82. štev.	V	Ljubljani,	petek	8.	aprila	1921.
Poštnina plačana v gotovini.	leto
Za Ameriko:
. 8 dolar.
4 dolarja . 2 dolatja
Oglat.. porabljeecK' ».
1 tnm visok ter o.
Sirek psostoi za tnkiai 2 n ia vcfkrai popast.
Vprašanjem glede inseralov i. dr. ce naj priloži na odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisr naj se trankiraio. — Rokopisi se ne vračajo. .......................................'	—--
Velja v Ljubljeni in po pošti:
clo leto poi leta . ž*trt leta ta mesec
K Scfr-„ 180— n 90—
30 -
Za inozemstvo:
celo leto	.	K	480—
po' 'el?.	.	. . „	240 —
četrt teta	.	„	120—
ia mesec	.	.	„	40—
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teieion štev. 360. — Upravništvo jc na Marijinem trgu štev. 8. Teieion štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1*60 K.
Konstituanta.
Beograd. 7. aprila. (Izvirno poročilo.) Na jutrajšnji seji konstituante bo govoril v imenu zemljoradničke-ga kluba poslanec Jovanovič, ki se bo izjavil proti »obznani«. Socialnodemokratski poslanec Etbin Kristan bo protestiral proti temu, da se »ob-znana« uporablja tudi proti pristašem JSDS. Za narodni klub bo govoril dr Pavelič, za radikalce Miladinovič, za demokratski klub Pečič in za republikance Gjonovič.
LDU Beograd. 6. aprila. Ker je ustavni odbor končal svoje delo za načrt ustave, ki se bo predložil skup-, ščini za sprejem, se je preustrojil v zakonodajni odbor, ki se poveča za 18 članov. Ta odbor šteje 60 članov ter bo takoj začel svoje delo za ze-načenje zakonov in uprave v naši državi.
LDU Beograd, 6. aprila. Ustavo-tvorna skupščina se sestane v petek sejo. Na dnevnem redu sta interpelaciji posl. dr. Markoviča (komunista) o »Obznani« in posl. Stojiča na ministrstvo za agrarno reformo. Ko bo minister dr. Markovič odgovoril na interpelacijo dr. Markovi-Podal svojo ostavko. Po tem 1?.,	11	se bodo seje skupščine od-
M. t. m., potem pa bodo seje predpoldne in popoldne, da se bo v čim krajšem času moglo rešiti vprašanje ustave.
LDIJ Beograd. 7. aprila. »Samouprava« prinaša uvodnik, napisan od nekega radikalnega poslanca, v katerem pravi, da ni treba, da bi se
debata o ustavi zavlačevala, niti preveč pospeševala. Razen službenih govornikov bodo govorili še mnogi drugi poslanci. Vlada in klubi bodo razpravljali, ali naj se lista govornikov zaključi na predlog via-de ali 20 poslancev.
RADIKALCI ZA »OBZNANO«.
Beograd, 7. aprila. (Izvirno poročilo.) Radikalni klub je imel danes svojo sejo, na kateri je razpravljal o »obznani«. Po otvoritvenem nagovoru Pašiča je govorilo še 15 go-govornikov. Klub se je izjavil za to, da ostane »obznana« v veljavi. Obenem se je obravnavalo tudi vprašanje muslimanov iz južne Srbije, ki so zagrozili, da izstopijo iz svojega kluba, ako se ne ugodi zahtevam. Ti poslanci štejejo 14 članov.
DEMOKRATI ZAUPAJO VLADI.
LDU Beograd. 7. aprila Danes je demokratski klub sklenil z večino glasov, da bo glasoval za zaupnico vladi Nikole Pašiča.
TUDI RADIKALCI ZAUPAJO VLADI.
LDU Beograd, 7. aprila. Na današnji seji radikalnega kluba je bilo sklenjeno glede »obznane«, da se Imajo določbe, ki jih vsebuje, izva-, jati še nadalje, ker gre za delo proti prevratnim elementom in ker se sredstva in oblika skladajo. Radikalni klub bo podpiral vlado in glasoval za zaupnico.
Krvavi boji v Angliji.
STAVKA V ANGLIJI.
London. 7. aprila. (Izvirno porodilo.) V zadnjem momentu se je vlada odločila poseči v razvoj stavke in odvrniti pretečo nevarnost od britanske države, ki bi lahko pomenila za njen imperij smrtni udarec. l-loyd George je danes delodajalce, kakor tudi stavkujoče pismeno obvestil. da je vlada pripravljena posredovati in je obema strankama nasvetoval naj se poslužite posredovanja. Na obeh straneh se kaže precejšna pripravljenost k pogajanjem in kakor se sodi v poučenih krogih, se bo brezprimerni spretnosti Lloyd Georga zopet enkrat posrečilo doseči sporazum med nasprotujočimi si elementi.
KRVAVI BOJI V RUDNIŠKIH REVIRJIH. , London, 7. aprila. (Izvirno poročilo.) V Cardlfu le trgovina s premogom popolnoma zastala. Polagoma zastaja tudi promet na železnicah in obrežni ladievnl promet. V različnih rudniških revirjih ]c prišlo do krvavih spopadov med rudar]! in vo]ašl\»;n m. eni strani in stavkujočimi na drugi stra-JL V Hatienringu so delavske množice oborožene s krampi in drugim orožjem predrle volaškl kordon, ki le branil rudni-
ška poslopja In hotele Ista zažgati. Vojaštvo le streljalo, nakar sc jo pričel ljut boj, ki je na obeh straneh zahteval velike človeške žrtve. Mesto ic brez luči. Podobni boji sc javljajo tudi iz drugih rudniških distrlk-tov. Iz Portlanda Jc odplulo 12 torpedovb. da pomagajo vladnim četam v pobrcžnlh krajih v boju proti stavkajočim.
BOJI NA ŠKOTSKEM.
LDU London. 6. aprila. Vsa poročila iz severne grofije York javljajo. da se je delo povsod nehalo.
V	mestu Cowden Beath (Škotska) je med stavkajočimi in med policijo prišlo do spopadov, pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih. Ko je policija hotela rešiti tovariša, ki so ga stavkajoči delavci odvlekli seboj, je prišlo do novega spopada, pri čemer je tekla kri. Tekom večera so se nemiri ponovili.
STAVKA TRAJA.
LDU London, 7. aprila. Razgovor, ki ga je imel danes angleški ministrski predsednik Lloyd George z zastopniki rudarjev ni imel uspeha. Radi tega ne pride do sestanka z zastopniki rudarjev in lastniki rudnikov.
VENIZELOS NA VIDIKU. |
Pariz. 7. aprila. (Izvirno poroči- j lo.) Vzroki, vsled katerih je bivši grški ministrski predsednik Vemze-ios včeraj nenadoma odpotoval iz 1 sriza, še niso razjasnjeni. Neki nje-nriiatelj je izjavil, da je odpoto-‘ Jla,. viero, da bi v slučaju, če bi S,:	0 e‘banju proti Konstantino-
vo n, oko tt!kl Potrdile, lahko hlt-
? ni t I * 16 ^Potoval na Grško.
LDU Atene. 7. aprila. Vojno poročilo od >. trn.: Severna skupina:
1	oložaj, kakor je bil pred početkom operacij. — Južna skupina: Na vsej fronti mir. Ogledniki poročajo, da se dovažajo močne sovražne čete iz J .ski beherja im Silicije. Sovražna poročila govore o naših porazih In mnogih ujetnikih. Ti obstoje samo v njihovi fantaziji.
LDU London. 7. aprila. (Brezžično.) Po turških poročilih izpraz-liujejo grške čete Kara Hissar.
LDU Rim. 7. aprila Uradna izja-ya grške vlade demontira turške
vesti o grškem porazu v Eski Še-hirju.
GRKI IZPRAZNIJO BRUSSO?
LDU Carigrad, 6. aprila. Zadnja turška poročila javljajo, da Grki iz-praznujejo Brusso, ker se Kemalisti približujejo mestu z veliko brzino. Grški krogi v Carigradu pripisujejo kralju Konstantinu krivdo in odgovornost za grške poraze.
EVAKUACIJA OTOKA KRKA.
LDU Zagreb. 7. aprila. Evakuacija otoka Krka bo izvršena še pred 15. t. m.
NOVA CARINSKA MEJA V PORENJU.
Duisburg, 7. aprila. (Izvirno poročilo-! Glede vzpostavitve nove carinske meje v Porenju so pogajanja v polnem tehu in se bo carinsko postopanje na novi meji v kratem pričelo. V Koblenzu sc bo ustanovila generalna kontrolna carinarnica, ki bo podrejena posebnemu kontrolnemu komisarju. Poieg tega se bo ustanovilo 19 slavnih in 52 navadnih carinarnic.
KARL NE BO SMEL OSTATI V ŠVICI.
