SinnuHi ZA VRA TNIK ZIMIC*	IZVIRNI
ZNANSrVF.NI ČIANF.K
KONCEPT 'DRUŽBENE IZKLJUČENOSTF V ANAM/I MARGINALNIH ETNIČNIH SKUPIN
Prinit-r z.ičasiiili hcgunccv in avtohtonih Romov
Povzetek. člaukn analiziramo primernost koncepta firtiibene izključenosti r obravnavi marginainUi etničnih skupin. Mode! ponuja analizo distrilnicijskega (^dohodek nzimma dostop do trga deta) in relacijskega (družbeni statusi. fiarticipacija. politične pravice) vidika izključenosti Osnova strategij preprečevanja družbene izključenosti je knmbinaciia samoudeležbe ciljnih skupin (samodejiniranje in sanioorganiziranje oziroma premik od skupin v nastajanju k prepoznavnim družbenim skupinam) in državnih posegov (ustrezne zakonotlaje, ki promovira enake možnosti in dostop do pomembnih družbenih integnitivnih mehanizmov). Pri obeh skupinah, avtohtonih Romih in začasnih beguncih v Sloveniji, je kulturna identiteta pomemben kontekstualni dejavnik tako izključevanja kot uspeSne integracije.
Ključni pojmi: družbena izključenost, družbena integracija, marginalne etnične .skupine, Romi. začasni begunci.
Uvod
Namen prispevka je prikaz anaUt.ske moči koncepta družbene izključenosti na primeru dveh povsem različno segmentiranih populacijah, ki ju gre v prvi vrsti delinirati kot etnični skupini. Hkrati pa .še kot marginalni etnični skupini. Prvo skupino pretLstavljajo osebe s statusom začasnih begimcev v Republiki .Sloveniji, drugo pa Riimi. ki imajo v .Sloveniji status avtohtone narodne skupnosti. V družboslovju, zlasti znotraj socialne politike, je koncept družbene izključenosti' doživel vzpon v zadnjem de.setletju. Ugotoviti velja, da se je problematizacija koncepta us[je.šno zgodila na različnih nivojih, zlasti skozi različne ciljne podskupine kol .subjekte družbene izključeno.sti".
• .U«jt! Simunn /.airalmli '/.imk. mlada nizistninilka ita tniliiiil za namttiioalim rfiiriiaiijti. ' KoiiCf/ii /t* v floivii.':ltem ilrtiHMisloijii itoiifet/iretijtl siKlalna Izliljuieiiini' (siKial e.vdtisloii). ivii-dar ku! o/iozaiya tv 'Ihmiičvfa (fJ^JCi). je hfilj pri mere» izraz driiilieiia izkljiičenosl'. ki ga iiidi sama tHiiiliiiiiimiiri ii/Hir/dtliam /Jasli v tniilebslii iijvndiv aplikacije eeliilCiiili Sliidijali iiifirimenin zvesti kun-ce/iia na 'siicialiin'dimenzijo, ker le-ia/inifituma ni razumljena ekvimlenlnn s jMijmum 'driiibeiui'.
•'.^lenhii ariiiiji J)ivizkii.<ajo koiicefu izkliiiCeiiaKii nizliCnlh koiilek^iili. <xt Irga dela. izohratei-mtja, stanovanjske /Kililike. zdravstva, oziroma r analizi doloCeiiili .ie/fiiientininili pofmlacij kol so slarej.<i. mladi brez/ioseint, iisipnikt. mlgranii. hefinncl i/Kl
Koiiccpt družbene izključenosti- teoretska sidrišča in analitska moč
Ceniialnost koncept:) družbene izključenosti je moč izluščiti iz n:islediije lormu lacije; »Problem niso zgolj disparitete med \ rliom in dnom družbene lestvice, pač pa ludi med tistimi, ki imajo mesto v družbi in tistimi, ki so iz nje izključeni« (Green Paper. Ruropc:iii Social Policy, t9<)3:20). 7. zgodovinske perspektive je nocija družbene izključenosti relativno nov koncept, ki so ga v glaviien) razvili francoski sociologi in implicira skupinsko solidarnost T;iko integnicija v družbo - biti v dtužbi, imeti tu svoje mesto' - predstavlja mf)ralno pravico. Na drugi strani je \ anglo saksonski tradiciji prišlo do izoblikovanja koncepta družbene integracije, ki temelji na drž:ivljansklli pnivicah Diskurz o izključenosti je zlasti v zadnjem de.setletju intenzivno uporabljen v kontekstu socialne p<ilitike Kvrop';ke unije, kjer pa n:ivkljub množični rabi ostaja ambivalenten. Kritika nekaterih avtorjev je naperjena v točko, da sta za obravnavo istega fenomena izmenično v rabi koncepta rev.ščine In izkljtičenosti Denimo Abraham.son priznava, da je »koncept revščine do neke mere zamenjal koncept .socialne izključenosti« (1995:123'). V EU ob.staja konsenz o definiciji revščine\ pri čemer st:i poudarjena dva elementa: 1. pom:mj-kanje različnih resursov In 2 odsotnost splošno sprejetega načina življenja. Raziskovanje revščine in depriviicije je fokusirano na materialne vidike, zlasti višino ilohodka. Koncept družbene izključenosti pa je bil vpeljan v Zahodni Evropi kot vladni in regionalni (EU) odziv na izbruh novih dnižbenih problemov v seilenKlesetih, zlasti dolgotrajne brezposelnosti in nove revščine. Njegova moč izvira iz dejstva, da vsebuje implicitni moralni naboj, da idenilficira populacije, ki zahtevajo pozornost oziroma pomoč in kot se ztli, nuili ustrezno analitično orotl-je za oceno politik (Rotigers, 1991:1) Konec osemde.setih (1989) je Evropska komisija pričela izvajati tretji akcijski program, usmerjen k preprečevanju re\-.ščlne, poznan kot Poverty 3 Progranuiie' Pojem rev.ščine je bil luulomeščen z "manj pri-vlliglranlmi'. V tem okviru je nastal tudi 1 he Ob.servatory on National Plicies to Combat social exclusion (Room, 1990), otI tedaj pa je tudi pojem družbene Izključenosti |K)stal ilel uradnega jezika Evrtjpske L'nije. Prvo definicijo družbene izključenosti najtiemo v Coucil resolution (29.91989), kjer je zapisano, tla družbena izključenost ni preprosto stvar neustreznih re.sursov lertLi preprečevanje izključenosti pomeni dostop posameznikf>v in družin do .spodobnih življenj.skih lX)gojev v smislu meril družbene integracije in integracije v trg dela (Abrahamson, 1995:124). Relevantnost in hkrati omejitve takega koncepta ocenjuje Trbančeva »če se na eni strani zdi. da je koncejM družbene izključenosti zelo obetajoč zaradi svoje multidimenzionalne narave in širokega obsega (...), pa je na diugi strani problematičen prav iz tega razloga: zaradi svoje širine in multidimenzionalno.sti kon-
' v 0>iiiiiil />«./,v)oiK ( lU /Z l'Jfl4j /e zafilMiHi clefliildjii revnih, ki se niimiiUi lui o^elte. tiriitinv in sknpine meb. /m kunerih sti re.<iirsi (miiierUihil. kiilliiriii in socialni) laku omejeni, da jih izklpiCiijejn iz vsii/ minimalna slirvjemljivena načina iiiijen/a r driamh članicah, kjer le-ii Urijo ilmvzein [k>. Abrahamson t'J'J5 12.i). HuraMno ilejinicijoje za/iisal tudi britanski raziskovalec 1'eler Tou nsend vSimli-ji l'on'rlr in tlniied Kingdom {1997)
• Orifiinalno ime /imgrama Hrm/iske komisije je Medium Term Acliim /'rogrammeme lo l osier ilie l'xanomic and Social Inivuralion nfllie l.easi 1'i lvilefied f/ruH/K.
cept osiaja precej ambivalenien, težaven za operacionaliazcijo in merjenje« (1995:116).
