranje in svetovanje za mlade Mladim nudijo 48 urni servis, kjer preko spleta odgovarjajo na vsa zastavljena vprašanja. Prav tako urednikujejo posebne številke spletnega časopisa AM VZETA in nudjjo brezplačni dostop do interneta E- BUČKE v Kulturno info točki. - Participacija, aktivno državljanstvo Mlade informirajo o njihovih pravicah in dolžnostih ter priložnostih, da jih navdušijo nad družbeno participacijo ter prepričajo, da postanejo aktivni državljani. V ta namen so razvili spletno orodje BUČKA Sl - e, model plana osebnostnega razvoja. - Socialna integracija mladine z manj priložnostmi V projekt želijo vključiti mlade, ki so brez zaposlitve, zato še naprej sodelujejo z ZAVODOM RS ZA ZAPOSLOVANJE, PUM Celje kot tudi drugimi podpornimi £jxulAJoa/ SE NISTE DOKONČALI SOLE? Pri nas si lahko pridobite: - osnovnošolsko izobrazbo: 8. in 9. razred organizacijami. Mladim predstavljajo različne oblike možnosti zaposlovanja, predvsem na neprofitnem področju s poudarkom na kulturnem področju. - Neformalno izobraževanje in usposabljanje za mladinsko delo Za mlade organizirajo predavanja in delavnice, kjer oza-veščajo o možnostih neformalnega izobraževanja. Njihov namen je, da mlade na zanimiv način vključijo v projekte, ki zajemajo področje kulture, kulturne dediščine in turizma. Vsi mladi, ki si želite svoje znanje nad- hovih prostorih organizirajo predavanja graditi in stremite k neformalnemu izo- ali delavnice (grafične, lutkovne, likov-braževanju ali pa si želite le družiti in ne...), da sodelujejo pri neformalnem iz-spoznavati nove ljudi, vljudno vabljeni k obraževanju mladih, sodelovanju pri projektu. Bučke Obenem vabijo tudi šole, mladinske organizacije, društva..., ki želijo, da v nji- - poklicno izobraževanje: trgovec, bolničar - negovalec, elektrikar - srednješolsko izobrazbo : predšolska vzgoja, ekonomski tehnik, logistični tehnik, elektrotehnik, zdravstvena nega - višješolsko izobrazbo: informatika, strojništvo, varstvo okolja in komunala, logistično inženirstvo, poslovni sekretar, ekonomist - nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) maser, računovodja, viličarist socialni oskrbovalec na domu - tečaji: jezikovni, računalniški, .. Tempo in način šolanja prilagodimo posamezniku. PRIDITE, POKLIČITE,... 03 56 31 190: 03 56 55 120 www zlu-trbovlje. si Nihče ne ve, kaj zmore, dokler ne poskusi. Poskusite tudi vi. Tečaj za upnavuanje čoLna Osebe, ki želijo upravljati čoln za osebne namene ( za šport, razvedrilo in podobno ) do 24 m dolžine ne glede na vrsto in moč pogona ali območja plovbe na morju in na notranjih vodah in s čolnom, ki je namenjen za prevoz blaga ali potnikov v omejenem plovnem območju, morajo z izpitom pridobiti potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. Tečaj za voditelja čolna pa je nepogrešljiv za opravljanje izpita za voditelja čolna. 1. POGOJI ZA PRISTOP K IZPITU ZA VODITELJA ČOLNA: - napolnjenih 16 let starosti - opravljen vozniški izpit - za kandidate brez vozniškega izpita : zdravniško potrdilo in opravljen izpit iz prve pomoči 2. PROGRAM TEČAJA IN IZPITA - predavanje bo v učilnici GZ Trbovlje na Savinjski cesti 35 v Trbovljah ( 3x popoldan od 16.30 do 20.30 ure ), izvajali ga bodo člani Združenja kapitanov in častnikov trgovske mornarice Republike Slovenije - izpit bo v Ljubljani in se opravlja pred komisijo Uprave Republike Slovenije za pomorstvo Tečaj in izpit se sestoji iz petih poglavij in sicer: a) Osnove navigacije b) Pravila o izogibanju trčenja na morju c) Pomorski predpisi d) Mornarska dela in veščine e) Osnove motoroznanstva 3. CENA IN NAČIN PLAČILA - cena tečaja za voditelja čolna je 150 EUR - v ceno je všteta: tečaj, literatura, upravna taksa,pristopnina k izpitu,stroški komisije - ob prijavi je potrebno poravnati akontacijo ( 50 EUR , preostanek se plača na dan pričetka tečaja ) 4. NATEČAJ OBVEZNO PRINESITE - FOTOKOPIJO OBEH STRANI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA, OZIROMA ZDRAVNIŠKEGA SPRIČEVALA IN POTRDILA O OPRAVLJENEM IZPITU IZ PRVE POMOČI - OSEBNO SLIKO ( 3,5 x 4,5 cm ) Tečaj bo organiziran ob zadostni prijavi kandidatov - prijave na: e-mail : gasilski.zavod.trbovlje@siol.net - GSM : 041 691 962 Kšefti za avc Kulturri TURizem v Zasavju »Kulturni turizem v Zasavju? Hm, le kaj mislite s tem? Predstavljajo kulturni turizem le ogledi starih stavb in dolgočasna predavanja ob njihovem ogledu? Ali je kulturni turizem obisk opere? Zagotovo je kulturni turizem namenjen zgolj »težkim« kulturnikom in ozki ciljni skupini, ki zaprta vase modruje o kulturi, mar ne!?« k le, nikakor ne! IN Napačno pojmovanje kulturnega turizma kot ozko-specializirane turistične ponudbe pogosto zavira razvoj panoge, ki ima tako v svetovnem kot slovenskem turizmu velike potenciale. Kulturni turizem zajema vse specifike, ki jih neko območje na nivoju vasi, mest, občin, regije ali države ponuja in jih dela drugačne od ostalih. Kaj potem spada pod kulturni turizem: od vaških in mestnih jeder, gradov, cerkva, industrijske dediščine, kulinarike, muzejev, galerij, tematskih poti, najrazličnejše umetnosti, zgodovine, načina življenja ljudi, kulturne prireditve (od opere do gledališč na prostem, prikaza obrti, kmečkih iger) do zelenih površin v mestih. In še marsikaj se najde, kar je za obiskovalca zanimivo in si želi doživeti ob obisku turistične destinacije. Preden pa se konkretneje posvetimo kulturnemu turizmu v Zasavju, velja nekaj besed nameniti ciljnim skupinam gostov, katere zanima kulturni-turistična ponudba - ne ponujamo namreč vsem vse, pa čeprav se to še prerado dogaja! Ciljna publika, t.i. kulturni turisti, so zelo izobraženi, uporabniki najnovejših informacijskih tehnologij, zelo mobilni, v primeru kvalitetnega dogodka so se pripravljeni pripeljati tudi iz bolj oddaljenih krajev in za kvalitetno ponudbo pripravljeni plačati več od ostalih turistov. Zakaj toliko besed o tem? Ker je Zasavje regija, ki ima bogato rudarsko, industrijsko, sakralno, grajsko dediščino, osebi kot sta Valvasor in Sovre sta poznani širom Slovenije in tujine, dediščina podeželja ponuja veliko priložnosti razvoja kulturnega turizma na podeželju, mnoge obstoječe kulturne prireditve imajo velik potencial, da privabijo obiskovalce iz še tako oddaljenih krajev. Da možnosti oživljanja obrti, prikaza rudarskih del, spominkov, tematskih poti, izobraževalnih ogledov in številnih drugih možnosti niti ne omenjamo. Po drugi strani kulturni turisti ne pričakujejo hotelov s 4* ali 5* - veliko raje bivajo v hotelih s 3*, apartmajih in turističnih kmetijah. In to je naša priložnost, saj bodo nove nastanitve v Zasavju temeljile prav na našteti vrsti kapacitet - z ustrezno kulturno-turistično ponudbo bodo prej ali slej nastale tudi nove nastanitve! Pa vendar - kulturni turizem je panoga, ki ne dopušča polovičarstva in jo je potrebno skrbno in načrtno oblikovati, da je privlačna za obiskovalce. V Zasavju bomo organizirali izobraževanja s področja kulturnega turizma na podlagi dosedanjih izkušenj, globalnih trendov kulturnega turizma in specifičnih kulturnih dobrin v Zasavju. Vzpostavili bomo modele posameznih sklopov kulturnega turizma in izobrazili obstoječe akterje, da bodo lahko uspešno predstavljali, tržili in organizirali kulturno-turistične produkte. Predstavljene jim bodo vse glavne značilnosti posameznih pod-produktov, primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine, možnosti oglaševanja na internetu in v drugih medijih. Za potrebe izobraževanj bomo povabili priznane strokovnjake s Minister za kmetijstvo, Dejan Židan, je pohvalil prizadevanja za dvig samooskrbe s hrano področja kulturnega turizma v Sloveniji, ki bodo na podlagi svojih bogatih izkušenj in znanja predstavili svoje poglede, vidike in primere dobrih praks kulturnega turizma v Sloveniji in svetu. Ob izobraževanjih bo izdano tudi strokovno gradivo, ki bo akterjem služilo kot pomoč pri oblikovanju turistične ponudbe. Končni cilj izobraževanj s področja kulturnega turizma je strokovno usposobiti obstoječe in potencialne akterje s področja turizma v Sloveniji in svetu. Strokovno usposobljeni akterji bodo dobri poznavalci tako matične stroke (bodisi ekonomske bodisi stroke s področja kulture) kot tudi uspešni kulturni managerji. Kulturno dediščino bodo predstavljali na zanimiv in atraktiven način, obiskovalci bodo zadovoljni s predstavitvami in se bodo radi vračali. V kulturnem turizmu je izjemno pomembno, da vzgojimo kvaliteten kader, saj se le tako lahko zagotovi kvalitetna in atraktivna turistična ponudba. In seveda - tudi v primeru kulturnega turizma bo pomembno vlogo igralo individualno svetovanje, saj bomo vsem obstoječim in potencialnim akterjem omogočili, da bodo svojo idejo s področja kulturnega turizma realizirali. Imate idejo in nam jo želite predstaviti? Želite oblikovati kulturno-turistično ponudbo in soustvarjati kvalitetne kulturno-turistične produkte? Vsako idejo bomo preučili in skupaj z vami poskrbeli za vzpostavitev kulturno-turistične destinacije. Pokličite nas na 03/56-60-513 ali nam pišite na e-poštni naslov: andrej.sumer@rcr-zasavje.si. Avtor: Andrej Šumer, RCR Kšefti • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z * m £ možnostjo sponzoriranja pstaaitfi "Utd H 'ti • trženje in produkcija za gospodarsko ■ m interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1 270 Litija tel,/fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 p L NAROČILNICA ZA ČASOPIS "7pi Hi Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 đmm. | Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:.......... Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:......... Podjetniški kotiček Irene Meterc Brezplačno vs. plačljivo spletno gostovanje Če želimo spletno stran ali aplikacijo objaviti na spletu, moramo imeti spletno gostovanje. To ni nič drugega kot najem določene količine prostora na strežniku. Cena takšnega gostovanja je odvisna od naših potreb, saj ceno običajno določa količina zakupljenega prostora, mesečni prenos podatkov, podpora za programske jezike, število podatkovnih baz itd.. Plačilu spletnega gostovanja se lahko izognemo na dva načina. Prvi je lastni strežnik, kar pride seveda v poštev za napredne razvijalce, drugi pa brezplačno gostovanje. Ponudniki brezplačnega spletnega gostovanja imajo ponavadi nekaj za bregom. Vašo spletno stran lahko hitro izrabijo v njihovo korist in vašo škodo. Kadar se že odločite za brezplačno spletno gostovanje, pozorno preberite pogoje poslovanja, drugače boste hitro postali žrtev nespodobnega oglaševanja. Pri plačljivem spletnem gostovanju vsak naročnik dobi dostopne podatke za nadzorno ploščo in dostop za prenos datotek na strežnik (ftp). S temi dostopi upravlja vsak naročnik sam, tako da lahko po mili volji nalaga in briše podatke in datoteke. Pri brezplačnem spletnem gostovanju pa ni vedno tako. Običajno niti ne morete naložiti spletne strani direktno na strežnik, pač pa jih pošljete ponudniku takega gostovanja, ki potem naprej upravlja z njimi. Kar se tiče varnosti, brezplačni strežniki niso najbolj zanesljivi. Če je strežnik plačljiv, je skoraj zagotovo za njim tudi ekipa, ki z njim upravlja in vrši 24-urni nadzor nad strežnikom. V tem primeru je strežnik seveda veliko bolj varen pred vdori, če pa do vdora že pride, bodo spletni administratorji takoj ukrepali. Z varnostjo gre v korak tudi zanesljivost. Zanesljiv strežnik pomeni, da boste do njega lahko kadarkoli nemoteno dostopali. Redko se zgodi, da pride do motnje na takšnih strežnikih. Če že pride so napake, so te odpravljene v parih minutah, za daljšo nedostopnost pa boste obveščeni vnaprej. Pri ponudnikih brezplačnega gostovanja takšnih prijaznih ukrepov ne pričakujte. Vir: http: //blog.spletnik.si/ Kako zavarovati poslovno skrivnost? Kraja poslovne skrivnosti se lahko kaznuje z zaporno kaznijo do petih let. A kaj sploh je poslovna skrivnost? Poslovna skrivnost se opredeli s pisnim sklepom. Kateri pa so tisti podatki, ki bi jih lahko označili za poslov- no skrivnost? Zakon o gospodarskih družbah določa, da se za poslovno skrivnost družbe štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Kaj to konkretno pomeni? Podjetje, ki se ukvarja z izdelavo računalniških programov, lahko, denimo, določi, da se za poslovno skrivnost šteje njihov know-how. Podjetje, ki se ukvarja s finančnim svetovanjem, lahko za poslovno skrivnost določi finančne informacije, ki jih podjetje podaja svojim strankam. Jezikovna šola lahko za poslovno skrivnost določi imena, priimke, naslove in telefonske številke svojih strank. Pomembno je, da so s takim sklepom, ki določi, kaj vse se v podjetju šteje za poslovno skrivnost, seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Javni podatki niso poslovna skrivnost. A vendarle ni vsebina poslovne skrivnosti odvisna le od sklepa družbe. Nekateri podatki lahko namreč predstavljajo poslovno skrivnost ne glede na to, ali jih kot take določi družba. Za poslovno skrivnost se namreč lahko štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi lahko nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Tudi zato je več kot priporočljivo, da vsako podjetje čim prej sprejme sklep o določitvi poslovne skrivnosti družbe in v njem označi, kaj vse šteje za tako skrivnost (denimo podatki o sklenjenih pogodbah, o izplačanih plačah, o strankah in njihovih naslovih, telefonskih številkah, e-poštnih naslovih, o postopkih ipd.). Pomembno je vedeti, da ima vsako podjetje pri določanju vsebine poslovnih skrivnosti proste roke, a mora obenem paziti na to, da kot poslovno skrivnost ne določi podatkov, ki so po zakonu javni. Iščite prijazne ljudi Delodajalci si še vedno niso na jasnem, ali naj nove sodelavce izbirajo na podlagi njihovih znanj in izkušenj ali na podlagi osebnostnih lastnosti. Strokovnjaki vsaj za določena delovna mesta dajejo prednost osebnostnim lastnostim. Največja težava je, da se podjetja usmerjajo na veščine in ne na odnos do dela. Veliko boljše je izbirati sodelavce na podlagi njihovega odnosa in jih nato usposabljati za delo. Odnos do dela je še zlasti pomemben za delavce, ki večji del dneva delajo s strankami. Zgled so blagajničarke v trgovini. Veliko lažje je prijazno in pošteno osebo naučiti delati z blagajno kot tehničnega strokovnjaka učiti delati z ljudmi. Akcija M!M) ■',fr Sklad dela Zasavje vabi na prireditev Đan NVQ. kjer bodo podeljena priznanja za najboljšo nevladno organizacijo in naj prostovoljca zasa\ Prijazno vabljeni v našo družbo V petek, 17. septembra 2010 ob 18.00 uri v prostore Regionalnega centra za razvoj, Podvine 36 bra 2010, ob 18.0 tra za razvoj, Podvi BS Naložba v vašo prihodnost Opovöjo DfiNO financira Evropska unija Evropski socialni sHad r Naj NVO 1. D0B-SL0 Skupina za samopomoč Zasavje 558 glasov 2. Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 212 3. Turistično društvo Čemšenik 79 glasov 4. Društvo invalidov Trbovlje 77 glasov 5. Društvo invalidov Zagorje 67 glasov 6. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 62 glasov 7. Društvo upokojencev Trbovlje 37 glasov 8. Društvo prijateljev mladine Trbovlje 26 glasov 9. Medgeneracijsko društvo »Srečno« Zagorje 15 glasov 10. Eko krog 12 glasov 11. Društvo vojnih invalidov Zasavje 11 glasov 12. Turistično društvo Hrastnik 10 glasov 13. Turistično društvo Trbovlje 5 glasovi 14. Medgeneracijsko društvo upanje 4 glasovi 15. ZSD Trbovlje, Zasavsko strelsko društvo 3 glasova 16. Društvo osteoporoze Trbovlje 1 glas Najprostovoljec 1. Tončka Odlazek ( D0B-SL0 Skupina za samopomoč Zasavje) 558 glasov 2. Leon Janežič (DMSNV) 216 glasov 3. Stanislava Radunovič (TD Čemšenik ) 83 glasov 4. Rudi Janežič ( društvo invalidov Trbovlje) 78 glasov 5. Anonija Cesar ( Društvo invalidov Zagorje) 66 glasov 6. Viktorija Bočko (ZB za vrednote NOB Trbovlje) 59 glasov 7. Olga Špajzer(Društvo upokojencev Trbovlje) 42 glasov 8. Mojca Grden(medgeneracijsko društvo »srečno« Zagorje) 15 glasov 9. Uroš Macerl ( Eko krog) 12 glasovi 10. Zvone Tahirovič (društvo vojnih invalidov Zasavje) 11 glasov 11. Mojca Greben (TD Hrastnik) 10 glasov 12. Lidija Hutar (D0B_SL0 Skupina za samopomoč Zasavje) 6 glasov 13. Ana Holc (megeneracijsko društvo upanje ) 4 glasovi 14. Mihael Šikovec (ZSD Trbovlje) 3 glasova 15. Marija Govejšek ( ZB za vrednote NOB Trbovlje) 2 glasova 16. Pavla Pišek, Dl Trbovlje 2 glasova 17. Ladislava Medvešek ( Društvo osteoporoze Trbovlje) 1 glas Končni vrstni red: glasov Pliva Teicma GasiLSKm Zasavsue casiuie na enoT smseca pomena GonenisKem v Stovenm GasiLsm ZaVOD iRBOVLie OSVOJIL 1. mesTo V soboto, 4. septembra 2010, je bilo v Rib-nem pri Bledu tretje srečanje gasilk Slovenije. Zasavsko regijo so se zastopale članice iz vseh treh GZ Hrastnik,Trbovlje in Zagorje. Prostovoljno gasilsko društvo Postojna v letošnjem letu praznuje 130 letnico delovanja. Ob tej priložnosti je bilo v soboto, 4. septembra 2010, organizirano v Postojni TEKMOVANJE V TEHNIČNEM REŠEVANJU. Qravico do nastopa so imeli operativni poklicni in pro-r stovoljni gasilci gasilskih enot širšega pomena ( GEŠP ), katere so s strani Vlade RS pooblaščene za reševanje ob prometnih nesrečah. Med prijavljenimi ekipami je tretje mesto osvojila ekipa poklicnih gasilcev iz Nove Gorice, drugo mesto je osvojilo PGD Kočevje, zmagala pa je ekipa Gasilskega zavoda Trbovlje. Vodja gasil. tak. enote Srečko KERIN Qrečanja se je udeležilo približno štiristo članic. „Na-Jmen srečanja je bilo predvsem druženje, udeležile pa smo se tudi orientacijskega pohoda, ki je zajemal osem kontrolnih točk,“ je povedala Alenka Povhe. Prijavljenih je bilo 56 ekip. Zadnjim dvanajstim ni uspelo zaključiti pohoda zaradi močnega naliva. Na vsaki točki so izvajale dejavnosti, ki so vključevale vseh pet tekmovalk v ekipi: od streljanja na gol, vprašanja o naravi, do prve pomoči. Oskrbele so tudi nezavestnega ponesrečenca s pravilno uporaba defibrilatorja. Prenašale so vodo, gasile požar, zbijale tarčo s staro ročno brizgalno... Pod točko presenečenja nas je pričakala sama teta Pehta, ob prihodu v cilj pa malica s pijačo. Tudi zavrtele smo se ob zvokih žive glasbe, nazaj grede pa obiskale še Bled, biser naše Slovenije,“ je še dodala Alenka Povhe, članica PGD Dol. Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: arhiv PGD Dol in F.M. Peno Brković in Pohod PRuareusTva 2010 Zagorjan Pero Brković je tudi v letošnjem poletju uspešno opravil Pot prijateljstva, ki pa jo je po nordijsko prehodil v nasprotni smeri kot lani in sicer iz Zagorja ob Savi v Doboj. Na poti je bila tričlanska ekipa, neustrašna trojka, Pero, žena Milena, ki je hodila z njim celo pot, izpustila je le prvi deževni dan, Boštjan, ki je bil stalno na preži z kamero, fotoaparatom. Pero Brkovič, ki mu je previsoka telesna teža načenjala tudi zdravje, je imel na cilju le še 80 kg. Nordijska hoja „10 korakov po pravilih INWA“ vsak dan, pravilna prehrana in v dveh letih je izginilo 60 kg. Posebno pohvalo zasluži žena Milena Brkovič, ki je tudi prehodila pot. Pero Brkovič in Turistično društvo Ruardi iz Zagorja ob Savi so postavili dva mejnika prave nordijske hoje v Sloveniji. V dveh letih dva pohoda po 450 km čez tri države Slovenijo, Hrvaško in BiH. Cilj letošnjega pohoda je bila otvoritvena slovesnost rokometnega turnirja v torek 24. avgusta 2010, ko se je v Doboju zbrala vsa svetovna rokometna elita. Udeležili so se je tudi predstavniki Turističnega društva Ruardi Zagorje, predstavniki Občine Zagorje in KC Delavski dom. Zagorjani so zadnji del poti Perota in Mileno spremljali po nordijsko. Dva kilometra pred Dobojem jih je „sprejela“ policija z utripajočimi lučmi, za njo pa kolona v majicah z napisom „Pohod prijateljstva 2010 Zagorje ob Savi - Doboj. Pred 6000 gledalci na otvoritveni slovesnosti, sredi dvorane, so se Zagorjanom zašibila kolena. Pero je pozdravil prisotne, nato so si s svečane tribune ogledali nekaj tekem. Naslednji dan je sledil pogovor s sekretarjem Turnirja Alenom Petkovičem, s katerim so bili od februarja 2010 dalje v stalni navezi. ZačeTeK GRaonie MC in Horeia v iRBOVLiaH Prve dni septembra 2010 je bila svečano podpisana pogodba za izvedbo gradbeno obrtniških del in ureditve okolice za projekt Mladinski center Trbovlje. Pogodbo sta v prisotnosti župana Občine Trbovlje Bogdana Baroviča podpisala Polona Siter Drnovšek, direktorica Mladinskega centra Trbovlje in Primož Nemec, direktor izvajalca del, družbe AGM Nemec d.o.o. »Ne glede na različna mnenja, je to velika pridobitev za občino, za mlade in ponuja obilo možnosti pri ustvarjanju novih dejavnosti,« je med drugim dejal župan. Mitja Rozina, eden izmed glavnih akterjev pri tem projektu, je izrazil veselje ob začetku gradnje, ki se je uradno pričela 6. septembra in naj bi bila končana 1. junija prihodnje leto. Direktorica MCT-ja Polona Siter Drnovšek se je zahvalila vsem svojim sodelavcem in strokovnim službam z občine za strokovno in moralno podporo ter uspešno sodelovanje. Primož Nemec, direktor podjetja AGM Nemec, ki je obljubil maksimalen trud pri gradnji, je iz rok direktorice Siter Drnovškove prejel delovno čelado z napisom »Gradim Mladinski center in hotel Trbovlje«, v znak dobrega sodelovanja. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za šolstvo in šport, izvaja se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov; prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva. Parkirna mesta pred Delavskim domom Trbovlje bodo ob gradnji zasedena s tovornjaki in gradbeno mehanizacijo, ravno tako bo povečan uvoz in izvoz tovornjakov na ploščad pred Delavskim domom. Mladinski center Trbovlje in Občina Trbovlje naprošata občane in občanke, da se poslužujejo parkirne hiše in drugih parkirnih mest v bližini in da z razumevanjem sprejmejo povečan hrup in druge obremenitve okolja v času gradnje. Po viru: MaH □J In OSMO SREČANJE GLASBENIKOV V ČEMŠENIKU Turistično društvo Čemšenik vabi na tradicionalno 8. srečanje glasbenikov v Čemšeniku, ki bo zadnjo nedeljo v septembru ob 15.00 uri v Prosvetnem domu. Vabljeni vsi, ki jim je glasba užitek in bi radi svoj talent predstavili širšemu občinstvu. Prijave se sprejemajo do 22.9.2010 na telefon 041-914-059 (popoldan ali zvečer) ali na email td.cemsenik@gmail. com. Na DoiaH pri Litiji PRisraiajo Leraia Letos poleti so prva ultra lahka letala krožila nad domom Henrika Prijatelja in pristajala na 220 m dolgem travnatem pristajališču, ki so ga gradili več let. Henrik Prijatelj, učitelj letenja z več kot 2.000 urami letenja, je že več desetletij sanjaril, kako bi bilo čudovito imeti v vasi Hude Ravne, v dolski krajevni skupnosti, v litijski občini pravo letališče in videti med drugim kakšna je oglarska kopa iz zraka in kako se iz nje kadi. Sanje so se mu uresničile in na svečano odprtje letališča in praznovanje svojega rojstnega dne obenem je povabil številne prijatelje in znance. Njegova zamisel, ogled oglar-ske kope in Oglarske dežele iz letala, je postala stvarnost. Tudi na dan odprtja pristajališča se je kadilo kar iz treh kop. Prva ultra lahka letala na pristajališču v Oglarski deželi. KRaievni PRazmic OGLaRSice Dežeie Krajani najvzhodnejšega dela litijske občine, dežele, kjer se še kuha oglje, krajevne skupnosti Dole praznujejo svoj krajevni praznik vsako leto drugo soboto v mesecu septembru. Letos so se prvič iz dveh krajev, Litije in Radeč, podali na pot proti Dolam kolesarji, v podružnični osnovni šoli so odprli slikarsko razstavo Marine Bahovec, otroci pa so v knjižnici lahko poslušali pravljico. Javno so predstavili celostno grafično podobo oglarske dežele. Osrednja, letos že 12. tradicionalna etnološka in etnografska prireditev »Oglarska dežela 2010« se je pričela s predstavitvijo oglarstva, po čemer je oglarska dežela tudi poznana. Obiskovalci so si lahko ogledali postavitev miniaturne kope in zavohali njen značilen dim. Odprli so sejem domačih dobrot, delo pridnih rok Društva podeželskih žena in deklet Dole, prikazali stare že pozabljene obrti in običaje. Po prireditvenem prostoru na »modni reviji« se je sprehodila konjenica in za njo še hrumeči starodobniki (avtomobili stari več kot 30 let). Prireditev se je zaključila s kulturnim programom Kulturno umetniškega društva Venčeslav Taufer in dolskimi izgnanci. Istočasno pa se je na nogometnem igrišču igrala nogometna tekma med domačimi nogometaši in legendami slovenskega športa (med njimi smo opazili Džonija Novaka, Vasja Bajca, Primoža Peterko idr.) . Zmagali so domačini s 6:0 (4:0). Besedilo in slika: ŠkL Društveno taaznovaro* v vasi* m m ni vtč Napretovi so ena izmed petih družin, ki imajo svoje korenine v vasi Govce, ki jo omenjajo že v petnajstem stoletju, potem pa so jo zaradi rudarjenja do tal porušili. ^%koli leta 1962 so se v rudniku Laško odločili, da bodo ^^pod idilično vasjo Govce kopali premog, saj so ocenili, da ga je okoli 60.000 ton. Ko so začeli kopati, so začela tla drseti in prebivalci so se morali izseliti. „Starejši so se vsa ta leta vračali in gledali, kako se teren pogreza,“ se spominja Franček Napret, živa legenda teh dogodkov. Težko so se ločili od zemlje, kjer si se rodili in živeli oni in njihovi predniki. To je trajalo do leta 1965. Ker je prišlo do hudih vdorov vode, so z izkopavanjem prenehali. Zdaj je na tem prostoru lepa planjavo s pokošeno travo in pot, ki vodi na Govški brd, v Sedraž, na Brezno, v Zavrate in naprej do Kala ali po geološki poti v nasprotno smer do Laškega. Streljaj od vasi, ki je ni več, je bila strojnica jaška Liša. Jašek, ki leži tik ob poti v smeri Laškega, je zasut predvsem z ruševinami podrtih hiš. Na tej ploščadi so se zbrali Napreti. Kakih sedemdeset jih bilo, zadnjo soboto v avgustu, z razlogom, da praznujejo okrogle obletnice in obudijo spomin na preteklost. Ivan Napret, eden najstarejših iz te rodovine, je povedal, da so na bližnjem travniku - Štircu, odlagali jalovino iz jaška, ki je bil globok 180 metrov. Ker je bilo v jalovini še precej premoga pa kakšen lesen tram, so okoliški prebivalci prihajali s koši že ob svitu in se tako oskrbovali s kurivom za vso zimo. Zanimiv je tudi podatek, da so stroj leta 1932 pripeljali iz doline z volovsko vprego, ko pa ga je bilo treba po petdesetih letih odpeljati, so se kljub tehnološkemu napredku dolgo „kunštvali“, kako naj ga odpeljejo. K Napretovim sodi tudi Milka Požun, ki je znana po dobri kuhi vsem planincem od Litije do Brežic, pa Ida, ki slovi tudi po krofih, kuharski virtuoz je tudi njen sin Janez... Peter Napret, profesor violine in organizator citrarjev na Kopitniku, je poskrbel za glasbeno dogajanje. Prav tako Milka, ki je vse presenetila s prihodom etno skupine Stari časi, katere članica je. Včasih so ljudje radi prihajali v Govce iz Laškega in iz hrastniške smeri. Zdaj hodijo pohodniki mimo vasj, ki je več ni, na Govški brd in še naprej na Babe in Kal. Življenje pač teče dalje. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk lütoif PJM yj letošnje svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah je bilo po devetnajstih letih spet v Sloveniji, prvič pod slovensko zastavo. z razstave Foto kluba Hrasnik - kajakaši pod vodo Začelo in končalo se je stresno, vmes pa je bilo čutiti veliko pozitivne energije, ki se je pomešala z velikimi pričakovanji za našo reprezentanco, še posebej za Petra Kautzerja ml. Najprej je grozilo deževje z naraslimi vodami, tako da so v četrtek tekmovanja, ko so planirali hrastniški šolarji v Tacnu športni dan, odpadla. Osmošolcem se je vseeno posvetila zelena luč in ogledali so si dvorano v Stožicah in tacensko progo. Pa še s Petrom so se slikali. Dan prej, v sredo, smo lahko prijatelji na facebooku brali na stotine prijaznih voščil in dobrih želja za Petrov rojstni dan -slovenska in iz tujine: Jakub Chojnowski Happy birthday and good lučk!!! Emir Mujci-novic Sretan rochkas I uživaj na Tacenu! Všetko: naj, naj, najlepšie Rafal Polaczy:k 100 lat !! have a good day... V petek pa že pohod dveh avtobusov iz Hrastnika na prizorišče prvenstva. Petdeset kazenskih točk za Petra v kvalifikacijski vožnji! Kaj če se to ponovi ? „Brez skrbi, vse bo v redu,“ so nas tolažili stari navijaški mački. Sobotni zgodovinski uspeh, ko so v ekipni vožnji osvojile slovenske kajakašice bron, smo preskočili, v nedeljo pa je odpeljalo iz Hrastnika šest avtobusov in okoli dvesto osebnih vozil. „Joj, kam bi del?!“ so se z nasmehom spraševali organizatorji... Plave majice so zasedle imenitni prostor na glavni tribuni. Normalno, saj so najboljši navijači na svetu! V vseh pogledih. Tudi potem, ko so Petrovo kolajno odnesle sodniške kalne vode, so stisnili zobe in navijali za druge, posebno za Megliča, ki je privozil bron. Skrbelo jih je le, kako bo po takem šoku lahko Peter odpeljal ekipno vožnjo. „Moral sem se zbrati,“ smo ga slišali kasneje, „ to sem moral storiti za ekipo, za oba prijatelja...“ Vozil je vrhunsko. Prav tako Meglič in Kralj. Semafor pokaže prvo mesto. In ko smo bili že vsi na nogah in ekipa pred fotografi, so se sodniki spomnili dodati petdeset kazenskih točk! „Navadno ne komentiram sojenja,“ je dejal direktor KZS Andrej Marinc, a to, kar si je tokrat privoščila Mednarodna kajakaška zveza tu, v Tacnu, je vrhunec...“ Podobno grenkobo je občutil Peter, ko je pisal na FB: „Ko že misliš, da te nič več ne more presenetiti, na svetovnem prvenstvu izgubiš zaradi sodnikov in glavnega sodnika. Takrat te je sram, da si del tega športa...“ Nekateri otroci, ki so prišli s starši, so jokali, navijači in tekmovalci pa se zavedajo, da je treba energijo usmeriti v prihodnost. Pred nami bo še veliko razočaranj in veselja. To je šport. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk, J. Ravnikar Zasavska prihodnost Prostovoljci Društva prijateljev mladine Zagorje poleti ne počivajo Polno zaživijo s toplimi, dolgimi dnevi in kot živo srebro na termometru, se enako stopnjuje njihova ponudba najrazličnejših počitniških, prostočasnih dejavnosti, prireditev in izletov. ■Aaj in kje so doživeli to poletje? iV'Res smo se trudili uslišati našo mlado, a zahtevno občinstvo - otroke. Čisto na kratko in v nekaj besedah: poleg delavnic, ki so stalnica našega dela in čudovitih mentorjev, ki jih vodijo, so otroci ob sobotah dopoldne lahko uživali v predstavah na prostem. Dvakrat nam je zagodel dež in takrat smo bili prisiljeni dogajanje preseliti v avlo Delavskega doma Zagorje. Obeležili in dopolnili smo ponudbo v času občinskega praznika in dan pred njim in poskrbeli za romantično razpoloženje v letnem kinu. Preverjali smo fizikalne zakone v Hiši eksperimentov, se podali na podzemno raziskovanje v Planinsko jamo, obiskali štajersko in lovili sapo v Pustolovskem parku. Bili smo na kmetiji, slikali in pripravili razstavo v okviru otroške slikarske kolonije. Seveda ne moremo mimo zahvale slikarjem in udeležencem vsakoletne slikarske kolonije Zagorje -Izlake. Vsi, katerih nismo omenili v tem članku, seveda velja VELIK HVALA, ker so naši vsakoletni podporniki, sodelavci, mentorji, učitelji in prostovoljci, ki omogočijo, da lahko uresničimo zastavljene cilje! Hvala občini Zagorje in županu, Matjažu Švaganu, ki podpira naše ideje in projekte. Kaj še ostane za konec? Seveda, želja, da v novo šolsko leto stopite brez skrbi in strahu. Če boste utegnili, pa spremljajte šolske oglasne table, poslušajte šolski radio, vzemite v roke ta časopis in videli boste, da le ni tak dolgčas v Zagorju. Naša obvestila najdete na spletni strani www.zagorje.si , kjer so tudi ostali naši kontakti. V petek, 24. septembra se odpravljamo na obisk k Piki Nogavički v Velenje. Letos v okviru svojega festivala predstavlja poklice. Če Pike še nikoli niste obiskali ali bi jo radi spet videli, ste seveda povabljeni, da se nam pridružite. Odhod bo iz Zagorja ob 14. uri popoldne. Prijave in informacije na telefonu: 041 699 412,« so sporočili iz DPM Zagorje. DPM Zagorje Najstniška/Akcija %J^oboto, 21. avgusta 2010, se je zbralo T na najvišji točki Svete Planine (1010 m) nekaj krajanov, ki so slovesno odprli razgledno točko na najvišjem delu te planine. Od tam je čudovit razgled na bližnje zasavske in tudi bolj oddaljene hribe. Za postavitev razgledne točke se je prostovoljno potrudilo nekaj domačinov z namenom, da bi lepote njihove okolice prišli občudovat tudi drugi. Vabijo vse Zasavčane in okoličane, da obiščejo to točko in pogledajo »v širni svet«. Vsem želijo lep razgled. BoBOLna» nnaoBRazBai - aiceijai ^ujD.iat Las iz Za.c.o.Rja> int ZasaViCa ep m c^xzs 11 u Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Majda Bokal iz Zagorja ni dolgo čakala. Glede na to, da je tudi sicer redna stranka Studia Las, sta se z Brigito dokaj hitro dogovorili. Lase so ji malce potemnili in dodali osvežitev v obliki svetlejših pramenov - le poglejte! Niso od muh te naše sodelavke v Lasu! Mi pa nadaljujemo z akcijo in pričakujemo vaše kupone na naslovu: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime:_________________ Priimek:_____________ Ulica:_ Kraj:___ Telefon: Hte® aiiHita ok( Edino Patriciji se uspelo uvrstiti v re-^|?^ KDOR VLADA ZMAGA PRI ŠAHU DIVJA OBLIKA LAME FARMA V ZDA SLOVENSKA IGRALKA TUNIZUSKI OTOK V ZALIVU MALA SIRTA RIBJE JAJČECE NASILNA TATVINA GEOMETRU- SKOTELO KDOR KIDA IGRALEC ROMAN KRAJ NAD VIPAVO BLAŽJA KAZEN BALETNIK MOJMIR JUŽNOAMERIŠKI GRM NEM. PROIZ. SAMOLEPIL IZDELKOV OSKAR DANON POŽIVI LN A PIJAČA UTA (STAR.) ITALIJANSKI PEVEC RAMAZZOTT1 TALISOVA PIJAČA TONE KUNTNER KRONO- METER SNOV, DOBLJENA Z VARJENJEM JUŽNI SADEŽ Križan Ke & ug an REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1.500 € Rešitve iz prejšnje številke. ||z oIbTaJ ^•srlsil^l^T I RAN A POv'HD-rr j K O N IoI R A A M A .g' P ' A M E L C E EjmIe slo J E' 1 I [N T E L;R A C HÖ1 L J KlAfc^ J HO I_ ' vJ J E N' T I At L : T V A T U R N U S I S O A R BS O R L N E S Ua. ODSKOK IaIrI AlstkluIrTi In1a 1 6 5 8 4 7 2 9 3 3 4 2 1 6 9 5 8 7 8 7 9 5 2 3 4 6 1 5 2 7 4 9 1 8 3 6 4 3 1 6 8 2 7 5 9 9 8 6 3 7 5 1 2 4 7 5 8 9 1 6 3 4 2 6 2 1 3 2 5 4 9 7 8 9 4 7 3 8 6 1 5 SUDOKU 5 6 1 7 7 6 2 3 5 5 2 7 5 9 8 4 2 5 9 6 1 9 6 4 KAKURO NURIKABE Razvedrilo Nagradna križanka 19/2010 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 25. 