Bern. 7. aprila. (Izvirno poročilo.) Švicarski zvezni svet je sklenil, da sme Karl ostati na švicarskem ozenf^ lju samo 6 tednov, potem pa si mora poiskati svoje bivališče izven Švice.
ANTANTNO ZADRŽANJE GLEDE KARLA.
LDU Praga. 7. aprila. »Čas« piše o koncu Karlovega puča in trdi. da je Italija nudila mali ententi sijajno pomoč, dočim (ko je bila uradna Francija lojalna, vendar pa nepristopno korektna. Oni francoski krogi, ki so ohranili svoje simpatije za Habsburžane, niso mogli ničesar storiti. Službena Anglija ni prišla do tega, da bi označila svoje stališče, medtem ko je javno mnenje v Angliji jasno obsodilo politiko razkralja. Mir Rusije ie zelo značilen. Tako je bila ravno mala ententa. ki je preprečila nevarnost, katera je pretila miru.
TEI.EKY DEMISIONIRAL1.
Budimpešta, 7. aprila. (Izvirno poročilo.) Takoj po seji narodne skupščine se je ministrski predsednik grof Teleky podal k državnemu upravitelju Horthyju in podal ostav-ko. Misli se, da bo Horthy kabinetno ostavko sprejel. Za bodočega madžarskega ministrskega predsednika se smatra grof Behtleu.
MINISTER GRATZ OSTANE PRI DEMISIJI.
I.DU Dunaj, 7. aprila. »Ungari-sche Rundschau« javlja iz Budimpe-* šte. da je minister dr. Gratz dernisi-oniral in da svojega sklepa nikakor ne izpremeni. Iz istega vira se do-znava, da se je društvo probujajoče se Madžarske izreklo za priključenje k politiki stranke malih poljedelcev.
TE! EK! SE OPRAVIČUJE.
LDU. Budimpešta, 7. aprila. Ministrski predsednik prof Teleki Je Izjavil časnikarjem na vprašanje glede krize: »Vemo, Oa je tudi med člani vlade dokaj različnih nazorov glede vprašanja kralja, vendar pa nas to ni oviralo, ne da bi bili ravnali v popolnem soglasju. Nikoli nismo Imeli vzroka za to, da bi si bili očitali svoja čustva. Kar se tiče objave znane kraljcVc kilave, je ta izrazit željo, naj bi se po njegovem odhodu razglasilo, zakaj in po kaj je prišel in zakaj Jc moral oditi. Zame bi bilo moralično nemogoče, da ne bi bil izpolnil te želje. Izpolnitev te želje je bilo zame vprašanje uljudnosti. Člani vlade so vsi vedeli za to, da bom objavil dotično pismo. Vsi člani kabineta so prlvolilj v to, samo dr. Gratz ne, ki se Je takrat mudil v Budimpešti. Nekdo je tudi Izrekel misel, naj b] so objavila tudi izjava grola Julija An-drassyja In naj bi Jaz privolil v to. Jaz pa se nikoli ne skrivam za drugimi, če Jc treba izvesti kaj takega, kar som prevzel nase. Povrh vsega tega pa Izjava kralja ni nikak čin vlade.
ČEŠKI SOCIALISTI PROT! HABSBURŽANOM.
LDU. Praga, 7. aprila. (Radio Grič.) Včeraj so tukaj priredili socialni demokrati In narodni socialisti veliko zborovanje, na katerem so protestirali proti povratku Habsburžanov in manifestirali za ustavo republiko In predsednika Masaryka. Dr. Be-nešu so Jc Izrekla zahvala za njegovo paz-no politiko, ki Je na energičen način obvarovala Interese miru naprtim Karlovemu puču.	(
BELA KUN — POVERJENIK NA KRIMU.
LDU Berlin, 7. aprila. Kakor poročajo listi iz Hclsingforsa, je bil Bela Kun imenovan za višjega poverjenika sovjetske vlade na Krimu.
ČESTITKE POLJSKI.
LDU Varšava, 7. aprila. Angleški poslanik v Varšavi je izrazil poljskemu zunanjemu ministru Čestitke svoje vlade k srečnepiu sjde-pii rpiru v Rigi, -	'
Istrsko žalie.
i Na njegovj lastni zemlji koljejo naš narod.
Nimamo še urejenih meja proti Italiji, nismo si na jasnem, kateri kraji nam končno pripadajo do prihodnjega obračana hi ves ia čas nam hodijo črno vesti od morja sem.
V Istri so se razvili pravi državljanski boji. Vajeni smo nasilstev, ki Jih zatlsnjc-nlh oči pripušča nad našim ljudstvom kraljeva rimska vlada: požgan nam je bil naš tržaški Narodni dom; da ne naštevamo drugih zločinov, naj omenimo samo predrznost, s katero so poskusili Italijanski pritepenci o priliki aueksljskc proslave te-‘rorlziratl ljudi celo v naši čisti Postojni, toda to kar nam nosi brzojavna žica te dal sc ne da Izraziti na papirju.
Uradna poročila italijanska govore o upornikih In zločincih. Sama pa priznavajo da so šli fašisti na svoje črno delo (italijansko uradno: volilna agitacija) v čisto slovenske kraje.
Čast našim ljudem. Mj ki smo doma t svobodni državi si skoro samim sebi ne upamo tako Jasno pogledati v oči kakor so to storili prlprostl istrski kmet), ki so tvegali svolo življenje za to, da degeneriranim emisarjem Italijanske okupacijske sile pokažejo svojo pest. Taka odločnost navadnega človeka, ki ne pusti tujca na svoja tla, nam Je v mrkih dneh, ko prevzema Italija papirnato uradno našo somOo, edina Iskra nade In samozavesti.
Baš te dni Je napisal Francoz Ludovle Naudoau v svolem poročilu o bojih m.;d Irsko in Anglijo ter o vzrokih Irskega upora to-le: »Pred sto leti je Izropala In oplenila na teh tleh bela rasa (t. J. Angleži) bela raso (t. J. Irce). Toda pri tem Je dobila roparica vase strupeno rano, ki p zeva širje In širje. Irska samo čaka dokler ne potrese britanskega kolosa v kolonijah po-kret, ki se veča bolj In bolj. Irska je prepričana In ima globoko vero, da bo nastopil takrat dan njene svobode, svobod* nekdaj oplenjene bele rase.«
Te besede veljajo tudi za naše ozemlje, ki je podlo pod savojski križ. Pod Italijo se kopljejo rovi. Gospodarstvo tu politično življenje pri naših sosedih pomeni danes eno samo veliko predpripravo za velik) obračun med zatiralci in zatiranimi. Nemčija ni po proglasitvi svojega Imperija čakala niti ne 50 let in že Je plačala svo] rop. Prepričani smo, da bo tudi Italija šla tako ali tako vsekakor pa do Istega ia> zultata.
Do takrat nam Je pa edina gotovost t naših načrtih samozavest In volja našllt bratov, bi se plenjeni In ropan) ne udaj*.
Prišel bo dan, ko bo bela rasa zopet svobodna do Adrlje. Tudi ml verujemo d* bela rasa ni rojena za suženjstvo.
A do dne svobode pozdrarv in naš po* no« boritelfoin na lastnih tleh!
NEMCI SE BOJE.
Berlin. 7. aprila. (Izvirno poročilo.) Merodajni krogi smatrajo Brian-dove grožnje za slučaj neizpolnitve zavezniških zahtev s strani Nemčije za jako resne. Misli se, da se hočejo Francozi pod krinko represalij definitivno polastili rurskega premo-gokopnega ozemlja.
VLADNE KUPČIJE.
I.DU Zagreb. 7. aprila. »RijeČ« poroča, da se bodo te dni pričela pogajanja med demokratsko in slovensko samostojno kmetijsko stranko radi popolnitve ljubljanske vlade.
ITALIJANSKI POHLEP PO NAŠI ZEMLJI SE NI UTEŽEN.
LDU. Zagreb, 7. aprila. Naša razmejitvena komisija Je prejela od Italijanske komisije o sektorju Reka predlog, naj se sestavi mešana komisija, ki bi Jo tvonll naši, Italijanski in reški delegati, ki naj prevzame upravo luko Baroša In Delte. Naša komisija Je zavrnila tako potvarjani« rapaUske pogodbe.
ŠI.EZKO VPRAŠANJE BO V NEKAJ DNEH REŠENO.
LDU Pariz, 6. aprila. V debati v senatu glede proračuna zunanjega ministrstva je izrazil Ribot svojo bojazen, da bi Nemčija gotovo poizkušala spraviti vprašanje reparacij v zvezo s šlezijskim vprašanjem, če se to ne reši do 1. maja. Ministrski predsednik Briand je izjavil, da se bo šlezijsko vprašanje v najkrajšem času rešilo na način, ki izključuje vsako dvoumnost, in da bo med-zavezniška komisija v nekaj dneh dokončala svoje delo.
NEMČIJA PROTESTIRA PROTI ŠLEZUSKEA1U PLEBISCITU.