Koncept družbene izključenosti je večdimenzionalni koncept, ki zlasti te-matizira tveganje po fragmentirani družbi. Nocija izključenosti implicira zla.sti »kolektivno obveznost do tistih, ki so manj varni in zaradi tega izpostavljeni tveganju družbene izključenosti« (Observatory-, 1992:25). Bhala in Lapevre (1995) sta definirala družbeno izključeno.st z naslednjimi dimenzijami:
1.	Ekonomski vidik se nanaša na vpra.šanje dohodka in omejen dostop do dobrin in zaposlitev. Poudarek je na izključenosti s trga dela in prerazporeditvi virov. V glavnem se ekonom,ski vidik dotika |x>membnosti distribucijskih vpra.šanj.
2.	Z družbenim vidikom je pozornost namenjena relacijskim vprašanjem. Poudarki so na pomanjkanju participacije določenih družbenih .skupin v procesu odločanja, procesu marginalizacije deprivilegiranih skupin in nociji enakih možnosti.
3.	Politični vidik .se nana.ša na enakost človekovih in političnih pravic. Ta dimenzija izključenosti problcmatizira tudi tendenco, da država kot garant osnovnih pravic in svobo-ščin, ni nevtralna agencija. Da je lahko pomemben "izključcvalec", ki nekatere družbene .skupine vključuje, druge pa izključuje. Pomemben premik v nociji družbene izključenosti s{) politične in civilne pravice, ki pridobijo mesto osrednjih vrednot v diskurzu socialne politike.
O izključenosti v širšem smislu je po Trbančevi upravičeno govoriti, kadar »se pri |X)sameznikih ali skupinah nakopičijo izključeno.sti iz sistemov civilne, ekonomske, socialne in medosebne integracije oz. iz virov, in.stitucij in mehanizmov, ki te sisteme tvorijo« (1996:309). Avtorica meni, da kompenz;jcijski mehanizmi (držaiva blaginje, družinske, sorodniške in prijateljske mreže) preprečujejo, da bi bil posameznik družbeno izključen že, če je pri.soten manko v enem as(x;ktu.
Identiteta kot atribut izključevanja
Raziskave depriviligiranih .skupin sporočajo, da je nemalo kulturnih atributov lahko dejavnik izključevanja, nekatere kulturne identitete pa .so ja.sen izključevalec v vseh dnižbah. Tudi rasa in ciničnost, katerih 'priljubljenost' je močno odvisna od družbenega konteksta. Prispevek obravnava družbeno izključenosti dveh marginalnih skupin v Sloveniji, prva so začasni vojni begunci s področja bivše Jugoslavije in druga avtohtona romska populacija. Zanima nas izključeno.st v materialnem in simbolnem smislu. »Simbolna izključenost zadeva stigme in družbene atribute, ki uvršča njihove nosilce zunaj družbenega jedra. /.../ Zelo pomemben je subjektivni element - občutek izključenosti iz dominantnih družbenih modelov je lahko enako pomemben v determiniranju obnašanja kot objektivna, materialna izključenost« (Rodgers, 1994:5-6). V primeru izbranih ciljnih .skupin je simbolna dimenzija izključenosti dejansko primarnega pomena. Ena od predno.sti nocije družbene izključenosti pa je analitična moč, ki znotraj enotnega in.strumentarija zajema dve ključni dimenziji regulacije modernih družb, namreč človekove pravice in državo blaginje. V smislu izhodi.ščnega vprašanja - Kako sta družbeni skupi-
ni začasnih begiincev in avlohlonih Romov integrirani v večinsko' družbo ali kako sta obe skupini izključeni iz glavnih modelov družbenega življenja - je ključno povezovanje teh dveh perspektiv. Povezani nociji človekovih pravic in družbene izključenosti naj bi zagotavljali jedro spodobnega življenja. V relacijskem aspektu gre posebej poudariti neenako družbeno participacijo, Šibko integracijo v 'večinsko' družbo in tudi politično Šibkost obeh skupin (problem moči bi veljalo posebej analizirati). Posebno pozornost gre nameniti tudi družbenim razmeram, .saj izključenosti in blaginje ni moč analizirati neodvisno od družbenokulturnih norm in institucionalnega konteksta (Bhala in Lapeyre, 1995:18).
Strategije premagovanja družbene izključeno.sti
Navkljub .specif iki obeh skupin je moč identificirati dve .skupni in enako |X)memb-ni variabli v boju proti izključenosti: 1. aktivna politika države in 2. participacija samih ciljnih skupin.
Med različnim akterji premagovanja družbene izključenosti ima najpomembnejše mesto država. Najbolj generalna strategija proti izključenosti je oblikovanje take zakonodaje, ki zagotavlja socialne pravice, kar z drugimi besedami pomeni zakonodajno podlago nocije enakih možnosti in dostopa do različnih področij socialnega življenja. Politične in civilne pravice in svoboSčine pomembno pri|x>-morejo k premagovanju izključenosti družbenih skupin, zJasti v pogojih kulturno determinirane drugačnosti. Pomen države je v zagotavljanju socialne države, vključno z zagotavljanjem socialne varnosti najbolj ranljivim posameznikom ali .skupinam. Tradicionalno so socialne pomoči namenjene zagotavljanju varnostnih mrež tistim, ki si sami niso zmožni zagotoviti dohodek na trgu dela. Pomembna vloga države pa je tudi v promoviranju in omogočanju participacije članov skupin, ki jim grozi izključenost. TakSnim tveganim skupinam je potrebno dati možnost forniuliranja lastnih potreb in s tem vključitev v proces političnega definiranja oziroma iskanja konkretnih reSitev Rodgers poudarja vprašanje izključenih kot akterjev lastne integracije in ne objekte politike (199'0.
Začasni begunci v Sloveniji'
Kontekst oblikovanja iti izvrševanja begunske politike v Sloveniji. Z vojno na Balkanu"' se je Slovenija na svojih mejah prvič srečala s pojavom množičnih beguncev kot posledico množičnih prisilnih migracij s področja Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Oboroženi konflikti so povzročil korenite premike številnih posameznikov različnih etničnih skupin, ki so neprostovoljno množično bežali pred agresijo. Osnovna izhodišča begunske politike v Sloveniji so bila zajeta v naslednjih principih: odprtost meja, neposredna odgovornost države za begunske zadeve, humanitarne norme, nepristranskost in upoštevanje mednarodnih norm, ki določajo status begunca (Grizold, 1994:.58). Glavni akter v oblikovanju begunske politike je postala država s specializirano agencijo - Uradom za
prjsc-lje\:iiijc in begunce (v natlaljevanju; Urad), ustanovljenim leta 1992 z namenom institucionalne podlage reSevanja begunske politike. V začetku krize je bil siatus beguncev v precejSnji meri nejasen, saj Slovenija ni imela predhodnih izkušenj s lega potlrtu^ja. Tako je v enem od poročil o oceni situacije beguncev podana negativna ocena slovenskili razmer Ijegunci nimajo pravice do dela, novi prišleki niso registrirani, nekateri otroci ni.so deležni osnovno.šoNkega pouka in zaenkrat tudi ni zagotovljeno srednješolsko in nadaljnje izobraževanje (HarrelBond 199.^).
Trvi množični eksodus (okoli .^0 000 o.seb) se je zgodil konec leta 1991 z l>egimci iz Ilrva.ške, drugi val pa spomladi 1992 (okoli 40 000 o.seb) iz BIH. Begunska p(*pulacija je v leni 199.3 predstavljala 3,5% .slovenske populacije (okoli 70 000 f)seb), v naslednjih letih pa .se je njihovo število hitro zniževalo, kar je bila posledica vračanja beguncev v ilržavo izvora alt tranzita v tretje države. Konec leta 1995 je bilo v Sloveniji .še okoli 20.000 beguncev iz BIH", obenem pa .se aktivno izvaja proces repatriacije 1'od.itki za december 1999 kažejo, da je bilo v Sloveniji 3.128 beguncev iz BIH in okoli 1.500 s Kosova.