09. 2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 19/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 18/2010 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Marija Jazbec, Trg svobode 32, 1420 Trbovlje - 20,86 € 2. Majda Bizjak, Golovec 40, 1420 Trbovlje - 12,52 € 3. Primož Škarja, Levstikova 19, 1410 Zagorje ob Savi - 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO SLADKANJE PO UGODNI CENI! ODLIČEN BRGLEZOV SLADOLED PO ODLIČNI CENI SLADOLED PAKIRAN 600 g Različni okusi Samo 2,60 € njamiiiiiiiii POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 16.9. DO 29.09.2010 Vabljeni TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 TRGOVINA MAJ C.ZMAGE 12 A, ZAGORJE 070812347 AH se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 24.09.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZCRIA ČiBCUCA TRAČCVIČ molej Valvazorjevo % IZIAKC, Tel.: 03/56-74'137 Kuhamo s Stašo Hitro biskvitno pecivo Sestavine: 50 g masla, I jajce, 250 g sladkorja, 250 ml mleka, 250 g moke, I pecilni prašek, I vanilijev sladkor, 40 g kakava, sok in lupina ene neškro-pljene limone. Zmehčano maslo, jajce, sladkor in vanilijev sladkor penasto vmešamo. Nato počasi vmešamo moko, ki smo jo zmešali s pecilnim praškom, kakav, mleko in limonin sok. Lupino neškropljene limone naribamo v zmes.Vse skupaj dobro, a na rahlo premešamo in zmes stresemo v s papirjem za peko obložen pekač in pečemo približno pol ure na 180 stopinjah. Ko je pečeno, pecivo po vrhu premažemo z marmelado in prelijemo s čokoladnim oblivom. Dober tek! ____________________________________Staša ca Čeprav bi bilo s prodajnega stališča najbolje zapisati, daje pričujoči zapis replika že zdavnaj razprodanih zbranih del „Trifail Tribune,, (ki se, mimogrede, fotokopirajo za potrebe bovš-jega trga, kjer, ob boku z Magna Purgo, dosegajo borzno ceno), temu še zdaleč ni tako. No, tisti intelekt umi, ko imenovane zapiske še danes skenirajo vedo, da simulacija stimulacije zapisov onanira s fenomenom človeške neumnosti, matere vseh pametnih. V/ tolažbo. Bralec, ki je zamudil omenjene zapise, ne bo na škodi, saj je tukaj pričujoči zbor žajfa vseh prejšnjih. Z eno bistveno razliko. V tej popoletni menopavzi pred vas prinaša nove nore ugonobljene ugotovitve, pričevanja prič, likovne rešitve in predvsem, nove poglede z norega, Homo Abrahomovega zornega kota. Torej... od vseh lepih pravljic mi je najbolj všeč Grdi raček... ^erpetum mobile Mlečne ceste je F ciklično ponavljanje dobrega in slabega, menjava svetlobe in teme, črnega z belim, angelov in peklenščkov, minusov s plusi, jinga z jangom...življenja in smrti. In kot izgleda, je vsega še vedno ravno prav zadosti in v izobilju, drugače bi se svet že prevesil na stran pogube. Za lažje razumevanje nadaljevanja zgodbe te godbe kratka razlaga. Obdobje med poroko in oporoko velja pri ženskah kot najbolj uspešno, vsaj kar se tiče prevzgoje pivcev, pardon princev na belih kljusetih. In to velja za vse moške. Poročene ali porsche, pardon purše. Tudi zame. Predvsem v Juliju in Avgustu, ko padejo maske in se jasno vidi, česa nismo jedli, in zakaj je česen dober čez zimo. Ptujski pujski so na pomlad bolj šlank kot ljudje Poletja me navdajo z neko že pozabljeno trbovsko flegmatiko, ki se kot plevel razrašča po dnevnih kopih nizkih strasti. Tem tukaj pod Anino planino ni videti črte obzorja. Klima je kriva, da se začetek omenjene omejene zgodbe zbudi ravno v času ,,buci, buči morje Jadranskosorjevo,, in ta šah mat kombinacija me je zatekla ravno v trenutku kolobarjenja okoli Okrogle hiše in Kocke, obrnjen proti J, natančneje - k podrtemu staremu sodišču, kjer sem nameraval preveriti stanje sanj. Zodiak zidakov vseh nebesnih znamenj je bil še vedno lepo razmetan in urejeno neurejen na sosednjem košarkaškem igrišču kjer bo ostal, preverjeno, vse do začetka novega šolskega leta. Po možnosti vse do jesenskih županskih volitev. Otroci pa se bodo v polčasu zbirali na mestnem pokopališču, pardon, mestnem parku, kjer se bodo nekoč v prihodnosti zaradi kastriranih katastrskih kart naši potomci spraševali, zakaj tam straši. In potem imamo fajt u bajt... Vesel, da imam spet prav, se napotim za nosom, ko pozvoni. Žena si me želi. Nobena Meri ni toliko po meri, kot je moja Meri meni po meri. In ker mi ne odnehamo in se ne upehamo, se javim: Jaaa? dragaa..? Hallo, kje si? Ženin klic me navdaja z mračnim, a mlačnim občutkom, podobnim, kot bi šel julija na Bled na led. Odgovorim, da sem v enem lokalu, ki mu ne smem delati reklame, Pučaki trn, ti greva kupit hlače, so na razprodaji, Ma? kakšne hlače Meri? Gorske al' morske? Pa sej jih ne nucam, Tih' bot, nucaš jih(2 klicaja). OK malo avtokonfesije, zame pomeni nakup para hlač, kot bi kupil dve metli v Metliki. Kje so tisti časi, ko smo hodili v Trst na Ponte del Rosso po originalnen jeans, takšen, ki je sam stal pokonci, ko si ga opral. Vpričo zobozdravnika ni dobro imeti pripombo na plombo. Edini, ki je imel muda, je bil Juda. Zlato molči. Zato molčim. V duhu dobrih, predvsem pa poglobljenih medčloveških odnosov rečem samo OK mami. In tako čez cesto v lokalu brez reklame ob vrčku brez reklame čakam. Hladno pivo je odličen izgovor za beg iz popoldanske realnosti v tej mirni, od enakopravnih, pobratimskih in svobodoljubnih Francozov okupirani Zaspani dolini, kjer se pogublja strumne in pogumne. Te več ne moti vihre srd, ne! Motijo jo samo še sirene drvečih gasilcev, reševalcev in policijskih patrulj, hitečih po edinih dveh ulicah, ki smo ju dobili za vse rudno bogastvo, s katerim so se bogatili tujci na naših tleh. Ena zlata, druga iz blata. Naša stroka je stoka. Ob hladni pijači me obliva znoj že ob sami misli na v zatohli ovalni vogal garderobne kabine, kjer se kot homo sapiens, stoječ na svojih čevljih, obut v nogavice, brez sape, brez hlač, odet v majico in spodnje perilo, pod kamero in ob zvokih Avsenikov iz senikov in Laibacha, ki igra Bacha,-veliko glasbe za prazen nič-čakajoč na svojo rešiteljico in rušiteljico, spreminja v humus sapiens. Zajemem sapo. A ona, med izbiro hlač, seveda čisto po naključju, sreča-še sreča-med prodajnimi policami vse nune iz trboveljske komune, tudi tiste iz paralelke). Vmes se njemu med čakanjem, vsaj na tri od desetih rinčk obešena strgana in zamaščena zavesa, nekajkrat odgrne in pokaže vsiljivca z izbuljenimi očmi. A vendar mi, navkljub vsemu naštetemu, moj metal mental ne dovoli slabosti. Počutim se kot Palček Kalček sredi genetsko spremenjenih semenčic...Sex text v presojo v odprtih pismih bralcev g. Vodebu ali vsega hudega vajenemu Branetu Kastelicu. Potrošnik v Portorožu je Porto-rošnik, rime na Trbovlje pa ni, plačam pivo in se iz varnostnih razlogov odpravim ženi nasproti. Monologično. Do tu. Od tu naprej pa pogled iz balkona na Balkan kaže povsem drugačno podobo. Severna in Južna Koreografija sta več kot očiten dokaz za zapisano trditev. Radost zabetoniranosti mojega ega me mine ob ugotovitvi ženine odločnosti uveljavljanja njenega prav, ki me spremeni v pantikan za Vatikan. A kot je rado v navadi, je tudi tokrat zmagal Vatikan. Domov sva se vračala z dvema paroma hlač, jasno kitajskega porekla, kupljenima ker sta mi po meri, ker sta stajliš, predvsem pa, ker sta bila poceni in še s popustom. Poleg tega pa sem dobil še en par za povrh. Brezplačno. Jože Ovnik Ust A li ste se že kdaj posmehovali po-/Asebnežu? Ali ste se posmehovali odraslemu človeku, ki je vonjal cvetlice, ki je zavriskal sončnemu jutru? Ali sploh poznate takšno osebo? Ali to počnete sami? Ali pa se morda zgrozite ob misli, da bi se obnašali kot »zmešani«? Vedite, da so t. i. norosti lahko izraz povsem uravnovešenega človeka. Njegova drugačnost bi lahko bila za zgled, saj si z dolgim obrazom in prestrašenim pogledom škodujemo, medtem ko nas razvedrilo in izražanje samega sebe napolnjuje z energijo, nam daje moči za soočanje z vsakdanjimi izzivi, ki jih nikoli ne zmanjka. »Toliko skrbi imam nad seboj, pa bi se smejat?