LDU Berlin, 7. aprila. Nemška vlada je izročila zavezniškim vladam in medzavezniški komisiji v Opolju spomenico glede gornješlez-kega vprašanja. V tej noti poudarja nemška vlada- da je bilo po glasovalnem pravilniku mnogo oseb, ki so imele pravico glasovanja, oropanih glasovalnega prava. Dalje opozarja spomenica, s kakimi sredstvi je vplivala poljska propaganda na prebivalstvo glasovalnega ozemlja.
ANGLEŠKE ČETE ZAPUSTE ŠLEZIJO.
LDU Pariz, 6. aprila. »Intransi-
geant« doznava- da se angleške čete odpokličejo iz Gornje Šlezije isi da se odpeljejo iz glasovalnega pz§mlja dapes Jtji jutri.
ITAL1JANSKO-TIROLSKA RAZMEJITEV.
Innsbuck, 7. aprila. (Izvirno poročilo.) Italijanski delegat tateraHirane razmejitvene komisije za razmejitev med Italijo hi Avstrijo }e izjavil, da Italija ne namerava zasesti tirolskega ozemlja preko razvodnic* In da bo to ozemlje prepustila AvstrlH,
NOVE VOLITVE V ITALIJI.
LDU. Rim, 7. aprila. Poslanska zbornica Jo bila z dekretom razpuščena. Nove volitve so razpisane za 15. maj. Senat M novoizvoljen« zbornica se sestaneta II* junija.
RAZDOR V KLERIKALNI STRANKI VJ ITALIJI.
LDU. Rim, 6. aprila. Nekateri ek«! realistični elcmonti, ki Jih Je ljudska strani«* Izključila, so sklenili ustanoviti novo krščansko delavsko stranko. »Corrlere ticlla Sera« meni, da radi tega ljudska strank* ne bo nič slabša.
AVSTRIJO REŠUJEJO.
LDU. Pariz, 7. aprila. Tajništvo zvezd narodov naznanja, da Je bila nota finančne komisije glede odpomoč) Avstriji odposlana zavezniškim vladam v roke ministrska-ga predsedika Lloyd Georgea, kakor (udi dunajski vladi In svetu zveze narodov v! Ženevi.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA«
7. aprila.
Valute in devize.
Zagreb. Devize: Berlin 233.50 d* 234.50, Italija 510—614, London 560—363,, New Vork 142.25—143, Pariz 1005—Kri** Prag* 193.50—194, Budimpešta 51—53, Dunaj 21.15—21.40, Bukarešta 200—208. —« Valute: dolarji 139.50—140, avstrijske krone 23—23.50, earsk) rublji 70—80, 20 kron v zlatu 475—0, francoski franki 1000 d« 1030, aapoleondor 475—0, nemška marke 230-231, romunski leji 195—197, italiiaashe lire 600—0, bolgarski levi 160—0, turška lira v zlatu 515—550, angleški lunti t d* 560, češkoslovaške krone 186—190,
Dana]: Dolarji 653—657, marke 1074 do 1080, lunti 2570—2590, francoski iraški 4660—4700, lire 2857.50-2877.50, dlnnril 1810—1820, poljske marke 83—84, švicarski Iranki 11425—11475, češke krone 89* do 896.59, madžarske kron« 234—236.
Praga: Marke 120.25, švicarski franki 1283.50, lire 316, francoski Iranki 525 50* funti 289.50, dolarji 82.12, dinarji 198, avstrijske krone I0.571/s, poljske marke 7.48,
C ur Ih:	Berila 9.30, New Yor.'i 577»
London 22.47, Pariz 40.30, Milan 25.5#4 Praga 7.80, Budimpešta 2.15, Zagreb 4.(J7J(g| Dunaj 1.54, avstrijske kroue 0.96,	.j
Faš; sto vska barbarstva
Preganjanje našega neosvoboje-
Bcga naroda in vedno nova grozo-ejstva nebrzdanih fašistov, ki počnejo brez kazni, kar se jiin poljubi, fco na dnevnem redu. Prav kakor nekdaj Turki, tako ropajo, požigajo in pobijajo mirno prebivalstvo faši-stovske bande, ki se nenadoma pojavijo v kakem kraju ter z bombami In revolverji oznanjujejo našim ljudem dvatisočletno laško »kulturo«. Če si pa ljudstvo ne pusti požigati dontov in če brani svoje življenje, zažene italijansko časopisje velik vriše, češ da se prebivalstvo upira In da je Italija v nevarnosti. Podoben slučaj se je pripetil te dni pri Krnici, o čemer smo že na kratko poročali. Omeniti hočemo še sledeče podrobnosti:
■ Prebivalstvo vasi Krnice v pul-slci okolici v Istri je vedlo, da jih obiščejo fašisti, ki so hoteli ubiti vi-sokošolca Čilego. ki vodi gibanje za volitve ter zbuja med ljudstvom narodno zavest. Vaščani, ki so jim fašistovske roparske navade znane, niso hoteli mimo čakati, da jim požgejo domove, temveč so se jim takoj postavili v bran. ko so dospeli. Po kratki borbi so se morali fašisti pred kmeti umakniti. Fašisti so nato alarmirali vojaštvo iz Pulc. ki pa ni mogk) priti vaščanom do živega, ker so ti zabarikadirali v obsegu 5 km vse dohode v vas ter se postavili vojaštvu v bran. Le težko se je vojaštvu, ki je imelo oklopne avtomobile ter streljalo celo s strojnicami, posrečilo kmete pregnati. Sedaj so pridrveli tudi fašisti iz Pule in iVodnjana, ki so začeli divjati kot zbesneli. Najprej so se spravili na vas šegotiči, rojstni kraj akademika Čilege, in jo popolnoma upepelili. Nato so zapalill vasi Veliki Vareški, Mali Vareški, Prodol. Cveki in Cu-koni. Tudi v vasi Munlvoraiiu so uničili nekaj hiš. čeprav je prestrašeno prebivalstvo, starci, žene in otroci, prosilo s sklenjenimi rokami pobesnele zverine za milost. Prizanesli so le Krnici, kjer jih je tamo-šnji župnik, povdarjajoč vdanost do Italije, odvrnil od barbarskega početja.
Boji med istrskimi kmetPtn Italijani se baje še nadaljujejo. Od brigade I.ombardia sta prispela dva bataljona vojaštva v Krnico. V kr-nlškern zalivu se nahaja celo torpe-dovka ^ 200 možmi. Število mrtvih sicer m* veliko, ranjencev Pa je nekaj nad 100.
Italijanski listi pripisujejo vso krivdo na krvoprelivanju akademiku Cilcgl, ki je baje nahujskal kmete »a upor proti Italiji. Seveda je Italijanom upor že to. ako se kdo ne pusti ubiti ali pa si zažgati hišo nad glavo. Za upornika imajo Italijani sploh vsakega Jugoslovana, ki je zvest svoji narodnosti. Takšna^ Je svoboda v Italiji, ki se ponaša z 20001ctno kulturo. Kaj ni pomoči, da se temu strašnemu trpljenju naših zvestih neodrešenih bratov napravi konec?
— ★—
Nekoliko odgovora „Napreju“.
Radi mojega članka »Šlezijski plebiscit in socijalna demokracija« je »Naprej« poslal proti meni v boj starega tržaškega znanca g. Ig. Mihevca. Ta pa si je napravil nalogo precej lahko: na moje dejanske navedbe ali sploh ne odgovarja ali pa njihovo resničnost naravnost priznava. V pomanjkanju argumentov se je torej spravil na mojo osebo in zlil kar celo golido »blata« name. To se potem imenuje boj za načela! Sicer pa pokazuje njegova kritika tako nepoznavanje tržaških razmer, da mi je težko verjeti, da je on tisti članek napisal.
Najprej mi očita menjavanje prepričanja in pogreva že tolikokrat ovrženo neresnico, da sem jaz, ko je dr. Jože Mandič ustanovil v I r stu »Narodno socijalno organizaci jo«, divje rohnel. G. Mihevc, ali ste res pozabili, da se je ona organizacija imenovala Narodna delavska in ne Nar. soc. organizacija? Ustanovil pa je ni dr. Mandič, temveč prav dr. Rybar na zahtevo rojanskih delavcev. Dr. Mandič je prišel k tej organizaciji. in sicer v sporazumu z dr. Gregorinom in z menoj, šele na prvem občnem zboru, kjer je bil izvoljen za predsednika. Jaz pa sem bil od prvega početka pa do vojne v njenem odboru ali pa v nadzorni-?tvu. »Divje rohneli« so proti tej organizaciji, ki je ostala v okviru slov. narodne stranke, le slovenski soci-Jalnj demokratje* ker jim je kvarila njihove »internacijonalne« račune.