Glavni vir linanciranja oskrlxr začasnih beguncev je državni proračun, zlasti na začetku krize pa tiuli humanitarna pomoč in tuji donatorji Za namestitev beguncev so bili uporabljeni razpoložljivi bivanjski objekti in .šotorska na.selja, v večini občin pa so bili u.stanovljeni begun.ski centri. Po podatkih iz leta 1995 sta dve tretjini začasnih beguncev živeli pri družinah in ena tretjina v zbirnih centrih. Urid je zatlolžen za učinkovito funkcioniranje in organiziranje življenja v zbirnih centrih, prav tako tudi za zagotavljanje pomoči zača.snim beguncem pri družinah" Praksa kaže, da je nekoliko bolje kot pri družinah organizirano življenje v centrih, pri čemer je bistvenega pomena tlejavnost volunterskega sektorja in Urada. Cilj je namreč enak: motivirati ljudi, naj organizirajo .svoje življenje, kar je najboljši način za preseganje psihosocialnih barier, ki .so nastale z begom iz domače države in kot posledica rutiniranega življenja v centrih.
' v CUiiikii .<e osrediilriCtimit itti /mMemitlihu 'zdčticiith Ih-hiiiilci ' iili iK-niiiicer s suiiusiim ztiCtisne soSCiU'. Ta Ifiilffiiirijii hegiiiicer Izvini iz iujnih kimflikUiv mi iilmiiiC/ii hivieJiinosUiiiie.
• S iKijniiim ■mjua ii» Hiilkiiiiii nitsJimu iiii iliigintke In imicest'. ki sit sledili mz/Hiilii skiijiiie dritnv liiftnsliirlje: denimo nnsumek nekiilenli siirenniili driav. elniiUie sl>ivmeiiihe. mjni krinjllkil. {irlstliiv iiilfirtiilje Ud. Vtem smHUi /Hiieni iij>iinihl/iimi) kol .ilrio. kniilebsliiiiln« lanaCIlev nizmer. pr!Čemer nI niii luimen kukorkoU ntiliinčneje ol>redelJenill iili l>nj>leimillzinill /loJem
' /"rHltiiki Umda in KdeCegii briifi Shnvnlje kfinec lelti VJ9S ktiiejo luislednjo sltiroslno siriikiiim hegiiiisJte jKiliiiliKlJe v Sloveniji: mladi do 24 tel Ivori/o dobro /kiIovIco fio/>tilacije. lul tega je 17% otrok mla]Wi od sedem let. 19% mlaplli od 16 let in mlaiSlli Ml 24 let Stanj lx>/mlailjo tvori 14% oseb. bi /iresejtajo starostno mejo 6l) let In srednjo fjenenicijo oseb v starostni meji meti 2$ in 60 let. I're/(led /Ml nacionalnosti /Kikaie da je veČina hegniicev muslimanov ■ kar 75%. 14% je Hrvatov. .1% .Irbov In H % ostalih nanulnostl
' Konstanten fimhlem predstavlja zUlciI .vtrfo zti il.ste n.whe. bi sa nastanjene pri driiiinah. VeČina teh družin jeiltvla na robu ebsi.ctenCenjfa minimuma te pred prihodom beguncev, basneje [hi seje njihova situacija ie itoslabiala.
Zakonodajna ureditev begunskega vprašanja
Temeljna Instrumenta mednarotinega j^rava na |>odročju zaščite beguncev sta ženevska Konvencija o statusu begimcev (1951) in newyorški Protokol o statusu begimcev (1967)'. Omejit\e mednarodnega sistema varstva begimcev pa se nanašajo zlasti na nevključevanje žrtev oboroženih konfliktov in nocijo skiijjinskega preganjanja". Slovenija je jjrevzela Konvencijo"' in Protokol v svojo zakonodajo in zagotavlja zaščito osebam, ki so zajjustile svojo državo zaradi utemeljenega .strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narotlnosii, članstva v določenih družbenih .skupinah ali političnega prei>nčanja". Status begunca je jio v taki definiciji vezan na individualno obravnavo oseb. ki bežijo, in ne vključuje .skujiinskih prisilnih migracij Prav tako niso zajeti vojni konflikti, jjosledica katerih skupin.ske j>risilnc migracije jjraviloma so. Oboje se je zgodilo v i)rimeru beguncev z vojnih kriz na Balkanu. V taki situaciji je UNHCR jiotlal jiiagmatično rešitev: skujjinsko začasno za.ščiio Slovenija je tako k<M večina evropskih tiržav jionudila status 'začasne zaščite' ali status začasnega begunca', kar pomeni zagotavljanje določenega nivoja |)ravic'-, je pa lokusirano na \ rnitev beguncev v državo izvora, saj je to lako v.sebinsko kot tehnično kratkoročen aranžma.
V skladu s slovenskim Zakonom o začasnem zatočišču (Ur. L 20/97)" imajo osebe, ki jim je v Sloveniji tlodeljen status začasnega zatočišča, jiravico do bivanja in oskrbe v zbirnih centrih, zdravstvenega varstva, izobraževanja, začasnega ali občasnega dela, prejemanja humanitarne i>omoči in jiomoči jiri uveljavljanju pravic iz tega zakona.
Največja problema staiu.sa z:ičasne za.ščite sta: 1. ča.sovni kriterij - kako dolgo je
• 7i'ii;f//(irt inslriimeiua metliitiriKliieffei i tirsliii	ki sKi hild s/iivjetii /*«/ (ibriljviii /ilmivnili
luirtKlof. {HKltijam iismiviui difiiiicijo bthi je iii kdo iii bff;iiiifi. ilv/minilii Imiriil luihitij /vj^Hi/ifC li-r izvajani^ uurm zii ztiiCIin iK-iiniiier z iidmimsimiiviu-jitt m di/iliiititii.\Lvna i idilia Vic Oiniviiliim n-Uiliiig lil llic Sliiliis o/Ne/iinn'S. il»vjcl<l jiilijii JDSI: f ivljtim sKi/il J-l iilnihi llii- /'roUiCol rcliil-iiif! i» ilu- Siimi.K o/Kc/iiftcfS. sfiivjei .il janimiKi I9(i7: r ivljai o siajii V. uiiinhni l<X)7.
" Koiireiiafti lUilaitCilu dtiloCa di-fuUajo bvniiiiai. V, sti iisvlw ki •ini iiin ii> iwllJiiiouU'dJmr oJI>cinn liersiiiilvd for n-tnoiis uf ntcv. ivlijtioii. iimuiiuiUly nicmU-rsIti/i o//hiriu idtir mkhiI Jtioii/i ur ihiIIiiuiI ii/>liiiiiii. is oiilsidv llie cumurv ojliis muiniiiiluv and is iiiuiblc ur. mi iiig tu siiili fvur is iiiiiiHliiin lu iiniil lilnisel/o/thc {miiMioii of ilitil auiiiin ; or ii liu, iiul htiniiif ti luiiirmaliir umi lwiiiti unisldf ilic oiiiiitrv of hisfiirmer liiibiliuil rendeiiU' tis ti ivsiill f>f siicJi etviils. is iiiuibic ur. nwlii(> lu siuli fatii; iiiiirillliin In rcliirii lil II' (Oiiiiviliiiii. Ailictv 1}
" ItHholmt-jc !•/jiliiimi o tizilii (Vrt. Ol/UU, .iO/7/IWJJ
" Stljlumiemlmejiti /t- Itikujiiijii ztijliiliiiiUT ftiriiiisll hivz iliidiiili /iri«. rt/((i' zti iiiluhriUT tlzilti. uadatje /inznanje /iiiDvItc /*/ zti.Vili oseh. kiilenli iiiiiuisl jv oginifiiii. /niviiusliiiiu-i' firiKcdiir kur /ifiiiieiii skii[iiiiska ztiiiiiti naiiieslu iiidliitliudiiili /iriiiciij: slMidhiiiuiijv nlikiijiiiiiiisii /iri .iiin-jenitinjii benitiiLev. kur je /Hireztiiio z reslrikiiriiiml tiziliiiiiii imliiikiimi r ilei iliiili eirti/iskili držunili ztiiadi siriiliii, dti .«t? Iiefiiiiici ne Iftido i rniH v tluiiiurinii. iibivznosi nusiujuiv driiiiv In l 'SIICK jtl oinnjiiiCui rv/mlriiidjii he/iiiiiiei' in neiitiztidn/e reSei einje l>ej;iin.\kefiti jirvblemii vstimeiii leiiieljii. tu /e re.<i.-i tiiiiv kiin/liktel f tlritivi iziimi l>ejiuiii:vi' (iKidrultneje fitej ii/>r.: the State o/ ///<• Vthilds Kejii/iees. Huffman,
" '/Mktm o ztiCtisiieiii zatučifCii lUilciia razUiife in /Ki.iloliek za /indohitei' začo-^inega zaitK iSča v KS yM£tisno zatiiCiSCe .se Itdikii /HHlell uselmni. ki mnoiiCiiu firiljeii; v drztit u iizilti zaradi l ojne, ukii/iac lje ah mnoiiiiiili kritler Clin ektnili /iraiic v njiliun elriiivi
nekdo lahko 'začasni l>egunec' in 2. izključenosi iz 'gostujoče' družbe oziroma problem družbene integracije. Ta dra problema pa bistveno po.segata na potlroč-je blaginje te populacije.