« bo kdo rekel. Da, ravno zato, ker imamo nad seboj skrbi, se je nujno smejati, razvedriti, se veselo pogovoriti, tudi po pameti kakšnega spiti, skratka, izražati naravnanost, da življenje sprejemamo kot nekaj dobrega. Bolj ko smo obremenjeni, bolj ko na nas pritiskajo stresne situacije, bolj se moramo »smejati«. Smeh in dobra volja sta zdravilo. Kdor »gleda v tla« ali »prestreljeno zre v svet«, je podoben bolniku, ki noče vzeti zdravila. Za smeh ni treba imeti zunanjega vzroka, zanj je dovolj spoznanje, da nam koristi. Ravno takrat, ko smo najbolj na tleh, se je najbolj potrebno smejati. S smehom namreč aktiviramo hormonsko delovanje, ki daje več energije. Z večjo zalogo energije, z bolj napolnjenimi »baterijami«, lažje iščemo, najdemo in udejanjimo rešitve za vsakdanje »probleme«. Kaj storimo, ko se izpraznijo baterije našega mobilnega telefona? Jasno, napolnimo jih. To se nam zdi popolnoma normalno. In zakaj potem ne pristanemo, da je nekaj povsem običajnega tudi polnjenje akumulatorjev našega telesa in duha, ki so bistveno pomembnejši od baterij mobilnika? Zato, ker se nimamo dovolj radi in ker smo navajeni tarnati nad temo, namesto da bi prižgali luč in dovolili, da obsije naše življenje. Ni se lahko smejati, ko se počutimo zbiti, nesrečni, nepotrebni, zgarani, nemočni, živčni, skratka, »pre-fukani«. Ta beseda ni mišljena kot kletev, ampak sočna ponazoritev, ki marsikomu omogoča najboljše podo-živetje negativnih čustvenih stanj, ki se včasih občutijo z vso silovitostjo, ko v nas vre kot v kotlu, ko našo dušo bičajo neusmiljeni viharji notranjih bojev. »Zakaj se trudim in prebijam na tem 'puklastem' svetu? Kaj sem komu žalega storil, da mi gre vse narobe? Kdo me sploh razume?« Človek se takrat počuti odveč sebi in drugim, zdi se mu, da je izgubil tla pod nogami. Njegove baterije so tik pred izpraznitvijo. Kaj smo že rekli, da storimo, ko so baterije tik pred izpraznitvijo? Napolnimo jih. Da, v najtežjih trenutkih najbolj pomaga smeh. Z utapljanjem v negativnih mislih in z njimi povezanih čustvih, ki so zaradi izpraznjenosti tik pred tem, da nas poženejo v nepremišljene poteze sproščanja agresivnosti z nasiljem nad drugimi in/ali seboj - v Sloveniji je poleg znašanja nad drugimi zelo priljubljena tudi samouničevalnost, saj smo po pogostosti samomorov v svetovnem vrhu -, si dajemo signal, da se moramo 'nafilati’ z energijo. In smeh je eleganten način za priklop na vrelec optimizma in življenjske moči. Velika zmota je prepričanje, da se moramo smejati samo takrat, ko je smešno nekaj v zunanjem svetu. Kadar vidimo šegavega klovna, slišimo dobro šalo, občutimo prijeten dotik, se zasmejimo, čeprav takrat smeha sploh ne potrebujemo, vendar pa se mu tudi ne smemo izmikati, saj s smehom še dodatno dvignemo raven energije, pustimo navdihujočemu trenutku, da nas popolnoma prevzame. S tem, da ob sprejemanju smešnih in napolnjujočih zunanjih dražljajev ne potrebujemo smeha, hočem povedati, da smeh še toliko bolj potrebujemo v kriznih trenutkih, ko pomislimo, da ne bomo kos življenjskim preizkušnjam. Da, življenjske preizkušnje so preizkus naše zrelosti, zato se jih ne bi smeli otepati, ampak jih sprejemati. S krizo se najbolje spopademo in jo premagamo, kadar smo z energijo na vrhuncu. Takrat se nam dejanja, ki se jim sicer izognemo, zdijo preprosta; čutimo, da bi lahko gore premikali. Toda takšno stanje se nam zdi v težkih trenutkih nedosegljivo. Zakaj? Zaradi vkopanosti v stanje, ki ga doživljamo. Kaj storiti? V mislih se moramo oddaljiti od negativnih čustev. Dobro si je predstavljati, da smo ptica, ki jadra nad slabimi občutji. Potem se nasmehnimo, da se baterije začnejo polniti. Sprva ni lahko, a redna vaja dela čudeže ... Delavski dom Zagorje 17.9. ob 18.00 MARMADUKE, anim.-igrana akc. pustot, ob 20.00 MORA V ULICI BRESTOV, groz. Sobota 18.9. ob 18.00 MARMADUKE ob 20.00 MORA V ULICI BRESTOV ja 19.9. ob 10.30 MARMADUKE ob 18.00 MARMADUKE 'onedetjek 20.9. ob 18.00 MARMADUKE 21.9. ob 20.00 Film teater. KATALIN VARGA, drama Petek 24.9. ob 20.00 SUPERŽUR, kom. Sobota 25.9. ob 20.00 SUPERŽUR ?lja 26.9. ob 20.00 SUPERŽUR Ponedeljek 27.9. ob 20.00 SUPERŽUR Torek 28.9. ob 20.00 Film teater: PISMA JULIJI, rom. drama Kino Izlake Nedelja 19.9. ob 19.15 MORA V ULICI BRESTOV, groz. Nedelja 26.9. ob 19.15 PISMA JULIJI, rom. drama Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 16.9. ob 18.00 SVET IGRAČ, anim.druž.kom.-sinhron, ob 20.00 SALT 17.9. ob 18.00 SALT Ob 20.00 VERONIKA SE ODLOČI UMRETI 18.9. ob 10.00 SVET IGRAČ ob 18.00 SALT ob 20.00 VERONIKA SE ODLOČI UMRETI 19.9. ob 10.00 SVET IGRAČ ob 18.00 VERONIKA SE ODLOČI UMRETI ob 20.00 SALT Ponedeljek 20.9. ob 18.00 SVET IGRAČ Petek Sobota Nedelja ob 20.00 VERONIKA SE ODLOČI UMRETI Torek 21.9. ob 18.00 SVET IGRAČ ob 20.00 VERONIKA SE ODLOČI UMRETI Sreda 22.9. ob 18.00 SVET IGRAČ 23., 24., 25.,26, 9.2010 NI KINOPREDSTAV Ponedeljek 27.9. ob 18.00 MARMADUKE, anim.akc.pustol-sinhron. Torek 28.9. ob 18.00 KARATE KID, druž.akc.športna drama ob 20.30 LOUISE MICHEL, črna kom. Sreda 29.9. ob 18.00 MARMADUKE ob 20.00 KARATE KID Četrtek 30.9. ob 18.00 MARMADUKE ob 20.00 LOUISE MICHEL Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 16.9. ob 19.00 KOT NOČ IN DAN, akc.kom. Petek 17.9. ob 18.00 in 20.00 A-EKIPA, akc.kom. Sobota 18.9. ob 18.00 KOT NOČ IN DAN ob 20.00 A-EKIPA Nedelja 19.9. ob 18.00 A-EKIPA ob 20.00 KOT NOČ IN DAN Sreda 22.9. ob 20.00 TRIAZA, vojna drama Četrtek 23.9. ob 19.00 TRIAZA Sobota 25.9. ob 18.00 PISMA JULIJI, rom.drama ob 20.00 TRIAZA Nedelja 26.9. ob 18.00 PISMA JULIJI ob 20.00 TRIAZA Sreda 29.9. ob 18.00 SVET IGRAČ 3,anim.druž.kom.-sinhr. Četrtek 30.9. ob 18.00 SVET IGRAČ 3 Kino Dol pri Hrastniku V mesecu septembru ni kinopredstav! Mali oglasi združen« Športnih Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. 6. krog pokalnega tekmovanja v gdfu-SEN/Ž Organizator GOLF ZVEZA SLOVENIJE Datum: 14.9.2010 Dodatne informacije: Golf zveza Slovenije 01 430 32 00, www.golfportal.info, e-mail: gdfzveza@ golfzveza-slovenije.si. 6. krog pokalnega tekmovanje v golfu-SEN/M Organizator GOLF ZVEZA SLOVENIJE Datum: 16.9.2010 ----------^130 32 00, www.QolfDOftal.info. e-mail: qolfzveza@Qolfzveza-sloveniie.si. Dodatne informacije: Golf zveza Slovenije 01 4; iški tečaji^20J0|_Nauämo se teči bol^olravo^elasti&io,^lahkotneje, hitreje in dlje (Ljubljana) Organizator ŠD MLADI UP in@DraDrotnik.si. ^ ^ ’ 2 ranizator PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 16.9.2010 141 fiOfi 09*1 uaaaa/rvln ictvivnHi ci A-mail- nH fAlAkrim/filcinl nAt Pohod Janež Dan, Dodat malna kolesarska prireditev v okviru »Tedna mobilnosti« Organizator OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER 18.9.2010 Dodatne informacije: OPD Koper 05 627 3060,031 292 565. www.ood.si. e-mail: ood.kODer@Qmail.com. Tekaški Datum: urban@Draprotnik.si. Kostelska grajska pot - 2. del C _____________________________________________ Dodatne informacije: Stanko Jaki 041 696 925, www.Ddrustvo-Dtlj.si. e-mail: Dd.telekom@siol.net. Tekaški tečaji 2010: Nauämo se teči bolj zdravo, elastčno, lahkotneje, hitreje in dlje (Žalec) Organizator ŠD MLADI UP Datum: 17.9.2010 Dodatne informacije: ŠD Mladi up 051 346 897, www.tekaskitrener.si. e-mail: urban@tekaskitrener.si ali urban@ praprotnik.si. 6.krog pokalnega tekmovanja v golfu M/Ž Organizator GOLF ZVEZA SLOVENIJE Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: Golf zveza Slovenije 01 430 32 Ö0, www.qolfportal.info. e-mail: QOlfzveza@QOlfzveza-sloveniie.si. Planinski izlet na Monte Paralbo (Karnijske Alpe, Italija) Organizator. PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: Stane Tomšič 041 830 366, www.Ddrostvo-ptli.si. e-mail: pd.telekom@ siol.net. I na Goteniški Snežnik Organizator PLANINSKO DRUŠTVO KOČEVJE Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: Franc 041507 853, www.DlaninskoKlrostvo-kocevie.si. e-mail: info@planinsko-drostvo-kocevje.si. pohodništva v Ljubljani - PST Oraanizator PLANINSKO DRUŠTVO DRAGO BREGAR LJUBLJANA Datum: 18.9.2010 atne informacije: Zvone Sere 041 355 589, www.Ddrostvo-draQobreqar.si. e-mail: pddraqo.breqar@siol.net. Grintavec in Skuta - iz Kamniške Bistrice Organizator PLANINSKO DRUŠTVO GRMADA CELJE Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: Franc Šinko 031 383 591, Mišo Primc 041 324 242, www.Ddqmiada.orq. e-mail: Ddqrmada@siol.net. Planinski izlet na Zelenico Organizator OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER Datum: 18.92010 Dodatne informacije: OPD Koper 05 627 3060,031292 565, www.opd.si. e-mail: ODd.koDer@qmail.com. Srečanje planincev na Črni prsti -110 let rojstva Zorka Jelinčiča Organizator PLANINSKO DRUŠTVO PODBRDO Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: Liljana Gatej 041 872 014, Bogdan Brišar 041 459 150, e-mail: liliianaqatei@qmail.com. boqdan.brisar@qmail.com. Tradidonalna kok Datum: 18.9.2010 Planinski vzpon po brezpotju na Kukovo špico - Škmatarico - Dovški križ Organizator. PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: PD Ljubljana - matica 01 23 12 