AH sem v Trstu res igral klaverno politično vlogo, o tem prepuščam sodbo drugim. Slovenski in laški socijalni demokratje so bili vsekakor v Trstu drugega mnenja, nego je danes g. Mihevc, kajti, dočim smo mi brez in proti socijalnim demokratom zmagali s svojimi kandidati na državno- in deželnozbor-slcih volitvah, so oni šele na ožjih volitvah, z našo pomočjo, spravili leta 1907. tri svoje kandidate, leta 1911. pa Pittonija in Olivo v državni zbor in leta 1913. nekaj svojih kandidatov v mestni svet. Ali je gosp. Mihevc pozabil, kako so sc socijalni demokratje tresli, da bi politično društvo »Edinost« proglasilo abstinenco in kako je ravno »klavrni« dr Rybaf na odločilnem javnem shodu pripravil slovenske delavce, ki so bili odločno proti podpiranju socijalnih demokratov, do tega. da so šli vendar kakor en mož na ožje volitve za socijalne demokrate, ker nismo hoteli, da bi zmagali iredenti?
Trditev, da so nas imenovali »črnožolte policijote«. je tako zlobna, da prekaša njeno zlobnost le njena absolutna neresničnost. Tega nam niso očitali niti laški iredentarji. Kako so pa sodili vladni krogi v tem oziru o meni, pokazuje dejstvo, da sem moral vkljub svojim 50 letom k vojakom, in celo v strelski jarek na Javoršček »auf einem interesanten Posten«, kakor se je glasilo povelje. in da sem bil na zahtevo tržaškega namestnika iz političnih razlogov po kratkem službovanju leta 1916. v Trstu premeščen v južni Tiral. Soc. dem. poslanec Pittoni pa. ki je precej mlajši od mene. je bil kot »unentbehrlich im lnteresse der Kriegsfiihrung« oproščen vsake vojaške službe in je lepo ostal v Trstu. Z isto motivacijo so bili oproščeni vojaške službe tudi uredniki dunajskega soc. dem. glasila »Arbei-ter-Zeitung«, kar jim je celo dr. Friedrich Adler tla svoji obravnavi očital. G. Mihevc je tudi pozabil, da je soc. dem. Stanka v svojem volilnem oklicu leta 1900. naglašala. da Je ona v Trstu edina res avstrijska stranka, in da je bil med vojno tržaško soc. dem. glasilo »II Lavorato-re« edini laški list (razven vladnih), ki je'smel v Trstu izhaiati in ki je tudi pTav dobro Izhajal, dočim je bila »Edinost« skoraj vsak dan zaplenjena in večkrat opominjana. Kako »črnožolti« smo bili mi. pove tudi dejstvo, da siho bili mi tržaški Slovenci edini med slov. strankami, ki so poslali še pred izbruhom laške vojne svoje zastopnike (dr. Gregorina in dr. Trinajstiča) v »Jugoslovanski odbor« v inozemstvu in da sem jaz po zaupniku poslal v imenu tržaških Slovencev pooblastilo dr. Trumbiču kot predsedniku »Jugoslovanskega odbora«, ruskemu ministru Sazonovu pa spomenico. Kako »odlikovanje« bi bil jaz zato dobil, če bi to bila vlada tistikrat Izvedela, mi ni treba povedati: na črni listi majorja Loneka sem bil itak že zapisan. Vaši Pittoni, Pincherji e com-pagnia bella pa so bili »fiir die Kriegsfiih rung unentbehrlich «!
Jaz vsega tega ne bi bil omenil in se nisem dosedaj s tem pohvalil; ker ste me pa potegnili za jezik. Vam odgovarjam.
In Vi, g. Mihevc, ml sedaj očitate naš neuspeh na mirovni konferenci! Jaz sem kriv, da smo izgubili Primorje! Res ne vem, ali naj se več čudim zlobnosti ali naivnosti. Kako si pa mali Moric predstavlja pariško konferenco in razmerje moči na isti? Preveč časti. g. Mihevc, mi izkazujete, če mislite, da je bilo od mene odvisno, ali dobimo Trst in Reko ali ne. Da je bil tu londonski pakt po sredi, katerega sta se držali tudi Francija in Anglija, in da je Wil-son že decembra 1918. zaupno, 23. aprila 1919 pa javno določil mejo na Julijskih Alpah in na Učki; da nam Pa vkljub vsej vztrajnosti niti te meje ni mogel izvojevati. o tem se g. Mihevcu, kakor vidim, niti ne sanja. A Wilson je bil predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike in ne kak dr. Rybaf s »klavrno politično vlogo«-	(Dalje	prih.)
Ijavna prisega in glas krvi. Vrnil sem se. uverjen, da more dežela, ki je mnogo trpela, le pod vodstvom zakonito kronanega kralja zopet za-dobiti popolni notranji tnir. zakoniti red in prejšnjo blaginjo. Usodni dogodki leta 1918. in 1919. so bili naperjeni obenem proti ustavi in zakonu dežele, kakor tudi proti kronanemu kralju. Toda zvestoba do ustave in treznost madžarskega naroda se ne dasta dalje varati in z zadoščenjem vidim Madžarsko na poti preporoda. Po elementarnih dogodkih so ukinjene določbe nagodbe 1. 1867.. kakor tudi pragmatična sankcija glede nedeljivosti države in vzpostavljena je bila popolna neodvisnost Madžarske, čijc obramba je tudi moja glavna težnja. Sedaj dobiva življenje in razvoj naroda novo podlago. Mirna, konsolidirana in neodvisna Madžarska je skupen evropski interes in najvažnejše jamstvo za mir. Zatorej ne morem misliti, da bi inozemske države hotele preprečiti moje stremljenje, ki je usmerjeno samo na vzpostavitev, varnost in konsolidacijo miru in reda. Ker pa sem uverjen. da bi prevzetje vladarskih pravic apostolskega kralja doneslo narodu težko in veliko trpljenje in bi jaz tega ne mogel zagovarjati pred svojo vestjo, se zopet odstranim. Vendar pa bom tudi daleč od Madžarske posvetil narodu vse svoje zanimanje in ako treba, domovini svojo kri. domovini, kateri se ne bom nikdar izneveril. Tudi jaz zaupam na božjo pravičnost, da pride trenutek, ko bom zopet bival v ljubljeni domovini. združen z narodom v skupnem delu. Dokler ne pride ta trenutek, prosim madžarski narod, naj podpira moža, ki po zaupanju narodne skupščine sedaj vrši težko in odgovornosti polno službo državnega glavarja In od katerega tudi jaz zaupno pričakujem, da bo varoval interese. ki po prastari ustavi madžarskih zakonov zahtevajo harmonično sodelovanje kralja in naroda. Karl s. r.«
Karlovo pismo Madžarom.
Budimpešta. 6. aprila. Pred svojim odpotovanjem je naprosil razkralj Karl ministrskega predsednika grofa Telekija za obja vo nastopne pismene izjave:
»Povrnil sem se na madžarska blagoslovljena tla, ker mi je povzročal neznosno bol vsak trenutek od sotnosti od vroče ljubljene domovine. na aktero me vežeta nerazve
konsolidacijo, tega ji ni mar. Zamorec, z nami, ali pa pojdemo preko tebe. Če ne pariraš, ocenimo tvoje blago za blago nemškega izvoza in še tisto bore malo izvoza, ki ga imaš ti zapremo! Položaj je tale: Če se pretrgajo gospodarski stiki z Nemčijo. zastane marsikatera panoga industrije. Če se ne pretrgajo stiki, onemogoči antanta izvoz. Jasno je.
pravkar pridobljenega trga prav. radi tega
da se zguba madžarskega težko trpi.
Vse to so pa vprašanja, o katerih' se to ne piše, ker pisati bi morali pikro. Pikrosti pa hvaležnost za osvoboditev ne pripušča.
Ali se vam antantino bahanje o osvoboditvi ne zdi ironija?
Dr. P—n.
Razna poročila.
Avtonomija protestanske cerkve. Ministrstvo verstva je sprejelo deputaciijo svečenikov protestantske cerkve, ki je zahtevala, da se protestantski cerkvi v Vojvodini prizna avtonomija.
Amerikansko brodovie odplule. Ameriški admiral Andrews je naznanil tukajšnji deželni vladi, da je dobil iz NVashing-tona nalog, da ameriške ladje zapustijo dalmatinske vode. Ameriške ladje bodo torej ostale samo še dva do tri tedne na Jadranu. Vlada in meščanstvo se pripravljata, da se čim prtsrčneje poslovita od ameriških vojakov.
Konterenca nasledstvenih držav. Na se-ji konference nasledstvenih držav v Rimu
je imel za ministrom za zunanje posle gro* fom Sforzo romunski poslanik v Rimu La-hovarj govor, v katerem se je zahvalil Italiji za inciativo pri sklicanju konference nasledstvenih držav v Rimu In hvalil Ita* lljanskega kralja. Predlagal je, naj se načelnik Italijanske delegacije marki Imperi-ali izvoli za predsednika konference. Mars ki Imperiali se je zahvalil za Izvolitev in prevzel predsedstvo. Konferenca se je delila v dve komisiji. Prva se bo bavila * upravnimi in pravnimi zadevami ter bo zborovaia ob torkih, četrtkih in sobotahj druga pa se bo bavila z gospodarskimi hi finančnimi zadevami ter bo imela seje ob' ponedeljkih, sredah in petkih.