DrŽava blaginje in zača.sni begunci
Pri pregledu pravic beguncev - zlasti možnostih dostopa do določenih področij, virov in institucij družbenega življenja - upoštevamo najosnovnejša potiročja, ki posamezniku zagotavljajo dostojno življenje: zaposlovanje, šolstvo, zdravsr\'o, socialno |X)moč in pravico do reunilikacije družine.
a)	zaposlovanje
Zakon o začasnetii zatočišču (Z^.člen) določa pravico do začasnega ali občasnega dela v organizaciji Urada. Postopek poteka takole: napotnico (ki je neke vrste delovno dovoljenje) za opravljanje del izda Urad, nato begunec sklene pogodbo z delodajalcem. Urad sklenjeno pogodbo pregleda in jo posreduje pristojnemu Zavodu za zaposlovanje, ki pogodbo potrdi.
Do sprejetja tega zakona začasni begunci v Sloveniji niso imeli zakonske pravice do dela. je pa tudi sedaj ta pravica omejena. Opravljanje del je možno v okviru delovnih ur dveh mesecev letno oziroma osem delovnih ur tedensko. Teoretično je torej možno, da nekateri begunci delajo 60 dni letno oziroma nepretrgoma dva meseca, drugi po 8 ur tedensko čez vso leto. Delo beguncev je tlelo |X) pogodbi in zanj veljajo vsa določila pogodbenega dela, vključno z obdavčenjem. Gre torej izključno za dela, za katera ni moč .skleniti delovnega razmerja. V primeru, da begimec želi skleniti redno delovno razmerje, lahko zaprosi za status tujca, pri čemer ob pridobitv i novega statusa preneha status začasnega zatočišča. Po mnenju Urada je pravica do opravljanja pogodbenega dela izredno pomembna in jo begunci v veliki meri uveljavljajo. V letu 1999 je Urad izdal okoli 300 napotnic za delo. Omeniti pa velja, da je le kakšna tretjina beguncev delovno sposobna populacija, medtem ko so ostalo otroci in starejše osebe. Neugodna je tudi izobrazbena struktura te populacije, kar vpliva na manjšanje možnosti vključitve v trg dela.
b)	izobraževanje - osnovne šole
Ministrstvo za šolstvo in šport je razvilo lasten projekt izobraževanja, ki je omogočil visoko vključenost begunske populacije v pridobivanje izobrazbe". Izobraževanje po bosanko-hercegovskih učnih programih, torej v maternem jeziku, .se je pričelo 1992", saj zaradi številčno.sti begunske populacije ni bilo mogoče vključiti v slovenske osnovne šole. Po treh letih ločenega pouka je število begunskih otrok močno upadlo (40% glede na leto 1992/93), zato se je z letom
" ItHlntbnejSo mialint ilo iokbega leia VJ9(i/97 gtej v Članku: Andreju lloCei'ar. Majtla Ifriinb: lzohniief<inJe begiincev iz Hasne In IImegorinc i> Me/iiibliki Sloveniji. Visukti /Kilicijsbo-farnosinti itila. Ijnbljonii l<m. sir. 2.H-.U
" /'rri m! beguncev s /lnn<be ni bil tlvkicn .tislemtiiiCnega rvSevanja na /itHimCjii iziihraievanja. naJveC iz raztonov njihovega krajieftti hiranja v Sloveniji. Ko je /iriSlo do dninega velikega vala beguncev iz mil. 1X1 je /Mislalo nujno sutlem.tko reievanje doslo/ia do izobniievanja. zlasti zakon.iko obveznega tisnovnoSolskega jKrnka.
1995/96 pričel izvajati integriran pouk v slovenskih osnovnih šolah.
Tabela 1: Število begnnskUi učencev v slovenskih osnovnih šolah: pregled po razredih'^
	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	skupaj
1995/96	301	355	370	360	378	398	332	344	2848
1996/97	194	195	221	234	221	239	212	154	1671
1997/98	101	107	101	141	130	116	126	92	914
1998/99	74	66	80	64	94	62	58	64	582
1999/00	78	66	81	71	75	82	74	55	582
Vir: Ministrstvo za šolstvo RS
Sistematično vključevanje v osnovne šole je v septembru 1995 zajelo 90% begunskih otrok, 7% v mesecu decembru (občini Ajdov.ščina in Skolja Loka), 3% (101 učenec) pa je še naprej obiskovalo šolo z bosansko-hercegovskim učnim programom v občini Postojna, ki zaradi prenapolnjenosti osnovnih šol begunske populacije ni uspela vključiti (Hočevar in Urank 1998:26-27). V .šolskem letu 1996/97 se je število otrok zelo zmanjšalo, kar je bilo posledica vračanja beguncev na domove ali tranzita v tretje države. V letošnjem šolskem letu 1999/2000 pa je bilo 582 l>eguncev vključenih v 142 osnovnih šol. Kot je prikazano v tabeli, je število učencev enako v zadnjih dveh šolskih letih, vendar je treba opozoriti, da ne gre za isto populacijo, saj so se letos bosanskim beguncev priključili še kosovski. Tako je v skupnem številu 582 begunskih učencev v letu 1999/2000 125 begunskih učencev s Kosova, c) izobraže\'anje - srednje .šole
.Meti težavami ob vključevanju begunskih otrok v srednje šole so bile izrazite zlasti pomanjkanje prostih mest, neusklajenost izobraževalnih programov, nerazpola-ganje z ustrezno .šolsko dokumentacijo, resorno ministrstvo ni premoglo finančnih virov za njihovo vključevanje... ipd (Hočevar in Urank, 1998). MŠŠ je priporočilo srednjin) šolam, naj v primeru prostih mest sprejmejo begimce, ki lahko s statusom hospitanta prisost\ujejo pouku in opravljajo učne obveznosti, ob zaključku leta pa jim šola izda potrdilo o opravljenih obveznostih.
' Naiviteno je Slevilo učeiiccv na zaCeikii rsabena Suhltena /ela.
Tabela 2: ŠletHo Imspiiantor začasnili beguncev v shi enskih srednjih Šolah: iulsko leto Število hosjtitcuitov v srednjih Šolah
.šolsko leto	.šievili> ho.spitaniov v srednjih .šolah
1992/9.3	21i
199.3/94	700
199i/95	996
1995/96	886
1996/97	72i
1997/98	.335
1998/99	226
1999/2000	205
Vir: Ministrstvo za Šolstvo RS
il) pravice dn socialne pomoči in reimilikacije ilriižine
V iKjročilth Urada gre za različne oblike pomoči začasnim beguncem, in sicer; materialno, zdravst\'eiK) in psihosocialno. Begunci imajo pravico ilo zdravstvenega zavaiovanja in zdravstvene nege (preventivne in kurativne), pravico do preje-nian|a humanitarne pomoči in pravico do denarne pomoči, če živi|o pri družinah. Begunci v centrih nimajo pravice do denarne pomoči Z reiinitikacijo družine razumemo pravico do ponovne združitve razseljene družine. Je humanitarna pravica, ki jo Slovenija lx;guiKem zagotavlja. Po lem načelu in iz humanitarnih razlogov je Slovenija sprejemala begunce po 10. avgustu 1992, ko je uradno zajorla meje z;i bosanske begunce.
