omožEJfss y©loEJ&. 36^^Co6B°V? / \ «/kE<53*Jf<3 ©Jc)&8. Ljubljana. Nasproti glavne pošte Telefon 438. Največja izbera svilenih in večernih oblek. Crepe de Chine obleke v vseh barvah K 3900. OGLAŠUJTE V V§ »GLEDALIŠKEM LISTU” ŠIVALNI STROJI S MUNDLOS - ORIGINAL VIKTORIJA. | 10 letna garancija. - - Vse vrste jedilnega orodja. Velika zaloga zlatnine in srebrnine. JOS. ŠELOVIN - ČUDEN, = MESTNI TRG 13 LJCIBLJANR MESTNI TRG 13. § Spored Drama: December 5. torek — Zaprto. tt 6. sreda — Ploha. Redft t* 7. četrtek — Idiot. Začetek ob pol 8. uri. Red D tt 8. petek — Krojaček-Junaček. (Ob treh po- poldne) Mladinska predstava. Izven » 8. petek — Živi mrtvec. (Ob 8. zvečer.) Izven »» 9. sobota — R. U. R. Delavska predstava. Izven tt 10. nedelja — Krojaček-Junaček. (Ob treh po- poldne.) Mladinska predstava. Izven tt 10. nedelja — Idiot. (Ob pol osmih zvečer.) Izven tt 11. poned. — Kralj na Betajnovi. V spomin Cankarjeve smrti. Izven Opera: December 5. torek — Jenufa. Redfl tt 6. sreda — Zaprto. tt 7. četrtek — Brivec Sevilski. Red E tt 8. petek — Carmen. Izven tt 9. sobota — Tajnost. RedB tt 10. nedelja — Gorenjski Slavček. Izven tt 11. poned. — Zaprto. Najfinejša svetlobna telesa za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu I. t. d. edina jugoslovensko »Svetlobna industrija VESTA". Jtoročila samo na ateije „VESTE“, Ljubljana, Holottoorsfta ul. g/l. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. PLOHA. Vesela vaška igra v treh dejanjih. Spisal P. Petrovič. Poslovenil M. P. Režiser: ZV. ROGOZ. g Skrbinšek, gna V. Danilova, g. Plut. ga Juvanova, g. Ločnik. ga Rogozova. gna Rakarjeva. gna M. Danilova. Godi se v Liki. Stojan Marič .' . . . Stana, njegova žena . . Marko Marič, njegov tast Janja, Markova žena Nikola Jevrič . . . . Mara, njegova žena . . Pela, njegova tašča . . Ciganka.................... PAPIRNA TRGOVINA Fini pismeni papir v kartonu in mapah, “ umetniške razglednice — vedno nove, IVAN GAJŠEK fini notezi, koledarji, poezije, albumi. LJUBLJANA, Sv. Petra C. 2. Primoran darila za Miklavža, Ho/n:, Novo loto. Tu- in inozemski časopisi se dobe v trafiki v Šelenburgovi ulici. Začetek ob pol 8. Konec okrog 11. IDIOT. Roman. Spisal Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Za oder priredil Boris Putjata. Prevel Vladimir Levstik. Režiser: BORIS PUTJATA. Čitalec.....................................................g- Lipah. I. slika. V kupeju III. razreda. Parfen Rogožin..............................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Lebedev.....................................................g. Ločnik. II. in III. slika. Knez Miškin se seznani z Jepančinovimi. Ivan Fjodorovič, general Jepančin...........................g. Terčič. Jelizaveta Prokofjevna, njegova žena....................ga Rogozova. Aleksandra \ (gna Mira Danilova. ftdelaida j hčerke Jepančinove..............................< gna Zborilova. flglaja ; l ga Šaričeva. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Gavrilo flrdaljonovič, imenovan „Ganja“..................g. Železnik. IV. slika. Družina lvolginova. flrdaljon flleksandrovič Ivolgin g. Peček. Nina flleksandrovna, njegova žena .........................gna Rakarjeva. Ganja \ i g. Železnik. Varja j Ivolginovi otroci .... ............gna Gabrijelčičeva. Kolja ) l gna Gorjupova. Ferdiščenko, njih stanovalec.......................... g. Cesar. Nastasja Filipovna..........................................ga Nablockaja k. g. Rogožin.....................................