Gospodarstvo.
Zunanji položaj.
(Članek je nekoliko zakasnel, pa ga vsled zanimivosti vseeno prinašamo. Op. ur.)
Praga, 2. aprila 1921.
Preživljamo zelo resne dni, ki jih prihod razkralja Karla na Madžarsko še bolj otežkoča, dasiravno je smer Češkoslovške v tem oziru jasna. Dr. Beneš je že dovoljkrat od-očno povdarjal, da Češkoslovaška ne pripusti Habsburžanov na madžarski prestol. Dasiravno je pot Češkoslovaške v tem oziru že zdavnaj začrtana, se vendar na Karlov prihod ne gleda kot na smešno epizodo. V Narodni Skupščini je tozadevno rabil dr. Beneš prav resne besede. Po njegovem naziranju bo demokracija Srednje Evrope še dolgo v nevarnosti. »Karlove epizode se ne sme precenjevati, toda bila bi velika napaka, če bi se stvar ne ocenila vsestransko.« »Naš interes je ogrožen in sedaj moramo to nevarnost vsi dobro videti in potrebno pot za odstranitev izbrati.« Karlova epizoda je v zvezi z drugimi dogodki prav neprijetna in težka. Med Češkoslovaško in Madžarsko se je namreč ravno v zadnjem času^ razmerje zboljšalo. Lojalni odnošaji bi bili v korist obema strankama, tudi Češkoslovaški. Madžarska je namreč kolikortoliko dober trg za Češkoslovaško. V današnji gospodarski situaciji. ko leze kriza od ene industrijske stroke na drugo, ne gre Prezirati nobenega zunanjega trga. To je bil tudi glavni razlog za dogovore. Komaj začeti lojalni odnošaji so pa vsled Karlove avanture zopet zrahljani ter delo miru zopet za nekaj časa onemogočeno in s tem konsolidacija zadržana. Da tako vstvarjan po-ložai ni tak, da bi hladilno vplival na duhove, je jasno.
K vsemu temu pa prihajajo še odnošaji med antanto in^ Nemčijo, ki se gospodarskega položaja Češkoslovaške prav bridko dotikajo. Ka kor je znano, hoče antanta voditi proti Nemčiji gospodarski boj. Na izvoz iz Nemčije navalujc 50 /o da-
DRŽAVNI PRORAČUN ZA LETO 1921.22.
Beograd, 6. aprila.
tV finančnem ministrstvu se je danes nadaljevala razprava o predlogu državnega proračuna za leto 1921./1922.
Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva za trgovino in industrijo, ki znaša v onem delu, ki predvideva izdatke 55*850.000 dinarjev, dočim je iznašal lanski proračun v vseh delih 13,367.000 dinarjev za Srbijo in Črno goro, 13,577.000 dinarjev pa za ostale kraje. Ta povišek je nastal vsled tega. ker je bilo predvideno mnogo denarja za obnovo industrije in za izdajanje kreditov za obrtno šole in industrijsko-obrtne muzeje. Ker so ti izdatki za našo državo radi njene majhne finančne moči preveliki, je finančno ministrstvo odklonilo nekatere izdatke, kakor tudi gotove Izdatke vsled izdajanja kreditov trgovcem, obrtnikom in industrijalcem. Kar se tiče dohodkov v proračunu za trgovinsko ministrstvo, znašajo ti dohodki 17.000.000 dinarjev, t. j. šestkrat več kot lani. Od te vsote vplačajo samo tovarne za svilo 14.000.000 dinarjev, ostali trije milijoni pa so bili doposlani od uprave fondov in oddelka za zaščito industrijske lastnine. Ker je ostalo nekaj poglavij proračuna, o katerih se še ni razpravljalo, se bo razprava o teh poglavjih nadaljevala jutri.
Debata o vsem državnem proračunu bo končana do 20. t. m. 2e sedal se je pričela sestava proračuna državnih dohodkov. Glavni vir državnih dohodkov ostanejo tudi še v prihodnje davki in razne pristojbine. V tem zmislu je finančno ministr stvo že izdelalo načrt, ki predvideva znatno zvišanje dosedanjih pristojbin. Poleg že obstoječih pristojbin se uvedejo še nekatere nove. S temi novimi se v prvi vrsti obdavčijo dedščine, manjše za 12%. večje pa za 20%. Zvišajo se tudi takse za oglase v časopisih, za brodarstvo itd. Od dosedanjih taks so ukinjene samo one na mineralne vode, ker se je pokazalo, da so bili stroški države pri mineralnih vodah večji, kakor dohodki iz pristojbin. Računajo s tem, da bodo zvišane stare pristojbine prinesle državi najmanj pol milijona dinarjev več.
Ker bo načrt zvišanja in ureditve državnih taks v kratkem končan, se čimprej pozovejo delegati iz vseh pokrajin, da podajo svoje mišljenje o pristojbinah, nakar se bo v proračunu razpravljalo na seji gospodarsko-finančnega komiteja.
•fr
r+' Trgovina 8 poljedelskimi pridelki 6. t. ro. Sombor: Deputaoja trgovcev iz Vojvodine Je bila v Beogradu, da Izposluje prost Izvoz one koruze, ki Je bila pTodana, prodno je izšla naredba o prepovedi. Ti-govci upajo, da bo odgovor povoljen. —
jatev Od vrednosti blaga, ki jo mora I Dovozi slabi. Pšenica 970—975; koruza 400
 ----------------1	do 405; oves 370-375. — Vukovar: Do-
uvoznik na račun nemškega izvozni ka dati angleški oz. francoski državi. Antanta pa zahteva sedaj, da se k tem represalijam proti Nemčiji pridruži tudi Češkoslovaška. Kaj to pomeni, bo takoj jasno, če povem, da je dovoz fabrikatov, polfabrikatov in surovin iz Nemčije v Češkoslovaško silno večji kot dovoz iz drugih držav Preneha naj torej vsak dovoz iz Nemčije! Kaj bo s češko industrija tega antanta ne vpraša. Kal bo. s
vozi neobičajno sJabl. Pšenica 1030—1040; koruza 400—405.
+ Nova gospodarska zadruga v Ljubljani. V zadružni register sc je vpisala osrednja gospodarska zadruga z o. z. »Ekonom«. člani načelstva so:	Gustav Pirc,
generalni ravnatelj, Ludovik Plavšak od Sv. Jurja ob Taboru, Inž. Fr. Zupančič iz Ljubljane; Iv. Pipan Iz VižmariJ; Ig. Dolničar iz Šmartnega ob Savi; Janko Bukovec, tajnik S, K, S.j dr. Iv. Kavčič, želez.
komisar v Zagrebu; Ant. Lipovšek iz Gril« ševe; Lud. Ivanjšlč iz Biserjan; Lv. Grad iz Beličevega In Jos. Čeme Iz Gor. S Iške,
+ Ureditev in razširjenje uašega prometa. Dopisnik »Rtječi« javlja, da se Je prt ministrstvu za promet vršila seja ravnateljev vseli železniških ravnateljstev, na kateri se je razpravljalo o ureditvi in razširjenju našega prometa.
H- Izmenjava črnogorskih perporjev. Gospodarsko finančni komite ministrstev je sklenit zamenjati perpere z dinarji y te-ladji 1 : 4.
+ Nemčija ponula na račun vojne odškodnine lokomotive in vagone. Ministrski svet je v principu sprejel ponudbo nemške vlade, da nam na račun vojne odškodnine dobavi nemška tvornica Barkhaus 85 novih kompletnih vozov (t. J. lokomotiv po 50 vagonov). Dobava naj bi se Izvršila najkasneje do 1. junija.
+ Krediti za zgradbo cest v Srbiji la Črni gori. Ministrstvo za javna dela je zahtevalo potrebne kredite za zgradbo vseh cest v Srb Ut In trni gori. ki so v slabem stanjn.
+ Pravilnik za dekliške obrtne šolo. Trgovinsko ministrstvo Je izdelalo pravilnik za dekliške obrtne šole v vsej državi,
+ Tvornica serumov za bolno živino. Odobrila se Je ustanovitev delniške družbe v Subotici, ki bo producirala serume za bolno živino. Delniška glavnica le določena na 25 milijooov dinarjev.
+ Organizacija trgovske in politična Informativno službe v Inozemstvu. V ministrstvu za trgovino se živahno pripravlja organizacija trgovske in politične informativne službe v inozemstvu. Dosedanje agencije se bodo zamenjale s pimerncjšlmi, manj kompliciranimi in cenejšimi institucijami.
+ Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posrodov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, je Iskalo v preteklem tednu od 27. marca do 2. aprila 1921 dela 202 moških in 106 ženskih delavnih moči. Dcloda-jalci so pa Iskali 217 moških in 177 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 122. — V delo se sprejmejo: hlapci, poljski delavci, dekle, strojni monterji, mizarji, zidarji, opekarjl, kovači, usnjarji, vzgojiteljice, blagajničarka s prakso, šivilje za obleke in perilo, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
+ Družba državnih uradnikov za medsebojno podpiranje. Iz Beograda poročaj )i Zveza državnih uradnikov In nameščencev namerava ustanoviti družbo za medsebojno podpiranje, posojila in kredite. Izvolil se je odsek, da Izdela pravilnik za to organizacijo.
-I- Most v Prekmurje delajo pri De-kležovju čez Muro z veliko naglico. Poleg civilnih delavcev dela tudi bataljon pl)o-nlrjov. V par mesecih bo most otvorjeii.
’+ Avstrija inora Izročiti svoj zlati zaklad. Iz Dunaja se poroča, da zavezniški svet m upošteval avstrijskega protesta radi izročitve zlatega zaklada bivše a. o, monarhije nasledstvenim državam. Po sklepu zavezniškega sveta se mora zlato razdeliti med nasledstvene države po določbah sanžetmenske mirovne pogodbe.
+ Gospodarska razstava v PragL Poljedelska zajednica češkoslovaške rcpubli-priredi v Pragi od 12.—17. maja t L
ke
narodno gospodarsko razstavo. Na razstavi bodo zastopane vse panoge poljedelske In šumarske gospodarske industrij«, posebno tvornlce gospodarskih strojev. Na živinorejski razstavi bodo konji, svinje, ovce, koze Itd., na gospodarski razstavi pa bodo razstavili mlini, sladkorna industrija* pivovarska industrija za suš eni e sočivja Itd. svoje izdelke.
Dnevne vesti.
— Zasedba odrešenih krajev. 5.
f. m. je naša vojska svečano vkorakala v Drniš. Prebivalstvo jo je navdušeno sprejelo. Ob eni popoldne je vko . kala vojska v Kistanje in 0'orovac. Vlada je dobila informacije, da se bodo najbrže Še v prvi coni. t. j. do 20. aprila izpraznili tudi nekateri otoki, kakor Korčula, Hvar in Vis.
— Jugoslavija ne mobilizira. (Uradno.) V zadnjem času lansirana je ?z zlih namenov v inozemstvu vest o mobilizaciji naše vojske. Poleg te-
> počele so pa slične vesti cirkuli-Kti tudi po vsem našem ozemlju. Ni suinnje, da razširjajo take vesti pro-;idržavni in nezadovoljni elementi in to z namenom, da vzbude med širokim! masami ljudstva nezadovoljnost in da prepre<*:jo. oziroma onemogočijo na ta način pravilen razvoj naše državne organizacije. Na podlagi tozadevnega dopisa ministrstva za notranje zadeve objavlja deželna vlada, da so te vesti neresnične in da se bo proti prenaševal-cetn in razširjevalcem takili vesti najstrožje postopalo po tozadevnih zakonitih določilih.
— Ne bo suše! Iz Beograda poročajo: Iz mnogih krajev države so prišla poročila o deževnem vremenu in se ni bati. da bo setev propadla. (Se nam zdi. Op. ur.).
— Volitve v višji šolski svet. Preko dva dni je trajalo štetje glasov za volitve meščansko- in Ijud-skošolskih učiteljskih zastopnikov v višji šolski svet. Zmagala je z veliko večino lista naprednega učiteljstva (U. J. U.), in sicer so dobili ravnatelj meščanske šole Luka Jelenc 2338 glasov, voditeljica. Janja Miklavčič iz Kranja 1224 glasov, ravnatelj Ant. Onus iz Dola pa 1106 glasov. S podobno večino so bili izvoljeni tudi namestniki D. Humek, ravnatelj meščanske šole v Mariboru; Mart. Matko, nadučitelj v Toplicah
. Al,t. Hren* nadučitelj v Studen-^ - Kandidatje »Slomškove zveze« so dobili le 456—477 glasov.
^	— Na visoke šole v Gradcu se
inozetnel ne sprejemajo več. Iz
Gradca poročajo, da so akademski senati graških visokih šol sklenili, da se radi pomanjkanja prostorov v laboratorijih in institutih ter pomanjkanja stanovanj v letnem semestru ne sprejmejo več inozemski dijaki. ki niso nemške narodnosti.
— Izenačenje profesorskih plač na trgovskih in obrtnih šolah. Finančni odbor je sklenil, da se izenačijo plače profesorjev na trgovskih in obrtnih šolali v cc!i državi. Minister trgovine je dobil nalog, da izdela tozadevno naredbo.
— Imenovanje soc. dem. poslanca Kristana za upravnika Frlederl-kovih veleposestev v Baranji. Go-spodarsko-finačni komite je, kakor poroča »Jutro«, vendarle postavil posl. Antona Kristana za upravnika Friederikovih latiiundij v Baranji. Kristan je po pogodbi nastavljen za 3 leta ter bo še tekom t. m. odpotoval na svoje mesto. Ker bo podal kot poslanec ostavko, pride na njegovo mesto v parlament strokovni tajnik Tokan iz Ljubljane. — »Novi čas pripominja k tej vesti, da bo g. Kristan zaslužil pri tem v treh letih okoli 30 milijonov kron. Precej lep zaslužek!
— Protidržavno razpoloženje se močne širi na Dolenjskem, posebno v Temeniški In Mirenski dolini. Človeka je groza, ko sliši povsod očito zabavljanje in preklinjanje čez Ju goslavijo zaradi davkov, vojaške službe itd. Tisti, ki so poklicani Ijud stvo poučevati in pomirjevati, pa na vse dvoumno pomežikujejo in zmi gnjejo z ramami. Čemu imajo skoraj v vsaki župniji »izobraževalno« društvo, dočim je od dne do dne opa žatl večjo podivjanost? Kako hvaležno nalogo bi tu imela taka društva. ako bi res hotela vršiti svojo
*fK°! Nepoučenim ljudem se prav du°kaže. da je v vseh sosednjih ms P.;/* nin°go slabše kot pri rrci aTs“§®va,cem, ki se trkajo na prsi. češ. da so štiri leta ležali v stieskih jarkih, naj se pove. da so ti peli za Avstrijo proti Jugoslaviji
— Izpremembe v osebja. Premeščen! so: okrajna glavarja pri predsedništvu deželne vlade dr. Bronislarv Fišer k okrajno-ttiu glavarstvu v Ljubljani, dr. Fr. Logar i poverjeništvu za notranje zacieve, Mirj-slav Senekovič pa od poverjeništva za no-tranie zadeve k predsedništvu deždne vlade. Nadalje sta premeščena: Jos. Hribernik, koncept ni praktikant od policijskega ravnateljstva v Mariboru k policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, Stanko Kos pa Jz Ljubljane v. Maribor,
— V Maribor sc preseli v teku tre* mesecev odvetnik dr. Ferdo La&lč iz Ormoža.
— Umrl ie na Pragerskem 5. t. m. tovarnar Fr. Steinklauber. Truplo so prepeljali v Gradec. Pokojnik je Igral svoječas-no glavno ulogo pri ponemčevanju Pragerskega potom »Schulverelna«, »Siidmarke« in tako dalje.
— Tečaj za zdravniške pomočnice. Začetkom meseca maja se otvori pri zdravstvenem odseku pokrajinske vlade v Splitu tečaj za zdravniške pomočnice za malarijo in tuberkulozo. Tečaj bo trajal dva meseca. Udeleženke, doma Iz Splita, se sprejmejo v tečaj proti plačilu 100 dinarjev na mesec, udeleženke od drugod pa prod plačilu 500 dinarjev na mesec. Po dovršenem tečaju se bodo namestile z mesečno plačo 600 dinarjev in dnevnico po 10 dinarjev. Prošnje s političnimi ki zdravniškim! izpričevali naj se pošljejo splitskemu zdravstvenemu odseka.
— Hladno vreme z burjo smo dobili po torkovem dežju. Ozračje se je vsled novega snega v planinah tako razliladilo, da so prišle zopet do veljave zimske suknje. Ker je zgodnje sadno drovje žc v cvetju, se je bati slane, ako se čez noč zjasni.
— Pobegli morilec. 19 letni posestnikov sin iz Trnovca pri Medvodah Fr. Alič, ki je na velikonočno nedeljo Iz zasede ustrelil posestnika Janeza Kreka, je po zločinu pobegnil In k a do danes še niso dobili. Morilec ima skravžane lase ter le potuhnjenega vedenja, da ne pogleda človeku v oči,
— Zaradi raznih goljufij zasleduje deželno sodišče 39 letnega lekarniškega ast-sterrta Milana Palčiča, ki Je služboval pri bolničarski četi Dravske divizije v Ljubljani koci podporočnik.
Ljubljana.