Aviolitona populacija Romov v Sloveniji"^
Romi med avtohtono kulturno tradicijo in integrativnimi mehanizmi Po podatkih socialnih služb in drugih lokalnih služb (xenjujenu), ila v Sloveniji živi okoli 6.500 do 7.000 Romov Zane.sljivega p(xlaika ni. V popisu jirebiv al.siva 1991 se je za Rome oj^redelilo 2.29.3 oseb, kot romski nuterni jezik je navevllo 2.817 oseb. Največja koncentracija romske ixiselilve je v Prckmurju in na Oolenj.skem, drugod |X) Sloveniji živijo v manjših skuiJiiiah. Med Romi so precejšnje razlike zaradi če.sar je različna sio|}nja integriranosii v okulje oziroma stojinja vztrajanja pri avtohtonih tradicijah. Sjjecifičnost Romov, ki je zajeta v njihov i kulturni bili, je z marsikaterega vidika problematična', saj je v kontrastu z nuHlernimi iniegrativ nimi mehanizmi oziroma njihovim imperativom 'redno' in ločno' (hoditi na delo, v šolo itd.). Premislek, na kakšnem lemlju iniegriraii |X)dobne družbene sku|)ine, prav gotovo
" I'd ilriifit stvliiriit itijiil seje v utririi ritirnjii lumcelilil Cluivhut ih /nm li uiMibnftiln null t arstiii nuiiijiiii Xti iHildiiij Miiiniif. In iilsu zajvlt mvd i t. UltiCiie' minutne manjime. kolJilt {hiziiii mediiantdiiii limifi, sm /X'liifmbiii itte nm-ri, bt iibivitijeia itrtwe. r ImIi'iiIi iii ijti /irlfhidiilbi rmiixbe sbti/iliii;: I. itosleitiiii sluiSioniiijc tutCvUt iteiltibrtmuuiclje lui entiCncm itiirvklii m 2. celonio aiioiioi oiije Cltn ebitiih Inane tsabegii IKisamvzniba. nnjiledi- ml nis<i i/«»/. l etD./ezik nanidni> ah elniCnu /loivblo (ivl: KIh/iCic. i'cra: fiai ni fxJdiaJ Homnf. Kazjiniiv In giadiin, hW. tjnhljaim IWt).
ni odveč. Naše izhodišče je v,sekakor nujnost take integracije, saj nobena družbena skupina ne more obstajati v izolaciji kot nek ločen podsistem družbe. V takih prizadevanjih pa je potrebno upoštevati povezanost nizkega socialnega statusa Romov z njihovim marginalnim etničnim statusom. »Rome uvrščamo med pripadnike najnižjih socialnih slojev, ki jih prizadeva revščina, hkrati pa tudi med etnične manjšine, uvrščene na dno etnične startifikacijske strukture« (Klinar, 1991:24). Romsko revščino avtor ozko veže na nizek prirojen etnični status'". Pomanjkanje je tako večplastno: sega od splošnega socialnega statusa do posebnih statusov, kot denimo poklicnega, kvalifikacijskiga, izobrazbenega, materialnega ipd.
Po splošni oceni so razmere, v katerih živijo Romi, precej boljše v Prekmurju kot na Dolenjskem. Do pomembnega premika je v zadnjem času prišlo z večjo organiziranostjo Romov in njihovo prisotnostjo v javnem življenju, med drugim je ustanovljena tudi Zveza Romskih društev in več lokalnih romskih društev". Govoriti je možno o minimalni prisotnosti v lokalnih medijih - enkrat tedensko je na radijskih postajah v Murski Soboti in v Novem mestu 'Romska radijska oddaja', romska društva občasno izdajajo svoja glasila, Društvo za razvijanje presentivnega in prostovoljnega dela pa je pričelo izdajati revijo Romano them - Romski svet. Posebej je pozitivno, da Romi vse bolj aktivno sodelujejo pri raziskovanju romske tematike, tudi kot avtorji v nekaj zadnjih publikacijah Inštituta za narodnostna vprašanja-".
Klinar opredeljuje romsko etnično skupino (manjšino) kot družbeno skupino v nastajanju, kar pomeni, da se v skupini razvija formiranje določene institucionalne strukture, formalnih in neformalnih mrež, oblikujejo se procesi etnične identitete in nenazadnje tudi notranja solidarnost. Romska .skupnost je tudi izrecno navedena v Ustavi," omeniti pa velja vsaj še Zakon o lokalni samoupravi (UL RS, 72/93)", ki je podlaga participacije Romov v občinskQi svetih.
Država blaginje in Romi
Tudi pri romski etnični skupini nas zanima zagotavljanje dostopa do najpomembnejših družbenih resursov in s tem posredno stopnja in način integriranja v večin-
" Klinar (199I:2H-30J urriCa Kome metietniCno manjSino. kije najnižje uvriCena v siriikliin einiCne slralijikaaje. Vanje so ii/>eijeniprtK'esl diskriminacije, segregacije. einiCne distance, socialne dezorgani-zacije in /xilologije. /. ivùnskiiii prebivalstvom so Jmgosto v kon/Iiktnili odnosih in odnosih iiaipiijtovan-ja, kar je izniteno v predsodkih in slereotipili.
" Mreiti lokalnih druStev je precej razvejana, med že ustanovljenimi in deliijM'imi so romska druitva v Novem mestu, .Murski Soboti. Krikem. Puconcih. Serdia. Velenju: medlem ko so nekatere .<e v nastajanju. Lokalna dru.<tva so povezana v Zvezo Komskih druHtev.
^ alej zbornika (mi. 19'J<JJ
" 65. Člen Vstave RS: -Poloiaj in Jiosebiie pravice rom-cke skupnosti, ki iivi v Sloveniji, ureja zakoiv Zakonodaja, ki ureja /mloiaj Romov sega na razliCna podroCja življenja, med drugim ima velik /lomen Xakon o lokalnih vohtvah (UL RS. 72/9.V. Zakon o organizaciji In financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS.	Zakon o vrtcih (UL RS t2/96j. Zakon o osnovni Soli (UL RS I2/U6j.
" 59. Člen, 5. otktavek: ',\'a ttbmoijih. kjer živi avtohtona naseljena romska skupnost, imajo Romi v občinskem svetu najmanj Jm enega predstavnika.'
sko' družbo. l'ozornosi namenjamo zapo.slovanju, .šolstvu, zdrav.stveni <i.skrlii in pravici ik) različnih oblik .socialne pomoči, a) Za|io,slovanje Romov
C) zaposlovanju Romov je bil izveilen projekt Problematika zaposlovanja Romov'-' v ol>čini Novo mesto. Število Ronjov v okviru ilolenjskega Zavoda za zaposlovanje je 1.762 ali 1,6% v strukturi celotne |>opulacije. Naj^č jih je na območju Novvga mesta, kjer po .šte\ilu prevladuje naselje Žabjek. Razi.skava je bila opravljena na podlagi ne|X)srednega opazovanja, razgovorov' in dveh anket. prvo je bilo zajetih 206 ilelovno sposobnih Romov iz v.seh romskih na.selij v občini, tirugi vzorec pa je bil 118 zapo.slenih Romov iz 10 poiljetij. Iz razi.skave gre povzeti najpomembnej.še ugotovitve;
-	Osnovne značilnosti romske delovne sile: velik delež z ntanj kot .štirimi razredi osnovne .šole, brez kvalifikacij in ilelovnih izku.šenj, spretno.sti ali delovnih n;tv;td, zaradi če.sar opr:tvlj;ijo najbolj eno.stavna dela in zaseilajo najnižja mesta v delovni hierarhiji.
-	Obstiijajo razlike med zaposlenimi in nezaposlenimi Romi: zaposleni so v večjem številu ilokončali višje nizrede osnovne .šole, večina jih im;i bolj.še bivanjske pogoje, boljše je ztlr;ivstveno st;inje, večj;i je želja po ilružbenem uvelj;ivlj:inju ipd.
-	Otr<xi za[K)slenih .staršev lx>lj rediK) obiskujejo osnovno šok).
-	Skoraj vsi za|x>sleni anketiranci so imeli za|X}slenega očeta.
-	V primeru motiviranj;i za zaposlitev in želja glede opr;ivlj;>nja določenih del in nalog ni bistvenih razlik med z:iposlenimi in nezapo.slenimi.
-	Največ anketirancev je tlelo z;ipustilo v prvem letu zapo.slitve. kar opozarja n:i problem atlapiacije v podjetjih. Delovni reti v podjetjih naj bi bil v močnem nasprotju z n;ičinom življenja Romov.