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Lebedev.....................................................g. Ločnik. ^cin........................................................g. Smerkolj. — 3 - V. slika. Nenavaden dogodek pri Nastasji Filipovni. Nastasja Filipovna............................................ga Nablockaja k. g. Darja ftleksejevna............................................ga Juvanova. fltanazij Ivanovič Tockij..................................... g. Kumar. General Jepančin..............................................g. Terčič. Ganja ........................................................g. Železnik. Pticin........................................................g. Smerkolj. Mladi človek ... g. Sancin. Stari človek..................................................g. Medven. Katja, služkinja..............................................gna Polajeva. Knez Miškin...................................................g. Rogoz. Rogožin...................................................... g. Putjata. Lebedev..................................................... g. Ločnik. Ferdiščenko...................................................g. Cesar. Poročnik Keller...............................................g. Markič. VI. slika Pobratimstvo. Rogožin.......................................................g- Putjata. Knez Miškin...................................................g. Rogoz. VII slika. „Vitez klaverne postave". Jelizaveta Prokofjevna........................................ga Rogozova. Aleksandra 'i < gna Mira Danilova, fldelaida !■ hčerke Jepančinove .... . . ! gna Zbofilova, flglaja ' ^ ga Šaričeva. Kolja Ivolgin.................................................gna Gorjupova. General Ivolgin.............................................g^ Peček. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. Lebedev.................................................. g. Ločnik. VIII. slika. Na zeleni klopi. Jelizaveta Prokofjevna..........................‘ .... ga Rogozova. flglaja Ivanovna .........................................ga šaričeva. Knez Miškin...................................................g. Rogoz. IX. slika. Sestanek. Nastasja Filipovna . ga Nablockaja k. g. flglaja Ivanovna............................................ga Šaričeva. Rogožin.......................................................g. Putjata. Knez Miškin................................................ • g. Rogoz. X. slika. Brezumca Rogožin.....................................................g. Putjata. Knez Miškin.................................................g. Rogoz. _ 4 Začetek ob 3. Konec po 5. Mladinska predstava. Krojaček-junaček. Pravljična igra v štirih slikah z godbo, petjem in baletom. Spisal I. Gorner. Režiser: A. DANILO. Slobodan, mogočen kralj........................g. Danilo. Narcisa, njegova hči...........................gna Mira Danilova. Rožmarinček, dvorski maršal....................g. Drenovec. Glivar \ . . f g. Gregorin. n , ? ministra............................< ,, uobar ) l g. Kumar. Špicabrin, dvorski norec.......................g. Železnik. Dr. Lisjak, telesni zdravnik kraljev ... g. Medven. Grofica Medica.................................gna Zbofilova. . Vojvodinja Oleandrska.........................gna Gabrijevčičeva. Kapitan Goliat . . . ...................,g. Cesar. Baron Kozorog..................................g. Terčič. Trska, krojaški mojster ....... g. Smerkolj. Amanda, njegova žena...........................gna Rakarjeva. Inko, njegov sin, krojaški vajenec . . . gna Vera Danilova. ftli 1 la. Ločnik. Miirfi / tolova'a..............................Ig. Plut. Bučman, komornik kraljev ....... g. Sancin. Ropotulja, soseda krojačeva....................ga Juvanova. Gospoda, sluge, paži, vojaki in gostje. Krema za zobe „DIVADENT“. Dobi se povsod. Začetek ob 8. Konec okolo 11. ŽIVI MRTVEC. Drama v enajstih slikah. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil V. Borštnik. Režiser: PflVEL GOLI/V 1. slika. V stanovanju Protasova. Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova Saša, njena sestra........................................gna Gorjupova flna Paviovna, njena mati.................................gna Rakarjeva Viktor Mihajlovič Karenin ... ...................g. Gregorin Pestunja.....................................................gna Zbofilova Sobarica................................................... gna Gabrijevčičeva II. slika. Pri ciganih. Fjodor Vasiljevič (Fedja). ..........................g. Šest flfremov..................................................g. Plut Častnik...................................................g. Cesar Glasbenik.................................................g. Karagjov Prvi cigan................................................g. Terčič Ciganka......................................................gna Mira Danilova Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin Maša, mlada ciganka................................... ga Juvanova Ciganski zbor. III. slika. V stanovanju Protasova. Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova Saša, njena sestra...........................................gna Gorjupova fina Paviovna, njena mati.................................gna Rakarjeva Zdravnik..................................................g. Danilo Viktor Milajlovič Karenin.................................g. Gregorin IV. slika. V kabinetu flfremova. flfremov..................................................g. Plut Stahov....................................................g. Markič Butkevič..................................................g. Medven Korotkov..................................................g. Smerkolj Fjodor Vasiljevič (Fedja).................................g. Šest Saša.........................................................gna Gorjupova V. slika. Kabinet flne Dimitrijevne. flna Dimitrijevna, Viktorjeva mati........................ga Rogozova Knez flbrezkov....................................... .... g Skrbinšek Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova Sluga.....................................................g. Sancin VI. slika. Skromno stanovanje. Fjodor Vasiljevič (Fedja) .................................g. šest Maša, mlada ciganka .......................................ga Juvanova Ivan Makarovič, stari cigan, njen oče...................g. Terčič Nastasja Ivanovna, ciganka, njena mati................gna Vera Danilova Knez Abrezkov..............................................g- Skrbinšek VII. slika. Posebni kabinet v gostilni. Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)................................g. šest Ivan Petrovič..................................................g- Kralj Maša...........................................................ga Juvanova Natakar........................................................g. Karagjov VIII. slika. V stanovanju Protasova. Jelizaveta Rndrejevna Protasova (Liza).....................ga Wintrova Viktor Karenin.............................................g. Gregorin Voznesenski, Kareninov tajnik.........................g Markič Sluga......................................................g- Sancin IX. slika. Krčma. Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja) ......................g. Šest Pjetnikov......................................................g- Železnik flrtemjev......................................................g Ločnik Natakar........................................................g. Karagjov X. slika. Soba preiskovalnega sodnika. Preiskovalni sodnik..............................................g. Lipah Zapisnikar................................................ • • g- Terčič Jelizaveta flndrejevna (Liza)....................................ga Wintrova Viktor Karenin.................................................g. Gregorin Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja).......................g. Šest XI. slika. Hodnik v poslopju okrožnega sodišča. Sluga....................................... Ivan Petrovič............................... Mladi odvetnik.............................. Knez Rbrezkov............................... Pjetnikov................................... Dama................................... .... Častnik..................................... Petrušin, odvetnik................•. . , Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza) Viktor Karenin.............................. Fjddor Vasiljevič Protasov (Fedja) . . Maša........................................ g Sancin g. Kralj g. Drenovec g. Skrbinšek g. Železnik gna ZboFilova g. Cesar g. Peček ga Wintrova g. Gregorin g. Šest ga Juvanova Sodniki, gledalci, obtoženci, priče. Ciganske pesmi v drugi sliki izvaja zbor ruskih dijakov. Solo-točke pojeta ga Juvanova in ga Spilerjeva. Daljši odmor samo po 4. in 8- sliki. — 7 - Začetek ob 8. Konec ob 11. R. U. R. Rossurrfs llniversal Robots. Kolektivna drama v treh dejanjih s predigro. Spisal Karel Čapek. Prevel O. Šest. Režiser: O. ŠEST. komerc. ravna ef R. U. R Harry Domin, centralni ravnatelj Rossumovih universalnih robotov Inž. Fabry, generalni tehnični ravnatelj R. U. R Dr. Gali, upravnik fiziološkega in iznajdbenega oddelka R. U. R............................ Dr. Hallemeier, upravnik zavodov za psiholo gijo in vzgojo robotov . Konzul Busmann, generaln telj R. U R. ... . Stavbenik ftlkvist, stavbeni Helena Gloryjeva Hana, njena pestunja Marius, robot . . . Sulla, robotka Radius, Damon Drugi j Tretji > robot Četrti j Robot Primus . Robotka Helena robota | I • • 1 g. Rogoz g. Peček g. Skrbinšek g. Gregorin g. Železnik g. Kralj ga Wintrova ga Juvanova g. Karadjof gna M. Danilova g. Cerar g. Terčič g. Markič g. Smerkol g. Medven g. Drenovec ga Wintrova Več robotov. Med predigro in prvim dejanjem poteče deset let. Po predigri in drugim dejanjem odmor. — Dekoracije naslikal g. Skružny. Začetek ob 8. Konec ob polil. Za četrto obletnico smrti IVANA CANKARJA. KRALJ NA BETAJNOVI Drama v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Režiser: M. SKRBINŠEK. Jožef Kantor, fabrikant g. Skrbinšek. Hana, njegova žena ga Wintrova. Francka, njuna hči ga Šaričeva. Pepček 1 . . , c > njuna otroka ■ Francelj J 1 f * J * * 1 * i * * Nina, sorodnica Kantorjeve gna Gabrijelčičeva Krneč, nekdaj štacunar in krčmar . . . g. Ločnik. Maks, njegov sin ✓ g. Železnik. Župnik g. Lipah. Franc Bernot, posestnik, absolviran tehnik g Peček. Sodnik Adjunkt Lužarica ga Rakarjeva. Kantorjev oskrbnik g. Kumar. Sodnikova žena gna Zborilova. Koprivec Prvi kmet Drugi kmet g. Markič. Tretji kmet Vrši se jeseni, v malem trgu Betajnovi. Darila so najlepše - ..slike". Oglejte si jih AleHsandroua c. S. V.BE5TER 2HE3E,lHEliOS“ Začetek ob pol 8. Konec ob 11. PASTORKA JENUFA. Opera v treh dejanjih. Besedilo spisala po drami iz življenja moravskega naroda Gabrijela Preissova. Poslovenil Fran Govekar. Uglasbil Leo Janaček. Dirigent: L. MflTAČIČ. Režiser: VftSILIJ SEWflSTlANOW. Stara Burjevka, užitkarica in gospodinja v mlinu.........................gna Sfiligojeva. Laca Klemen 1 „ , . r, . , f g. Sovilski. D . /polbrata, vnuka Burjevke< *. Stevo Burja J 1 Ig. Šimenc. Cerkovnica Burjevka, vdova in snaha stare Burjevke Jenufa, njena pastorka . Prvi mlinski hlapec Rihtar .................. Rihtariča .... Karolka, njiju hči . Pastirica .... Barena, prva dekla v mlinu Jano, pastirček.................... Muzikant I. dejanje v mlinu pri Burjev ga Thierry-Kavčnikova. ga Lewandowska. g. Cvejič. g. Zupan, ga Erklavčeva. ga Matačičeva. ga Smolenskaja. gna Korenjakova, ga Ribičeva. , vascanje. h. II. in III. v sobi cerkovnice. Med I. in II. dej. poteče pol leta. Med II. in III. dva meseca. I. premijera Jenufe v Brnu 1904. Premiera v Narodnem gledališču v Pragi 26. maja 1916. 1. dejanje. Cerkovnica, stroga in odločna žena ima nelastno hčerko, pastorko Jenufko, katera se je zaljubila v lahkomiselnega, razburljivega bratranca Števo — in se mu vdala. Toda, ko se vrne nekega dne Števo pijan od nabora, je njegova ljubezen hladnejša. Odločna in razumna cerkovnica spregovori s Števom resno besedo ter dovoli ženitev samo pod pogojem, da se nikdar več ne opije. Da mu rok na poskušnjo enega leta., Jenufko pa ljubi tudi resnejši, moški Laca. Boli in grize ga zavest in prepričanje, da se je lahkomiselni in vrtoglavi Števo zaljubil samo v lepo Jenufkino lice in nekega dne ji v razburjenju prereže lice, v misli, da ji pokvari s tem obraz in jo naredi grdo. - 10 — If. dejanje. Jenufka se je hotela zastrupiti. In zopet se posreči cerkovnici, da prepreči nesrečo. Pod pretvezo, da pošlje Jenufko na Dunaj v službo, skriva Jenufko pazljivo doma, kjer se ji rodi Števov deček. Cer-kovnica pokliče Števa in ga prosi, naj si vendar vzame nesrečno Jenufko. Vrtoglavi lahkomiselnež pa