— Sedaj bo mesa takoj dovoli! Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani Je odpravilo maksimalne cene za goveje meso. Sedaj bo brczdvotnno naenkrat dovolj mesa, lo cene bodo tako rastle, da se bo rovežu zmešalo v glavi In v želodcu.
— Občinske doklade v Ljubljani, Deželna vlada je dovolila mestni občini, da sme od 1. julija 1930 do 30. junija 1921 na svojem ozemlju pobirati nastopne doklade na direktne davke (razen na doliodarino, plačarino, invalidski davek in na poslovni promet): na liiSnooffljctnni m hišuorazred-ni davek 35%, na zemljiški davek in na splošno pridobniuo IV. razreda davč. ob-vezancev 509S, na vse ostale dircfclne davke pa 65%.
— Tedenski zdravstveni lekaz. V dobi od 27. marca do 2. aprila t. 1. smo imeti v Ljubljani 27 porodov (11 dečkov in 16 deklic), mod temi 2 mrtvorojena. Umrlo je v tem času 17 oseb (11 moških in 6 žensk), med njimi 8 domačinov la 9 tujcev (v zavodih). Smrtni vzroki so biti: živijenska slabost 1, jetika 4, srčna hiba 4, ruk 2, slučajne smrtne poškodbe 2, drugi naravni smrtni vzroki 4. — Nalezljivo bolezni niso bile naznanjene.
— Klopi v mestnih drevoredih. Včeraj so začeli postavljati po naših drevoralih lično zeleno prepleskane klopi. Pametnemu občinstvu se priporoča, naj samo pazi na male in — velike paglavce, da ne popraskajo In pokvarijo dragih naprav.
— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da se bodo odslcl naprej izdajale sa vezne legitimacije in znaki samo oo torkih in sobotah od 6 do 7 popoldne v odborovi sobi v Narodnem domu. Vsak mora priti po legitimacijo osebno In naj prinese seboj sliko format 6X9. Članarino bo v bodoče pobiral sluga, na kar se član stvo opozarja.
— Naval v ljubljansko bolnico jc v zadnjem času izredno velik. V zadnjih dneh sprejemajo nad 50 oseb.
— Pomanjkanje govejega mesa. Z ozirom na notico pod tem naslovom nas ravnateljstvo Vnovčevalnice prosi za pojasnilo, da vnovčevalnica ne prodaja na trga mesa zaplenjenih volov, temveč meso volov, ki jih kupuje sama na sejmih oziroma po domovih Od novega leta le prevzela in plačala en par volov in eno nrc-jo kravico, dočim se je vsa ostala zaplenjena živina prodala ua kraju zaplembe brez hitervenclze, oz. vednosti vnovčevalnice.
— Kap je zadela predvčerajšnjem v Unionu višjega nadzornika iuž. želez. Le. opolda Klingovskega. Z rešilnim voaoin so ga prepeljali v bolnico.
— Društvo ljubiteljev poljskega naroda je pred kratkim končalo svoj letošnji tečaj za poljski jezik. Začetkom maja priredi društvo javno akademijo s predavanjem o pOijski detnolcraci)i in s petjem poljskUi pesnil.
_ Občni zbor šentjakobsko trnovsko moško podružnico družbe C. M. se vrši v soboto 9. t m. ob 8. zvečer v gostilni pr< Lozarju, Rožna ulica, z običajnim dnevnim redom.
— Obsojeni mlekarji. Ker so prodajilf posneto ozir. z vodo pomešano mleko, so bile obsojene pred ljubljanskim sodiščem
, nastopne osebe:	Antonija	Lotrič y Flor-
janski ul. 7, Antonija Ješe na Rimski cesti 8 in Ferd. Neržina v Križevniški ul., vsak na 100 K ali 10 dni, daije Marija Podjed v Florjanski ulici in Mihael Kušar iz Po-dutia vsak na 80 K ali 8 dni, Antonija Mrhar z Ježice In Ana Gamemik h Gameij, vsaka na 150 K ali 15 dni m Ana Podgoršek iz Bukovce Prt Vodicah na 200 K aH 20 dni zapora.
—	Z ruskim beguncem je pobegnila 20 letna soproga gledališkega igralca Aleksandra F. Zapeljivec se Imenuje Dimitrij Maharenko. Za gnezdo sta baje Izbrala Banat. Nezvesta žena je imela seboj samo 400 K.
SVARITE PRED POTOVANJEM
V	AMERIKO.
Trije Vrhničani so nam poslali dne 1. t. m. iz pristanišča Havre dopis, v katerem svarijo rojake, naj ne hodijo na pot v Ameriko, dokler se razmere ne zboljšajo.	•
Imenovani, so se odpeljali iz Ljubljane dne 25. maca ter po zelo slabi vožnji prispeli dne 30. marca v Hav-re. kjer se je šele pričel pravi križev pot. Zaprli so jih v prostore, ki bi še za živino ne bili dobri, a tam morajo pribiti kvaranteno 12 dni in še dalje. Nato so jim pobrali vso cbleko. slabo in fino. jo stlačili v vreče In z vročo paro prekuhali tako, da so jo popolnoma pokvarili. Dekleta, ki so imela fino obleko, jc nekatera niti polovico niso nazaj dobila. Potem se začnejo zdravniške preiskave, ki so prava tortura. Za vsako malenkost zavrnejo potnika, da se mora vrniti v domovino na lastne stroške, ne glede na to, da ima že kupljeno drago karto za ladjo, nihče se ne zmeni ali ima sploh potnik še denar za vrnitev. Neko dekle je bilo zavrnjeno samo zato. ker ie imelo samo za spoznanje debelejši vrat čez normalo. Ako se je potnik med vožnjo le količkaj prehladil. že ni siguren, da ga ne pošljejo nazaj domov.
Dolžnost potovalnih agentur bi bila, da poduče potnike o vseh teh neprilikah, posebno pa o tem, kaj se pravi prebiti po 14 dni ali še več v kvarantenah.
Nar. soc. stranka.
Vs/.na odborov* seja izobraževalnega
društva »Bratstvo« se vrši v soboto ob 8. zvečer v tajništvu stranke v Narodnem domu.
Občinske voiltve v Celju. Celjski magistrat bo menda z novim slovenskim Zupanom dobil tudi že enkrat slovenski napis. Da pa dobimo slovenskega župana, je
potrebno, da ostane volilna agitacija stvarna brez osebnih in ostudnih napadov. Vsa agitacija naj črna edini io skupni cilj: bodočo delovanje mestne občine. NSS dela po tem programu, im« na svoji Usti zastopnike vseh slojev ter jo zato upati, da dobi lepo število glasov, kakor se sploh zadnje čase prav lepo razvija. Posebna vloga bo pripadla stranki pri volitvl župana, ker nobena vladujočih strank ne dob! večine. Zato volilci in agitatorji na delol Zaenkrat le stvarno, ako pa nos bodo napadali, pa bomo pošteno zagrmeli.
Šport In turi slika.
Izleti v planine se skoraj začnejo. Vsakdo hoče porabiti svoj prosti čas ter Iti v gore, da se malo razvedri. Zbirajo se v družbah, ugibajo kam in kako bi najboljše hodili, a nikdo ne ve pravega izhoda. Iz te zagate reši najbolje »Planinski koledar za leto 1921«, v katerem so natisnjeni vsi izlet! ter je označeno, koliko časa se rabi za eao ali drugo turo. Naroči *e pri »Založništvu Plan. koledarja v Mariboru, Krekova ulica 5. I. nadstr.,« Cena s poštnino 21 K. Cisti prebitek jc namenjen za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico. Planinci širite ta koledar l
Giedališče in glasba.
Kralj, narodna opera v Ljubljani. Uredništvu »Jutra« se je zdelo potrebno in umestno odgovoriti na moj članek, ki je v Jugoslaviji začetkom tega tedna izšel pol zgoranjim naslovom. Mojih trditev ni zavrnilo, ker so resnične, pač pa ml je podelilo epiteton »anonimen intrigant«, ki ga za toliko časa hvaležno odklanjam, dok'er sva s kulturnim delavcem Antonom Lajovicem o nivoju kraljeve opere Istega mnenja. Naj gg. pazno prečita jo njegovo poročilo o opori v zadnji številki »Ljubljanskega Zvona« m naj potem povedo, če je priznani naš glasbenik Anton Lajovic tudi in-trlgant kakor jaz. V operi jc treba energične emedure in capi te et in membris, pa naj bo to banklrskoadvokatskim matadorjem šefa opere prav ali pa ne. — Dr. Crl-tteus.	2
EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI P O R O C A STVARNO IN NEPRISTRANSKO.
JE ..JIJGOSI AVI.|A“. CiTAJTE JOJ NAROČAJTE JO j
Pokrajina.
Selce nad Škofjo Loko. Franc Pogačnik 'u Selc nad Žkofjo Loko je vozil kolje. Ravno pred župniščem v Selcah pa se ie srečal z drugimv ozom. Ko se mu !e umaknil, je zadel z vozom ob ograjo. Pri tem pa je padel pod voz in sl desno roko y rami pokvaril.