-	Pri zaposlenih Romih n;i.stopajo konflikti v tiveh smereh: |X)leg jx).sameznika in delovnega kolektiva tutli na reLiciji posameznik in romska .skupnost. V romskih naseljih je opaziti negativnt) uperjenost proti zapo.slenim Romcim, ki naj bi tako sprejemali tuje vrednote in vzorce obnašanja.
-	.Anket;! kaže n;i nuično željo večine po sprememliah, zapt>slovanju, .šoLinju titrok in izboljš:inju življenjskih |X>gojev'.
Anketinini .so bili tudi tiehivci v podjetjih, kjer so Romi zapo.sleni. Zanimiva je ugtUovitev, d;i je večina tlektvcev mnenj:i. da so Romi uspešni pri delu in imajo pravilen odnos do tlela in d;i .se ne razlikujejo txl povprečja tleltivne skupine. N;tjveč tež;iv je pri nizumevanju tlelovnih nalog. V nekaterih tlelovnih skupin;ih je bila izpostavljen:i ktn problematična .samostojnost in zanesljivost pri delu. Najlx)lj ug<xlne ocene so dobili Romi txl svojih neposretinih sodelavcev, sletlijo ocene natlrejenih, najmanj ugotlne p;i s .strani katirovskih delavcev, ki st) oblikovali ocene na p<xllagi vtisov in informacij. Smerdu (1999:112-119) izfKvstavlja specifičnosti zaposlit\ene problem:itike Rtimov v Sloveniji:
-	Ni evidence o z;iposlenosti Romov; tl(3 podatkov je moč priti le na osnovi tipičnih
l' tibCInI AV«»< mesKi /v bila na primeru naselja ^Mhjab tiimirljena umenjena nuisbtnvlna nalfijfti. z namennm ila bi Kome tnienrlrall v zat«<slllvene tolnire In lal/o ilotegll iiCInbofIlejfe reievanjes/tloinega siKlalnega jmlotaja Ariotja nizishiiv sla Jdnui Ziijtel m /'rane Smenlu. razlskoialna nahf^i je bila ol>rarlfeiia za nhtMje Ii»l4 <lo l<JH6
priimkov, saj Romi niso vneseni v evitlenco brezposelniii oseb kol Romi. Tako je možen le približen podatek. Osnova pa je poznavanje problematike na ravni lokalnih za\'odov za zaposlovanje.
-	VeOina Romov živi v Prekmurju in na Dolenj.skem, tako ila zaposlovanje te populacije ni čutiti kot nacionalni problem, temveč je prepuščeno lokalnim zavodom, ki se z njimi ukvarjajo. Predvidevanja so, da je delež Romov med brezposelnimi osebami na Dolenjskem in Beli Krajini okoli 10%, v Prekmurju pa do.sega 18%.
-	Pri.sotna je marginalnost, [lerifernost romske populacije; razlike so med Romi samimi, med katerimi jih večina živi izolirano od večinske populacije, le manjši delež je integriran v okolje \ečinskeg;i prebivalstva. \'ključe\anje trg ilela pa zaradi konkurenčnosti zahteva pristaj;inje na pravila zimanjega okolja.
-	Slab;i izobrazbena struktura ix)meni tudo slabe možnosti za za|K).slitev. .Vvtor meni. da je problem še večji, ker je tudi med drugimi brezpo.selnimi osebami skoraj 50% brez ustreznih strokovnih znanj oziroma izobrazbe.
b) Izobraževanje Ronjov''
Splošna ocena je, da so Romi pomanjkljivo izobraženi. .MŠS je pripravilo poseben program za delo z romskimi otroci v vrtcih in osnovnih .šolah. Prvi vrtec za romske otroke je bil zgrajen v vasi Pu.šča v Prekmurju in je bistveno izboljšiil situacijo na področju predšolskega izobraževanja. Otroci, ki .so govorili izključno romski jezik, so se v \ rtcu naučili vsaj osnovne slovenščine, kar je jiredpogoj za uspešen vstop v osnovne šole. Vrtci za romske otroke na Dolenjskem pa so manj utečeni. Tukaj ugotavljamo, da romski starši otroke neredno pošiljajo v vrtce, kar je pripi.sati pomanjkanju take tradicije. Tčitelji in socialni delavci v osnovnih šolah, ki praviloma ne govorijo romskega jezika, pogosto ne morejo us|X'šno delati z romskimi otroci. Zaenkrat tudi ni izobraženih romskih učiteljev, ki bi |X)magaIi pri uspešnejši integniciji otrok v osnovnošolski pouk. Tancer (1991:72-77) problematizira pomanjkljivo jezikovno kulturo, saj neznanje jezika pomeni skorajda nepremostljivo oviro za večino romskih otrok ob njihovem vstopu v osnovno .šolo in že v izliodišču izloči rom.skega otroka, ki ni zmožen vzpostaviti enakovredne komunikacije.
Velik pomen gre pripisati vključitvi v institucionalno obliko pred.šol.ske vzgoje (Levičnik, 1991), kjer morajo biti podani temelji za lažji prehod oziroma .soočenje otroka z dvema različnima družbenima in kulturnima sistemoma, prav tako z dvema vrednostnima orientacijama. Vkolikor romski otroci v tem prvem stiku z izobraževanjem doživijo odklonilen odnos kot člani marginalne etnične .skupine, jili to pniviloma spremlja v nadaljnem procesu izobraževanja ozirom;i generira odklonilno reakcijo. Škofova (1991) opozarja na vi.sok delež romskih otrok, ki .so vključeni v osnovne .šole s prilagojenim programom; v nekaterih okoljih n;ij bi predstavljali skoraj polovico vseh romskih otrok. V primerjavi z neromskimi vrstniki dosegajo zelo skromen učni uspeh, temeljni nizlog z;mj pa je neredno obiskovanje pouka. Vendarle pa je iz leta v leto opazen trend večanja števihi vpis:mih romskih otrok v slovenske osnovne šole. Težavo predstavlja dinamika obiskovanja, saj .so prisotni pojavi prekinitve zaradi sezonskega dela, preselitve ipd.
o f»/(lrr)£Jii izohmieiaitja nimsbe /Hi/iiilaclje gre iz/KtsMrill lenieljiio cMo m-torfa MUiilciui Tancerja Vzfidjti In iztihniivLViije Kamov na Slovenskem \ Obzorja. .Uarihiir I'J'J4.
c) pravica do socialnih pomoči
O slabem socialno-ekonomskem položaju Romov priča tudi struktura virov za preživljanje romske populacije (.\X'inkler, 1999:28), pri čemer izrazito prednjačijo raznovrsne oblike državnih pomoči v obliki denarnih nadomestil:
-	držav ne pomoči (pomoč za brezix)selnost, socialna pomoč, otroški dodatki) 74%;
-	neorganizirana zaposlitev (nabiranje surovin, zelišč) 41%;
-	priložnostna ali sezonska zaposlitev 25%;
-	drugi viri 19 %; -redn;i zaposlitev 13%.
Načine preživljanja slovenskih Romov Štrukljeva (1991:48) klasificira v naslednje kategorije: a) polnom;id.ske družine; b) družine v rom.skih naseljih, ki so odvisne samo od socialne podpore; c) vaški romski naseljenci, ki se v manjši meri ukvarjajo z obdelovanjem lastne ali n;ijeie zemlje; d) kvalificirani in navadni zaposleni delavci; e) jrasamezniki - izobniženci v niznih poklicih, zaposleni v večjih krajih in mestih.
Sklepna razmišljanja
Ocentt družbene vključenosti oz. izključenosti začasnih beguncev v Sloveniji Po pregle<lu bistvenih pravic, ki definirajo blagostanje (vkolikor je v takem primeru sploh upravičeno uporabljati ta koncept), je potrebno najprej opomniti na razlike med .standardi ali pravicami •konvencijskih' in 'začasnih' beguncev. Tujcu, ki je dodeljen status begunca, so zagotovljene najnujnejše pravice, ki z;ide-vajo nastanitev, pomoč in zdravstveno oskrbo, dokler ta oseba ni sposobna neodvisnega preživljanj;!. Begunci so - različno od drugih tujcev - izenačeni s slovenskimi državljani na področju zaposlovanja. Začasnim beguncev status onemogoča pravico do redneg:i zaposlovanja. Splošna ugotovitev je, da imajo začasni begunci m;mj pravic kot konvencijski.