645, www.pd-limatica.si. e-mail: info, pdlimatica@siol.net. Turnir v tenisu za rekreativce Organizator ŠPORTNA ZVEZA TRŽIČ Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: ŠZ Tržič 05 9010 313,051 354 064, www.sztrzic.si. e-mail: Sportna.Zveza.Trzic@T-2.net. 2. na kolo po Bohinju Organizator TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: Jure Sodja 04 574 60 10, www.bohini-info.com. e-mail: iure.sodia@bohini-info.com. Alpinistični vzpon na Rigliico Organizator. PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 18.92010 Dodatne informacije: PD Ljubljana Matica 01 23126 45, www.pd-limatica.si. e-mail: info.pdlimatica@siol.net. Potepanje po Krasu Organizator PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: Joe 031 Š45102, www.pdsq.si. e-mail: info@pdsq.si. ivica« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: PD i1231 26 45, www.pd-limatica.si. e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. .epa glava« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA- MATICA Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: PD Matica 01 231 26 45, www.Dd-limatica.si. e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Pohod po brezpotju na Vevnico Oraanizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: Aleš Dolenc 041 827 886, www.pd-ljmatica.si, e-mail: info.pdljmatica@siol.neL Pohod na Bavški Grintavec Organizator PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: Zdenka Mihelič 041 222 358. Športni vikendi - športaj z nami Organizator ŠPORTNA ZVEZA KOPER Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: Sonja Poljšak 041 664 663, e-mail: sport.koper@siol.net. Festival pohodništva Dolina Soče - Pohod na Mrzli vrh Organizator LTO SOTOČJE - TIC KOBARID Datum: 18.9.2010 Dodatne informacije: Fundacija Poti miru 05 389 0167, www.dolina-soce.com. e-mail: fundadia.potimiro@siol.net. Park tek Oraanizator DRUŠTVO NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV »PARK« Datum: 18.9.2010 Dodatne informadje: Frand Judež 031 490 776, www.drosWo-dnf.si. e-mail: frand.iudez@drostvo-dnf.si. Dan Nordijske hoje z Niko v Gozd-Martuljku Organizator DNEVNIK, ČASOPISNA DRUŽBA, D.D. Datum: 18.9.2010 Dodatne informacuje: Dnevnik 01 308-2-233, www.dnevnik.si. e-mail: sonia.vidonia@dnevnik.si. 11. Dvorjanski tek za memorial Janija Stroja Organizator ŠPORTNO DRUŠTVO DVORSKA VAS Datum: 18.9.2010 Dodatne informadje: ŠD Dvorska vas 04 5333512. Pohod »Rjav Ljubljana Matica 0' Pohod »Lf Ljubljana 7. Češpov tek Organizator TD DIMNICE - SLIVJE Datum: 18.9.2010 Dodatne informadje: Franko Šiškovič 041 631 084, e-mail: siskovic.slivie@qmail.com. Po gradovih in graščinah Spodnje Savinjske doline Oraanizator PLANINSKO DRUŠTVO DOBROVLJE BRASLOVČE Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: Natalija Marovt 041 560117, www.braslovce-planind.si. Raninski pohod na Ograde Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LOGATEC Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: PD Logatec 01 75 41 593,041 544 561. Pohod na Prestreljenik Oraanizator PLANINSKO DRUŠTVO UUBUANA- MATICA Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: PD Ljubljana - matica 012312 645, www.pd-limatica.si. e-mail: info.pdlimatica@siol.net. Naravovarstveni izlet »Sedmera triglavska jezera« Oraanizator PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: PD PTU 014316114, www.pdrostvo-ptli.si. e-mail: pd.telekom@siol.net. Alpinistični vzpon na Triglavsko steno Oraanizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA- MATICA Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: PD Ljubljana Matica 01 231 26 45, www.pd-1imatica.si. e-mail: info.pdlimatica@siol.net. Pohod na Schoeckel Organizator PLANINSKO DRUŠTVO BRICNIK MUTA Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: Ervin Skutnik 041 577 458, e-mail: pdbricnikmuta@pzs.si. Pohod pa brezpotju na Lopo Oraanizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: Aleš Dolenc 041 827 886, www.pd-limatica.si. e-mail: ales.dolenc@quest.ames.si. Tradicionalni družinski pohod na Krim Oraanizator: PLANINSKO DRUŠTVO PODPEČ - PRESERJE Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: Marko Goršič 01 36 3f 175,041 795 006. Pohod na Upanski vrh in Mrežce Organizator PLANINSKO DRUŠTVO ŠMARNA GORA Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: Marian Kovačič 031 290 527, Darja Grad 031226 887, Frand Medved 051 659 050, www.pdsmamaQora.si. e-mail: pdsmamaqora@qmail.com. Festival pohodništva doline Soče: pohod po Rapalski meji Organizator LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BOVEC Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: TD Podbrdo 041837 551, www.bovec.si. e-mail: ioze.dakskobler@qmail.com. Beltinski maraton Organizator KOLESARSKI KLUB PREKMURJE BELTINCI Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: Jožef Kavaš 041 634 773 e-mail: kavas.iozef@siol.neL Festival pohodništva doline Soče: muzej na prostem Mengore Organizator LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BOVEC Datum: 19.9.2010 Dodatne informadje: Fundadja Poti miru 05 389 01 67, www.dolina-soce.com. e-mail: info@lto-sotode.si. fundadia.potimiro@siol.net. Vrhovi okoli Poštarskega doma na Vršiču Organizator PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 20.9.2010 Dodatne informadje: Ruža Tekavec 041 536 788, www.pdrostvo-ptli.si. e-mail: pd.telekom@siol.net. mali oglasi ' Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni prilože-k na kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! ^ Prodam Prodam kvalitetno belo vino po 0,90 € za liter. Tel. 03 56 84 427 VTrbovljah na Tereziji prodam starejšo hišo, I35 m2 z zemljiščem 827 m2, potrebno delne obnove. Cena 60.000 €. Tel.: 031 506 605 Na Dolah pri Litiji prodam parcelo v izmeri 7400m2,na katerih je zazidljivih cca 2.500 m2, ostalo je gozd.Asfaltni dovoz do parcele. Primerno za vikend. Cena:21.000 €. Informacije na telefon 041 707 035. Oddam Oddam: trisobno stanovanje lOOm 2, na Dolu pri Hrastniku, v hiši na mirni lokaciji, I km od centra. Tel.: 040 227 750. Nudimo Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 51 I 237 - Rožle SEVERINA TROŠT ŠPROSAR LIKOVNE DELAVNICE ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI RISANJA IN SUKANJA, DELAVNICE ZA IZDELAVO MOZAIKA, TIFFANVA, KAUQRAFIJE, SLIKANJA NA SVILO... ZA INFORMACIJE POKUČITE 031 307 577. Prosim, če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo harmoniko in gobelin. Tel.: 040 550 050 Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge.V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani.Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:04l 393 432. Kofetkanje s preteklostjo GaLLenseRGi, BRaTnanci našiH Gauov Z mekinjskimi klarisami in njihovima ustanoviteljema smo zaključili. Še enkrat pa ponovimo, da je bila ustanovitvena listina tega samostana napisana in podpisana v prisotnosti mnogih pomembnih prič prav na Gamberku. Actum et datum in Gallemberch, Castro nostro anno Domini M.CCC.VII.Ydus Octobris testo beatorum martirum Dvonisii, Rustici et Eleuthe- rii. oprava strogega reda klaris Qisca teh vrstic daje, poleg množice [ drugih šibkih točk, tudi prehuda zgovornost. Ampak, tokrat se mu je le-ta zgovornost obrestovala. V Zemljiški knjigi v Trbovljah je, s prijazno pripravljenostjo tam zaposlene Joži Marodi pomagati mu, iskal *tja nazaj* neke podatke o času, ko je šlo gospostvo Gamberk na boben. Ob listanju teh starih zapisov je pisec potožil, da je skušal bralki iz Trbovelj ustreči s podatkom o prvi omembi bogoslužne oskrbe na področju Trbovelj, da pa je bil v dvomih, kateri prafari je tedaj kaplanija bila podložna. Gospa Joži je, kot iz topa, odvrnila -Braslovčam. »Kako«, se je vprašal pisec. »Kako pa to veste?«. »Ker je temeljni kamen nove trboveljske cerkve Sv. Marije prinešen iz Braslovč. Kar vprašajte gospoda župnika.