se skesa in uteče. Obupana cerkovnica se odloči povedati vse Laci. In pošteno in odkrito mu opiše nesrečen položaj. Laca seveda premišlja. Moral bi si vzeti tudi Števovega dečka. V svojem strahu za Jenufko in njeno dobro ime, pravi cerkovnica Laci, da je dete umrlo. In po odhodu Lace, vzame dete in ga vrže pod led. Jenufko pa prepriča, da je dete na vročici umrlo. III. dejanje. Cerkovnica pripravlja svatbo Jenufke z Laco. In ko se hočejo napotiti v cerkev, krikne po vasi: Našli so pod ledom mrtvo dete. Nesrečna cerkovnica prizna sedaj svojo krivdo in se da odvesti na sodišče. Laca se zavzame za nesrečno Jenufko in ta spozna njegovo verno ljubezen mu pade v naročje. Namenita se skupno v svet, kjer hočeta začeti novo življenje. Prvi, najstarelži Specialni strokovno [tOlPTO!! 0 DDI tehnlčkl atelje za žrkoslikarstvo, se U|l I \ 11||I Ju ||||I najtopleje priporoča za slikanje na- rillJIUU U Ulil plsov na steklo, kovine, les, zid Itd. LJUBLJANA, AltallllrOVa CCStfl 1. JI/p\ck&\tr manufakturna trgovina ■ lS.w5lC“V| Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Na drobno! Telefon štev. 538. - Ček. ur. štev. 11.228. NO dBbdo! Začetek ob pol 8. Konec po 10. SEVILSKI BRIVEC. Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevel A. Funtek. Dirigent: NEFFftT. Režiser: SEWflSTIRNOW. Grof Almaviva g- Kovač. Bartolo, zdravnik / . . g- Zupan. Rozina, varovanka v hiši Bartola . . . ga Lovšetova k. g. Figaro, brivec g- Levar. Basilio, učitelj glasbe g- Betetto. Fiorello, sluga Rlmavive g- Zorman. I. sluga (tenor) g- Banovec. II. sluga (bas) g- Pugelj. Berta, hišna pri dr. Bartolu ga Smolenskaja. Častnik g- Zorman. Notar g- Perko. Vojaki, godci. Dejanje se vrši v Sevili. Prva vprizoritev 5. februarja 1816 v Rimu. Dr. Bartolo, postarn, ohol, nezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V pelju jo poučuje B a s i 1 i o, intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof A1 m a v i v a, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a , spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt. V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa sc pojavi Basilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi, - 12 — da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad ^tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da ,bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom. S LESKOVIC & MEDEN = špecerijska trgovina. LJUBLJANA, Jurčičev trg (pri čevljarskem mostu). TRGOVSKA BANKA l (L- LJUBLJANA SEiEHBUBBaaa ul.i preje SLOHENSKfl ESHOMPTNA BANKA :::: izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. :::: - 13 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11. CARMEN. Ppera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: V. SEWASTIANOW. Carmen (mezzo-sopran) . . . . . . Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) Escamillo, toreador (bariton) . . Micaela, kmečko dekle (sopran) . Frasquita, ciganka (sopran) . . Mercedes, ciganka (sopran) . . Dancairo, tihotapec (tenor) . . . Remendado, tihotapec (tenor) . . Zuniga, dragonski častnik (bas) . Morales, dragonski podčastnik (bariton) Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne ga Thierry-Kavčnikova. g. Sovilski. g. Cvejič. gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Debevec, g. Zupan, g. Zorman. za cigarete, tihotapci. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Josč se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micacli, naj mater prcsrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josčja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, sc začne prilizovati Josčju in res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Josčja v zapor. II. Na vrtu kr č m c. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se vfcselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Escamillovcm prigo- — 14 — varjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, Ker pa mn nihče ne odpre, kar .šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mir upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak carinar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Esca-milla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josčjevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla. IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Esca-inilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Josč in mu ga vrže pod noge- Besen ji zabode Jose nož v srce, da se zgrudi mrtva. Peter Križ Ljubljana, Gledališka ul. 2 vinska klet nasproti opere s •••• Začetek ob pol 8. Konec ob 10. TAJNOST. Komična opera v treh dejanjih. Po besedilu Eliške Krasnohorske uglasbil B. Smetana. Dirigent: A. BRLftTKfl. Režiser: PAVEL DEBEVEC. Malina, občinski svetovavec.........................g. Zupan. Kalina, „ „ ...................g. Cvejič. Roza, sestra Malinova...............................ga Thierry. Blaženka, hčerka Malinova...........................gna Thalerjeva. Vit, sin Kalinov, lovec.............................g. Kovač. Bonifac, vojaški dosluženec, užitkar pri Kalini . g. Zathey. Škrjanček, potujoči pevec...........................g. Bratuž. Zidarski mojster....................................g. Zorman. Krčmarica...........................................gna Korenjakova. Jurko, zvonar ......................................g. Mohorič. Duh patra Barnabaša.................................g. Pugelj. Dudak. Občinski možje, sosedi in sosede, fantje in dekleta, mlatiči, zidarski pomočniki. Sanjske prikazni. Kraj': Bezdšz in okolica. Čas: Konec 18. stoletja. V samostanu v Bezdčzu je živel v njem veseli frater Barnabaš. Potrti Rozi je obljubil, da ji s pomočjo posebne in samo njemu znane skrivnosti pridobi njenega ljubljenca Kalino. Kmalu nato je umrl veseli frater. Minilo je dvajset let. Roza se ni možila, Kalina je vdovec in ima odrastlega sina Vita, ki tajno ljubi Blaženko, hčerko Rozinega brata Maline. Povsod si rodbini nasprotujeta nalašč in kolikor je mogoče. In tako hoče Kalina dokazati Malini, da ni več berač in da podreti svojo staro kočo ter postaviti novo hišo, kljub temu, da je dolžan zidarskemu mojstru dvanajst sto. ^ Rozin brat Malina je dobra duša, toda ko Malina slučajno omeni zopet Kalinov dolg, se vname pretep. Bonifac pograbi v metežu trhljen kos lesa z okna stare Kalinove koče, ter najde v njegovi zarezi popisan list. Bilo je pisanje pokojnega fratra Barnabaša, ki je kazal Kalini pot do zaklada. Bonifac, ki je zvedel nekoliko o tej stvari, mora Kalini priseči, da skrivnosti nikomur ne pove. Svojo obljubo Izpolni tako, da zblebeta vse zidarskemu mojstru. Zidar prisega molčanje in hitro pove vse ženam pri vodnjaku. In tako gre tajnost dalje, končno jo pove tudi cerkovnik Jurko mimoidočemu škrjančku kar s cerkvenega stolpa. Toliko v prvem dejanju. 16 / V drugem dejanju se pripravlja Kalina na Bezdšzu med samostanskim zidovjem, da izkoplje zaklad. Ko odvali Kalina skalo in stopi na pol v temno odprtino, zakliče nanj Roza. On spozna njen glas, glas svoje drage, toda rajši tvega svojo dušo, kakor, da bi se vrnil k nji ubog. In izgine v temnem žrelu Bezdeza. Roza prigovarja Malini, naj ne kazi sreče mladih ljudi; on pa pravi, da bi jima ne branil, če bi se Kalina sam ponižal in prišel vljudno prosit k njemu za sina. Bonifac, ki je s Škrjančkom sedel na peči, prosi za Vita prišedšega poslovit se od Roze in Blaženke, ter se je namenil oditi v svet iskat sreče sebi in Blaženki — prosi zaljubljeni Bonifac za Vita in ob enem tudi za-se za roko Roze. Vse se mu smeje, on pa zleze zopet na peč. Naenkrat odskoči s Škrjančkom s peči, zakaj, začulo se je v peči pritajeno trkanje, z motiko v roki prihaja Kalina po svojo srečo, po svoj zaklad. Tajni zasuti podzemski hodnik z Bezdčza — do Rozine izbe — to je bila tajnost pokojnega fratra. MODNI XX A MODNI ATELIER iVi« ATELIER LJUBLJANA, kongresni trg 4. Priporoča se «••• •••• JOSIP CARL, Ljubljana, Gosposka ul. štev. 1. — 17 / Začetek ob pol 8. Konec ob 10. GORENJSKI SLAVČEK. Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Zungl. Uglasbil flnton Foerster. Dirigent: J. JERAJ. Majda, vdova ... ... Minka, njena hči.................. Franjo, študent................... Chansonette, učitelj petja . . Ninon, njegova soproga, plesalka Štrukelj, oskrbnik . Rajdelj, njegov pisar Lovro, prijatelj Franja Krčmar................ Kurir................. Pismonoša .... Prva učenka Chansonetta Druga učenka Chansonetta Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta. Dejanje se vrši na Gorenjskem. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila ga Waldsteinova in g. Dobry. Prva vprizoritev 1. 1872. Režiser: O. ŠEST. gna Sfiligojeva. ga Lovšetova k. g. g. Šimenc, g. Levar. ga Lewandowska. g. Zupan. Bratuž. Debevec. Zorman. Drenovec. Bekš. ga Ribičeva, gna Korenjakova. g- g- 9- g- g- PRISPEVAJTE ZA BORŠTNIK-VEROVŠKOV NAGROBNI SPOMENIK. — 18 Najnovejše delo K. Čapka. Na vinogradskem gledališču v Pragi je bila 21. nov. premiera K. Capkove komedije v 4. dejanjih »Včc Makropulos«. Avtor »RUR« in »Iz življenja žuželk« je danes znan po vsej Evropi in Ameriki. Nemški časopisni nevoščljivec piše: »... Vprizarjajo ga po vsej Nemčiji in značilno je za naše gledališke pisatelje, da moramo hoditi na posodo k Čehom .,.« Zato je jasno, da je bilo zanimanje za to najnovejše delo zelo veliko. In publika je bila zadovoljna, to' se pravi: delo je polno originalnih domislekov, dokazuje, kako avtor pozna oder, še bolj pa okus občinstva, je mešanica težke sentimentalnosti, globoke filozofije in lahkotne farze, zasoljene z mastnimi dovtipi. Od prvega dejanja dalje je vse groteskno naslikano, prva tri dejanja so sam oderski efekt in dovtip, pesimistična filozofija pa prijoka na oder šele v četrtem dejanju. Zato je publika, ki je navdušena klicala avtorja po prvih dveh dejanjih na oder, na koncu precej debelo gledala. Tu vam je vsebina: V 16. stoletju je živel na dvoru cesarja Rudolfa II. čarodej Grk Makropulos. Za svojega gospoda je pogruntal recept, po katerem človek živi 300 let v najboljši moči tridesetletnega. Cesar mu ni verjel in zato je čarodej poizkusil recept pri krasni cesarjevi hčerki — toda sleparja Grka so kljub temu vrgli v ječo, hčerka pa je pobegnila na Ogrsko, kjer jo je v kratkem vse oboževalo in častilo. In ravno te dni — ko se igra prične — jo pripelje presneti avtor v Prago. Na najvišjem sodišču teče že stoletna pravda za dediščino nekega veleposestnika. Krasotica čita v listih tudi ime svojega nekdanjega ljubimca, kateremu je izročila pred 100 leti čudodelni recept. Njena leta bodo kmalu potekla in zato hoče dobiti na vsak način recept, da si podaljša življenje. Pride v pisarno advokata, ki zastopa v pravdi njenega, pravnuka in — tu začne z igro prvo dejanje. Ta dama, za katero vsi mislijo, da je igralka najlepših let, (to je- pri igralkah 40—50 let,) se umešava v proces svojega pravnuka, da bi prišla do recepta, dokler se njen pravnuk, Mac Gregor, do smrti ne zaljubi v svojo prateto. Ona pa dobi recept od njegovega nasprotnika, miljonarja Prusa in sicer za ceno ene noči. Toda veliko je stala starega pustolovca ta noč. Njegov 18 letni sin se zaljubi v igralko in postane ljubosumen na očeta. Ko izve, kje je njegov ideal sinoči spal, se ustreli. Dama je popolnoma ravnodušna, kaj vse je že doživela v svojih stoletjih, toda oče je potrt. Nastanejo tožbe in zmešnjave, dokler se stvar ne razjasni. Tristoletna dama začne vsem navzočim slikati gorje in klavernost človeštva in si ne želi več živeti. Ponuja vsem skrivnostni pergament, toda sedaj ga ne mara nihče. Mlada deklica ga vzame in ga zažge — in uniči na ta način neumrljivost. — Lahko si je predstavljati, kako efektno je pripovedovanje take tristolet stare žene, ki ve za vse, danes historijske malenkosti in osebnosti pred 300 leti, dalje vse komične situacije zaljubljenih, scene pred sodnijo itd. — Glavno vlogo je igrala ga Dostalova z. velikim uspehom. Da je igra imela uspeh ni. treba povdarjati, da je zelo dobičkanosno eksportno blago, posebno za Ameriko — pa še manj. - 19 — Priporoča se največja zaloga oblek za gospode in otroke J. MAČEK LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 3. ČEVUIZNAMKE p£|^Q“S0NAJB0LJ&l ZAHTEVAJTE JIH POVSOD. PRODAJA ENGROS IN DETAJL. BREG 20. UIU BUJANA BREG 20.