Z Zakonom o začasnem zatočišču naj bi se nivo zagotovljenih pravic in ugodnosti zvLšal. zlasti na področju zaposlovanja, in sicer s pravico do omejenega opntvljanja del. Begunci uveljavljajo pravico do dela, je pa treba pripomniti, da to predstavlja velik problem ob vi.soki stopnji brezposelnosti. Zakon naj bi po nekaterih inierprei;icijah nudil 'part-time' delo, s čimer se je težko strinjati, saj gre za izrazito omejeno število delovnih dni. Dovoljenih 60 delovnih dni letno je dejansko hihko sezonsko delo, težje pa mu je pripisati naravo dejanskega 'part-time" dela. Pod;iikov o tem, koliko in na kakšen način so begunci pri.sotni v sivi ekonomiji, iz razumljivih vzrokov nimamo. Izključenost s trga dela tako najbolj bode v oči". .Margin;iln;i vloga na trgu dela pomeni popolno ekonoiirsko odvisnost beguncev od države (kar ne more biti cilj države!), obenem pa nemožnost pridobitve
/luegniajii ztiCasiiili bt-gmicev v Irg Mu Je lirciblemdUčiia v teCliU evropskih ihiav /aimn! begunci naj hi se • takoj ko okoUičine dovoljujejo ■ vrnih vdriavo Izvom. kar Je argument, da ostanejo izklJiiCeni iz za/KislovanJa Didi v državah, kjer Jim Je dovttjeno zaposlovanje, gre za olK'asna. veCinoma sezonska dela
ustreznega dohodka povzroča neintegriranje tudi na drugih področjih življenja. Integracija naj ne bi pomenila zgolj skupne uporabe .šol in zdra\st\enih ustanov, zlasti ne kot dokaz, da je država za to populacijo nekaj naredila. Področje izobraževanja je v.sekakor ti.sto področje, kjer standardi, zagotovljeni začasnim beguncev, celo presegajo zakonske obveznosti. V celotni begimski politiki je to področje najuspešneje rešeno. Takorekoč popolna integriranost je dosežena v o.snovnošolskem izobraževanju, precej uspešno pa je tudi rešeno izobraževanje na srednješolskem in univerzitetnem nivoju, zlasti ob dejstvu, da država ni obvezana zagotavljati srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja.
Ugotavljamo tudi, da so begunci izključeni iz proce.sov politične participacije, da takorekoč ni prisotnega artikuliranja njihovih ixitreb iz same skupine navzven, zato tudi ni njihovega predstavljanja v javnosti. Bežen pregled medijskih objav zadošča, da ugotovimo neprisotnost javne samopredstave begunca. To pa je ena od komponent, ki lahko pomeni korak k boljši integraciji v večinsko' družbo. Pri bolje zagotovljenih in izvajanih dejavnostih ne gre prezreti, da je v Sloveniji dobro razvita psihosocialna pomoč begunskim otrokom.
Occna družbene vključenosti oz. izključenosti romske populacije v Sloveniji
Romi so tipična marginalna družbena skupina, ki je zelo šibko zastopana v formalnem ekonomskem življenju. Tovrstna izoliranost je v dalj.šem obdobju povzročila trajno marginaliziranost s področja dela oziroma marginalno udeleženost na trgu dela. Zaposlovanje Romov je problematično tudi zato, ker jih delodajalci na osnovi tradicionalnih predsodkov in stereotipov o Romih kot slabih in nediscipliniranih delavcih ne zaposljujejo. Splošno je razširjeno mnenje, da Romi pogosto izostajajo od dela in ne zdržijo dolgo na enem delovnem mestu. Lokalni Zavodi za zaposlovanje poročajo, da Romi ni.so aktivno udeleženi niti zainteresirani pri iskanju zapo.slitev-"'.
Nizka vključenost v sfero dela/zapo.slovanja ima temelje v šibki izobrazbeni strukturi kot posledici nizke udeleženosti in uspešnosti v izobraževalnih institucijah, saj .se izobraževanje praviloma zaključi z osnovno šolo. V večini občin .so Romi vključeni v šole, kjer pa dosegajo v glavnem slabe učne rezultate. Težave so zlasti na nižji stopnji pri komuniciranju, saj večina otrok ni sposobna slediti pouku v sloven.ščini. Dodatna težava romske populacije je visoka funkcionalna nepi.s-menost. Na področju izobraževanja je tako do.sežena nekakšna strukturna vključenost romske populacije v osnovne stopnje izobraževanja, vključijo .s
Izliitjtimo fireilrseni izzbrumh /HKlalkou štiuleiistskegii rtizlsbtiralitegu in nkdiski'gii fimjekhi Humi na Sloienstem: Oruibena iniegraii/a marginalnih sbii/matlt : nnsih a dr. .Milja 'Ainarja. 1'rojekl /xtivba na /ii.<Hliitii za namdnosina iprniaiija. fmijebina sbupina /*/ je bila zasttorana na Vi.cnbi ioU za socialno delo v letu t995/l9fX> Jedro raziskoi ahte sbu/iine iittrijn iiiidenlbe Visoke Hole zti socialno delo ter nekaierllt drugih/abnliel (l'F. mv). soilelujejopa liidUleiHni ohCasni zunanji.codelaixi Priprojeklu sem udeležena delno v mentorski In delno razisbovahU vlogi za fmdmije melinloloibega dela
predšolskim delom, vprašanje pa ostaja, koliko je dosežena dejanska integracija v izobraževalni sistem, saj učni rezultati te ciljne skupine (x>dpovprečno močno cxlstopajo.
Romska skupina je tipična ntarginalna skupina, ki je večidel odvisna od nudenja pomoči oziroma državnih intervencij. Podatki .študentskega projekta kažejo, da je slabo socialno stanje med Romi konstanten problem, pa naj gre za stanovanjske razmere (ocenjujemo, da jih polovica prebiva v šotorih, barakah, kontejnerjih ipd.), .slabo zdravstveno stanje (pogosta obolenja), materialno nepreskrbljenost družin in zlasti mater samohranilk, na kar opozarjajo centri za .socialno delo. Problem re.ševanja romske revščine je dolgoročen proces, v katerem se srečujemo tudi s kulturnimi barierami, v tem primeru nizkim prirojenim etničnim statusom.
Kulturni relativizem (pluralizem) je nujna podmena integracije različnih etničnih skupin in njihovega .sodelovanja v družbenem življenju. Izključeno.st iz deninuj izobraževanja ali trga dela .se\'eda ne more biti posledica drugačnega kulturnega koda. Odklonilen odnos okolja do Romov izvira večidel iz nepoznavanja romske kulture in njihovega s|5eciličnega načina življenja.
\elikega pomena je razsoj in jasno izoblikovanje romske etnične skupine kot notranje strukturirane in avtonomne družbene .skupine, ki je uspo.sobljena konsistentnega zastopanja la.stnih intere.sov in .samopredstavitve zunaj lastne .skupine. Tako je lahko vzpostavljena pomembna pot k premagovanju odnosov nasprotovanja (ali celo konflikino.sti) med etnično drugačno večin.sko in romsko populacijo. Kot ekonomsko šibka kategorija prebivaLstva Romi niso organizirano pri-.sotni v prostoru političnega kontuniciranja oziroma na |xxlročju javnega komuniciranja, kjer .so .še najixilj pri.sotni kot "problem' v medijih.
Povezanost institucij zadolženih' za romsko problematiko in samih Romov bo dolgoročno najbolj pripomogla k definiranju take romske etnične skupine, ki lx) drugim .skupinam partnerska. Predv.sem pa je nujen premik od .skupine v na.sta-janju k jasno prepoznavni in v različnih aspektih družbenega življenja pre|x>z-navni skupini.