« Tako je pisec zavrtel telefonsko številko, oglasil se je župnik, gospod Mlakar. Prijazno je privolil v pogovor, tako se je pisec odpravil na obisk in izvedel zanimivo zgodbo. Naj jo, posebej bralcem s trboveljskega konca, pa tudi ostalemu bralstvu, povemo tako, kot smo jo slišali. Ko so leta 1991 pričeli z gradnjo nove cerkve Sv. Marije na Ulici 1.junija v Trbovljah, je župnik, gospod Mlakar, razmišljal, kako in na kak način postaviti temeljni kamen cerkve, saj ima ta obred svoja pravila. Ker je vedel, da je bila ‘stara mati* (njegov izraz) duhovne oskrbe trboveljskega konca prafara iz Braslovč, je menil, da bi bilo prav, da se kot temeljni kamen vzida delček braslovške cerkve. Saj je bila nova trboveljska cerkev (spet njegov izraz) dete oziroma kontinuiteta duhovne oskrbe tistih davnih časov. Zato je obiskal braslovškega župnika in sta skupaj iz velba nad cerkveno ladjo izruvala večji kamen. Temu je potem kasneje kamnosek vklesal besedo Braslovče. Takega, vzidanega, še danes lepo vidimo ob vhodu v cerkev. Tudi fotografijo prilagamo. Tako dejanje se, če se ne zapiše, kmalu pozabi. Pisec teh vrstic pa ima rad, da se ti in taki podatki zapišejo. Ne zaradi nas in tiste prijazne gospe, ki je, kakšno številko nazaj protestirala, da izpuščamo Trbovlje, bolj zaradi tistih, ki jih še ni, ki šele prihajajo in bodo nekoč vprašali: »Kaj, kje, kako, zakaj?«. Zdaj pa nazaj v Mekinje. Napisali smo že, da je bil samostan reda Svete Klare namenjen bogatim, tudi najpomembnejšim plemiškim dekletom. Da je bil pogoj pri vstopu primerna dota, je bilo samo po sebi umevno. Vse to pa je vplivalo na duhovno oskrbo, saj so ta plemiška dekleta dosegla, da so imela v samostanu celo svojo služinčad. V doktorski disertaciji Damjana Hančiča beremo še to zanimivost: »V listini z dne 27. oktobra 1350, torej skoraj točno po petdeset letih, so se, na eni strani opatinja Elizabeta Vranjepeška in na drugi strani samostanski dedni odvetnik Viljem Gallenberg, njegova žena Jera ter njuni dediči, sporazumeli, da imajo Gallenbergi kot samostanski ustanovitelji, dedni odvetniki in zaščitniki samostana pravico do družinske grobnice v mekinjski samostanski cerkvi. V zameno pa morajo samostanu poklanjati razne dobrine. Poleg tega so se Gallenbergi zavezali, da bodo za postavljenega kaplana pri oltarju Sv. Marjete plačevali letno 6 mark oglejskih denaričev. Za postavitev večne luči pri tem oltarju pa so morali Gallenbergi dati samostanu eno hubo (polno kmetijo) v vrednosti 1 marke oglejskih denaričev.« Ta podatek iz listine smo bralcem predstavili v razmislek, kako so ‘ubožne, vodilu Sv.Frančiška in Sv.Klare sledeče* mekinjske klarise postale v dobrih petdesetih letih od njihove ustanovitve materialno zahtevne celo do svojih ustanoviteljev. Poznamo celo množico daritev samostanu, tako da je samostan postal namesto hiše molitve in samoposvetitve te preskrbovališče plemiških deklet. Naj dodamo, da je papež Urban IV. v svoji buli izdal dopolnjena pravila. Ta so, poleg dovoljenja samostanom imeti večja posestva, dovoljevala omiljeni post; vikarji so dobili pravico, sestre v določenih primerih odvezati od popolnega molka. Omilil je tudi pravilo smrtnega greha. Tako je za smrtni greh klarisam zapovedal le kršitev pokorščine, ‘uboštva*, čistosti in klavzure. Turki tudi mekinjskim klarisam niso prizanesli. Opustošili so ga k sreči samo enkrat, teta 1471. Takrat je iz Ljubljane ena od treh skupin turške vojske prodrla do Kamnika, od tam pa v Mekinje, kjer so samostan oropali, po nekaterih podatkih pa naj bi redovnice odpeljali v sužnost. Omeniti velja opatinjo Ano pl. Lamberg, ki je za potrebe liturgije samostanske cerkve dala izdelati srebrno monštranco, ki velja danes za eno najlepših gotskih monštranc na Slovenskem. Seveda pa mekinjskih klaris tudi protestantizem ni obšel. V skladu protestanskega odklanjanja redovništva se je za službo oz. poklic redovništva odločalo čedalje manj deklet. Redovno disciplino v Mekinjah je močno načel proces proti opatinji Suzani Gornjegrajski, ki je bila obtožena stikov s protestanti, zaradi česar je bila odstavljena s položaja opatinje. Jožef II. je leta 1782, poleg drugih redov, razpustil tudi mekinjske klarise. Ob razpustitvi je vladala zgledna disciplina, tako da so se redovnice odločile, da tudi po razpustitvi želijo živeti skupaj. Dunajska vlada jim je odredila dostojno pokojnino, vse pa so se preselile v Velesovo. Piše: Marjan Klančar pečat samostana iz leta 1391 V/ nabito polni dvorani Delavskega doma Trbovlje je 3. septembra 2010 trboveljsko občinstvo dodobra razgrel 1. Street Dance Show Trbovlje 2010. pobudnika prireditve sta bila mlada plesalca Luka Mravlje in Urban Tratnik, ki sta k sodelovanju povabila uspešne plesalce iz Zasavja (Eva Vid- mar, Maša Vračevič, Simon Aleksič, skupina Select, Miha Poznič) ter popularni plesni skupini Hello Kitty Crew ter Maestro. Plesalci so se povabilu z veseljem odzvali in publiki pripravili res odlično predstavo. Navdušeni so bili tudi nad sproščenim vodenjem programa Lucije Cestnik. Gledalci so resnično uživali v vrhunsko pripravljenih točkah in se strinjali, da je treba naslednje leto prireditev ponoviti. Odziv publike je bila največja nagrada za vse nastopajoče. Edina »kritika« - da je bil show prekratek - bo naslednje leto upoštevana. Od ideje do izvedbe showa sta minila le dva meseca, zato pa se organizatorji zavedajo, da z več časa lahko naredijo še boljšo prireditev. Luka in Urban sta si s pomočjo te prireditve zagotovila vsaj nekaj sredstev za udeležbo na hip - hop svetovnem prvenstvu, ki bo konec septembra v Nemčiji, evropskem prvenstvu disco dance oktobra na Danskem ter svetovnem prvenstvu v Street dancu, ki bo novembra 2010 v Ukrajini. Seveda je predstava uspela tudi zaradi pomoči sponzorjev in donatorjev. Zainteresirani lahko kupijo tudi DVD oz. majice s te prireditve, več informacij alenka.tratnikO@gmail.com ali janusa.mravlje@gmaiLcom Besedilo: J.M. Slike: Stane Weiss Celje - skladišče D-Per 6/2010 ZEMELJSKI PLIN - ENERGIJA SEDANJOSTI IN P 5000025833,20 Energija ima vse večjo vlogo pri zagotavljanju družbene blaginje in izboljšanju kakovosti našega življenja. Spodbuja se ozaveščanje ljudi o racionalni rabi energije in uporabi potrošnikom in naravi bolj prijaznih virov energije, med katere spada tudi zemeljski plin. Po letu 1990 narašča v svetu najhitreje (ravno) poraba zemeljskega plina. Slednji je postal zaradi svojih pozitivnih lastnosti zelo konkurenčna alternativa nafti in njenim derivatom ter obnovljivim virom energije na račun cenejše investicije v plinski ogrevalni sistem. Tudi prihajajoča desetletja bodo nedvomno v znamenju zemeljskega plina, na kar nakazujejo številne smeri razvoja. Zakonodaja že sedaj narekuje vse večje in strožje zahteve po varovanju okolja. Pričakovati je, da bodo v prihodnje zakonodajni predpisi še ostrejši in hkrati z njimi strožji nadzor nad njihovim spoštovanjem. K varovanju okolja pripomorejo tudi različne davčne olajšave, subvencije in ugodne oblike financiranja za potrošnike, ki spodbujajo prenovo ogrevalnih sistemov in prehod na uporabo zemeljskega plina. Ker je zemeljski plin najčistejše fosilno gorivo, je že sedaj močno prisoten pri uporabi za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje. Zemeljski plin je v Sloveniji prisoten v več kot 60 občinah, med drugim tudi v vaši občini. Občina Zagorje je oskrbovana z zemeljskim plinom že od 1993 leta in razpolaga z več kot 18.200 m distribucijskega plinovodnega omrežja. Dobro razvejano plinovodno omrežje se nenehno širi in šteje danes že preko 650 zgrajenih priključnih plinovodov, ki omogočajo dostop odjemalcev do plinovoda. Priključitev na omrežje pa je zelo preprosta in hitra. Vzroki za rast uporabnikov zemeljskega plina so nižje cene energenta v primerjavi z ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO), visoki izkoristki plinskih ogrevalnih sistemov, nizke vrednosti emisij ter prihranek s prostorom, saj je slednji nenehno dostopen preko plinovoda in zato ne potrebujemo cisterne. Uporabniki zemeljskega plina so še posebej navdušeni nad enostavno in vsestransko uporabo energenta ter nizkimi stroški vzdrževanja plinskega sistema (malo emisij), stroški nakupa energenta pa so enakomerno razporejeni skozi celo leto in se plačujejo mesečno po položnicah. Številna gospodinjstva in podjetja, ki se nahajajo na območju plinovodnega omrežja, so kurilno olje že zamenjala z ekonomičnim zemeljskim plinom. Zemeljski plin nudi potrošnikom večje udobje in zagotavlja kvalitetnejši način bivanja. Priljubljen je pri vseh generacijah. Mlajšim generacijam omogoča/lajša hiter tempo življenja, od starejše generacije pa ne zahteva dodatnega napora za ustrezno preskrbo v kurilni sezoni. Zemeljski plin postaja torej uveljavljen trend med posameznimi energenti, saj omogoča večje udobje, je cenovno dostopen širokemu krogu potrošnikov in prijaznejši do narave. Ob hitrem razvoju tehnologije pa je pričakovati, da se bo raznovrstnost njegove uporabe razširila še na druga področja. Število gospodinjskih in poslovnih uporabnikov zemeljskega plina v občini Zagorje ^vvvvvvvv Leto Vaš ADRIAPLIN Zemeljski plin je "in" aidlriaplfiini