O konceptu družbene izključenosti v analizi marginalnih etničnih skupin
V prispevku smo izpostavili v praksi nekoliko manj prisoten, pa zato nič manj aplikatibilen pristop v proučevanju marginalnih etničnih skupin, to je koncept družbene izključenosti. Pristop je večidel fokusiran na in.stitucionalni (državni) nivo zuigotavljanja dostopa do različnih družbenih resur.sov, četudi izključno institucionalno komponento presega, ko meti integrativnimi mehanizmi pripozna |Ximembno mesttj individut)v (samoudeležba, medosebne mreže) ali neprofitnih organizacij (npr neformalne .socialne mreže).
Večdimenzionalnf)st koncepta je v primerjalni analizi etničnih skupin vsekakor |X)ziiivna. .Nekajkrat se je izkazalo, da je marginalnim skupinam praviloma skupen samt) pridevek niarginalne', ko dodamo še "marginalne etnične' skupine, je stiči.šč lahko še manj. Upošte\'ati je treba unikatnost vsake skupine in zahtevt) primerjalnega pristopa, v katerem je (etnična) skupina enota analize.
Primera tako različnih etničnih skupin kot so začasni begunci in avU)hioni Romi v Sloveniji tudi demonstrirata nivt) razlik V etničnih študijah je element konteksta' -kar je sploSiU) nK>č poimenoviiti kulturne poteze - pomemben identitetni pokazatelj. ki ga je potrebno upo.števati v politikah preprečevanja vlružlx.'ne izključenosti oziroma vzpodbujanju integracije.
Po.stavlja pa .se vpra.šanje, ali .smo pripravljeni i.sti nivo integracije zagotovili v.sem družbenim skupinam / v.sem iiiarginaliiim etničnim skupinam, "ki iščejo .svoje me.sto v družbi? Kulturne bariere so pri etničnih skupinah .še vedno bistven problem izključenosti. Oljčutki kol einonacionalizem ali k-senolobija pripomorejo k ustvarjanju vzdušja, v katerem je partnerstvo teh .skupin v socialnem življenju manj ali celo nezaželeno. Tovr.sinih preprek .seveda ni pri listih .segmentih jwipu-lacije, kjer je bistvena ekonom.ska dimenzija izključenost (npr. i.skalci prve Ziipo.slirve, dolgoročno brezpo.selni, 'usipniki' v srednjih .šolah ipd.). Kulturna itlen-tiieta je vsekakor dimenzija, okoli katere .se bock) tudi v priluxlnosti tlogajale diskusije o izključeno.sti določenih segmentiranih ixjpulacij. Glavna vprašanja pri takih izvzetih down" in out* populacijah pa .so prav politične in socialne pravice.
.Model, ki ponuja analizo distribucij.skega in relacijskega vidika tiružbenega izključevanja, je u.siiezen instrument analiziranja df)ločcnega vidika marginalnih etničnih skupin. Tako .so zajele bazične eksistenčne potrebe, povezane z dohodkom kot luili potrebe po uveljavljanju družbenih stalu.sov, tlenimo izobrazbenega, profesionalnega, participacije v formalnem in neformalnem družbenem življenju in nenazadnje posameznikove .sanioaklualizacije. \elik pomen koncepta je po našem mnenju v .sodobni naravnanosti, ki neločljivo povezuje razvoj človekovih pravic in države blaginje in s tem kaže na implicitni moralni im|X-rativ ilružlx'ne .solidarnosti.
Ne moremo mimo dejsiva, da analizirani skupini živila v veliki meri geloizira-no in je pomemben vidik družljene vključenosti v preprcčevanju izolirano.sti. Imeti mesto v družbi mora pomeniti vključeno.st zunaj lastne skupine: zunaj begun.skega centra, zunaj romskega na.selja. Razi.skovanje marginalnih skupin bi v tem smislu veljalo usmeriti v i.skanje mehanizmov, ki bi take tihe skupine" mobilizirali. Na tej točki bi namreč izključeni po.stali akterji lastne integracije, kar je ključnega pomena z vidika premagovanja subjekiivnih občutkov izključenosti iz glavnih modelov družbenega življenja.
L1TERATURA
Abrahani.son, Peter (1995): Social lixclusion in liurope: Old Wine in .New Hoitlc.s?,
nru/.lv)sk)vnc r.izpravc. Vol. XI, .St. 19-20, liy-136. Hhala, A. in I.ape>re, K (1995): Social i:xclusion Kcvislicd: Towards an Analilical and
Operational Kranicwork. paper. Kuropcan .Social Policy (1993): Options lor the L'nion Oreen paper l.uxcnibourg. Grizold, Anton (1994): .Solving the Refugee Problem in .Slovenia, Journal of International Relations, Vol. L. 35-14.
Murrell-IJond. U. in l-lliot, S. (1993): Report. Mision to ihc Sloveniii'Croatia, Refugee Studies Programme, paper
Hočo\ar. Andreja in Urank, Majda (199K): Izobraževanje beguncev iz »osne in Hercegovine v SIo\i-niji. V: Pagon, Milan in MikuS Kos, Anica, (ur): Bcgunci v .Sloveniji: pregled dosedanjih aktivno.sti. 23-33. Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna Sola.
Hoffman. Rainer (1995): International Humanitarian Law of Refugees and Internally DispLiccd Persons, 1 aw in Humanitarian Crisis, Vol L. 2'19-309.
Klinar. Peter (1991): Romi med rcv.?čino in etnično depriviligiranostjo. Razprave in gradivo, 25. 2'1-35
Klinar, Peter (1993): O beguncih v Sloveniji, Teorija in praksa, 30(1-2), «0-84.
Klopčič. Vera (1991): Pravni položaj Romov. Razpraw in gradivo. 25, 64-71.
Klopčič, Vera in Pol/er, .Miro (ur.) (1999): Poti za izbolj.Sanjc položaja Romov v Srednji in Vzhodni Hvropi, INV, Ljubljana.
Levičnik. Irena (1991): PredSolska vzgoja romskih otrok v naSi republiki, Razprave in gradi-v(j. 25.92-99.
Pagon, .Milan in Mikaš Kos, Anica. (ur). 1998. Begunci v Sloveniji: pregled dosedanjih aktivno.sti. Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna .šola.
Rodgcrs, G. (1994): Social and economic exclusion in law income settings, referat /. workshops v Cambridgu: Patterns and cau.ses of social exclusion and the design of policies to promote integration.
Room, Graham (ur) (1992): Observatory on National Policies to combat Social Kxclusion, .Second Annual Report.
Smerdu, Franc (1999): Predstavitev projekta »Problematika zaposlovanja Romov, v občini Novo mesto. V V Klopčič in M. Pol/.er (ur). Poti za izboljšanje položaja Romov v Srednji in V/hodni Kvropi, 112-119. Ljubljana: INV.
Šiftar, \':in<jk (1970): Cigani. Minulost v sedanjosti. Murska .Sobota: Pomurska založba.
.^kof. Vladk:» (1991): Vzgoja in izobraževanje romskih otrok v osnovnih šolah v Republiki Sloveniji, Razpravv in gradiv«), 25.100-105.
.Struki lj, PMvla (1991): Etnološke raziskan romske populacije v Sloveniji. Razprax-e in gradivo. 25. 3(>55
■študentski raziskovalni in akcijski projekt: Romi na Skn-enskeni: družbena integracija marginalnih .skupnosti". Projektna dokumentacija Ljubljana: INV.
Tancer, .Mbden (1994): Vzgoja in izobraževanje Romov na .Slovenskem. .Maribor: Založba Obzorja.
Trb;inc. Martina (1996): Socialna izključenost: koncept, obseg in značilnosti. V .Svetlik Ivan (ur). Kakovost življenja v Sloveniji. 287-310. Ljubljana: FIJV.
UNHCR (19«8): Handbook on Procedures and Criteria for Determining Refugee Statas, Gcncv:«.
Zakon o z:iCasncm zatočišču. Uradni list 20/97,1997.
Za\Tatnik. Simona. 1996. .S<Kial integration vs. social exclusion: the case of Bosnian refugees in Slovenia, Au.stria and Ireland. Magistrska naloga Ljubljana: FDV
Winkler. Peter (1999); Izkušnje Sloveniji pri urejanju položaja Romov. V V. Klopčič in M. Polzer (ur). Poti za izboljšanje položaja Romov v Srednji in Vzhodni Fvropi, 27-36. Ljublj:ma: INV