Vrhnika. Pišejo nam: Ravnatelj tovarne konzerv je neki Alfred ded Fabro po narodnosti nemški nacijonalec iz Koroške, po prepričanju hud Avstrijanec, bivši generalštabu! podpolkovnik. Ta mož potuje prav pogosto v Avstrijo, iz tovarne pa odpušča slovenske koroške begunce. Ali res ne najde podjetje za to službo pripravne osebe med Slovenci, ozir. med Slovani sploh?
Kočevje. 19. t. in. je priredil klub »Jožetov« v Kočevju v gostilni zavednega Slovenca Beljana »Jožetov večer«. Nabralo se Je na tem večeru 545 K za »Jugoslovansko Matico« in 300 K za »Dijaški Dom« v KočevjuI Presrčna hvala! Za nemško gnezdo gotovo lep uspeh.
Konjice. Tukajšnji odvetnik dr. Lederer ima še vodno svoje »Amtsstunden« na vratih, alcoravno je sedaj Jugoslovan siti državljan In je ime! 2 leti časa, da bi si dal napraviti slovenski napis. Zalrtevamo, da se napis takoj odstrani.
Srednje Jarše. Alojzij Ves, mlinarski delavec v Sr. Jaršah je držal konja, ki Je bil vprežen v koleselj. Konj pa se Je naenkrat neke stvari ustrašil In zdirjal. V tem pa je padel Ves pod voz, ki ga je povozi. Zadobil je poškodbe na vratu In hrbtu.
Siovenjgradec. Pri nas se nahaja neki vsenemcc zdravnik, kateremu sicer diši naš kruli, a naš narod mu ne prija. Zlasti Ima piko na Srbe. Pred kratkim je prišla k njemu neka mati po zdravniško Izpriče- I valo za sina, da bi ga oprostila od voja- I kov. Zdravnik pa ji je zabrusil: »Tu se ne |
da pomagati. V Srbiji ga bodo tako dolga tepli, da bo zdrav. Boste vsaj videli, po4 Icoga ste prišli«.
Kozje. Narodni krogi ne morejo raztt meti, da naša krajevna organizacija JDS ni našla med nami drugega moža za podpred* sednika, kakor dr. Gelingsheima, ki je bil vedno hud nemškutar ter je nekoč pozdravil neko nemškonacionailno zborovanje v. Gradcu z brzojavko, katero je podpisal kol »ein verschlagener Deutscher«. (Torej zabit Neanec).
Šoštanj. (Šoštanjska narodna zaved-nost.) V ponedeljek, dne 4. t. m. je od 8, do pol 10. ure zvečer, triumflrala po mestu Šoštanju, splošno znana nemčurska dražba, obstoječa iz gospodov in gospodičen ter izzivala tukajšnje narodno zavedno prebivalstvo s popevanjem nemških pesmi. Čudno je, da je v naši narodni državi Ju< goslaviji vse dopustno, dočim se mora pra-težna večina našega naroda, zasedenega po Italijanih in Nemcih, njim pokoravati in hlapčevati. Ali res nismo sami zmožni, da: odpravimo te nekorelaiosti? Si res ne znatno odpotnoči, da še vedno hlapčujemo drugim. Želeti bi bilo le malo več narodna zavednosti, katero pa tukajšno občinstvo kljub mnogoštevilnim narodnim društvom jako slabo pojmuje. Treba jc delati, delati za narodni dobrobit, ne pa za prazne politične in strankarske fraze. Cernu se neki podpira pri nas v tej narodni državi, natn sovražne nem. propagandne »Športne klube«, ki niso nič drugega kot nekdanja »Stidmark«, ki se skriva za internaciona-lom, a prt tem se kujejo vse mogoče protli državni nam sovražni načrti. Hočemo H ros vzgojiti kočo na svojih prsih? Verjet-no Jc, da tudi oko postave v takih slučajih' prerado spi spanje dolgouhega zajca, io da: patrulje varnostnih organov po mesta sploh ne cksestirajo, kar bi vsekakor mo« ralo biti vsaj ob vočerih praznikov in nedelj.
Mali oglasi.
Proda se:
KRAVA S TEL1CKOAI IN 3 KOZE
s kozliči, vse dobre molznice. Vpraša sc železniška čuvajnica št. 421. I^iitersberg pri Mariboru.
STROJI
za izdclovanjo olja, obstoječi Iz: stiskalnice na vijak, X stroj za mešanje, ena kompletna peč In druge priprave cena 30.000 kron. Benzlnmotor, patent Polke 10 konjskih sS v dobrem stanju se zaradi parne naprave odda za 20.000 kron. Čistilni stroj (Trieur) za mlin, cena 3000 keon. Josip Radi, umetni mlin. Ptujska gora, žel. postaja Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
VEC STAREOA POHIŠTVA
po aizkl ceni. Sv. Petra nasip 49.—I.
DVA PSA
braka ta enega prcpcllčarla tvrdka Franc Dolenc v Kranja.	i>86
VEČJE POSLOPJE z zemljiščem, tik žel. postajo v Sav. dolini, zdo pripravno za tovarno ali kako večjo obrt. Naslov v podružnici Jugoslavije v Colju.	6S9
HERDERJEV konverzacijski leksikon. Naslov v upravi.
KROMPIRJA 50 VAGONOV franko Ljubljana 190 K za 100 kg se odda. Vpraša se hotel Lloyd, Ljubljana v soboto od 9—4 opoldne.	5W
GOSTILNA PRI »KRONI« v Kranju z vsem gostilniškim Inventarjem s pripadajočim manjšim posestvom in gospodarskim poslopjem.	593
MAJHNO HlSO ob železnici blizu Bleda. Cena 8000 dinarjev. Ponudbe pod št. 999 na upravo lista.
OMARA ZA LED
s 4 predali. Cenjeni dopisi se prosijo na Jožef Klinar, posestnik, Jescnice 17.	5%
HIŠA S TRAVNIKOM in gozdom v Rogaški Slatini. Naslov pove uprava lista.	597
TRGOVSKA HIŠA enonadstropna na vogalu z velikim vrtom Vpraša se Gajeva trtica 15 v trgovini Maribor.	561
CELA GARNITURA jedilnega orodja (Kina srebro za 12 oseb in zlata moška ura. Poizve se od 10. do 4. ure na Bregu št. 4—1. desno.
ŠVEDSKI SEMENSKI OVES
priporoča trgovina	s semoni	Sever	&	Ko.,
Ljubljana, Wolfova	ulica 13.	575
DOBRO IDOCA trgovina na Murskem polju z inventarjem, Naslov pove uprava lista.	578
POZOR SODARJU
Več tisoč leskovih	obročev	dolgih	od	170
centimetrov naprej	Una v	zalogi	F,	Be-
šter, Rovte, p. Podnart.
POSESTVO
na Drenovem griču pri Vrhniki, ležeče ob državni cesti v bližini kolodvora na lepem prostoru pod zelo ugodnim! pogoji, Več sc poizve pri g, Benediktu na Vrhniki St, 130.
RADI POVEČANJA TOVARNE se takoj proda parno lokomobilo ca 25 I1R znamke Lanz. Nadalje drobtini stroj (Ras-pclmaschine) — drobi 3000 kg na ura, Ogleda se na M trni. Brata Kolenc, parna žaga na Mirni.	545
GOZDNO POSESTVO SE PRODA v last, arondiranih 185 oralov, 30 oraloiv, njiv in travnikov, drugo krasen bukov, gozd do 80 let star. Lesa ca 20.000 in*. Na« praviti se da najmanj 40.000 žel. prag>v in 150 vagonov oglja. Kmečka hiša in gospodarska poslopja v dobrem stanju. Inventar 2 para konj, vozovi Itd., sam vret den 150.000 K. Posestvo leži na Dolenjskem 18 km od žel. postaje, cesta prav do gozda, promet s tovornim avtom mogoč. Prikupiti se dajo še sosednje parcele. Cena en milijon kron. Plačilni pogoji ugodni. Na prodaj samo do 10. t. m. Podrobnosti odv. plsara dr. Ivana Lovrenčiča, Ljubija* na, Miklošičeva cesta 8.
CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja In ponudbe spre« jema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrJka Janko Popovič, Ljubljana. 2lli
Službe:
KOT POSTNI POMOČNIK
ali odpravnik želi službe mlad gospod, Cenjene ponudbe pod »samostojen« na upravo Jugoslavije.	59J
PRODAJALKA Izurjena v trg. z mešanim blagom, zanesljiva, z dobrimi izpričevali želi premenitl siuibo. Ponudbe naj se pošljejo na RezJ Barlič pr| tvrdki Ludwlg Krautsdorfer, Loče pri Poljčanah.	569.
Razno:
GOSTILNA AH TRGOVINA
so vzame v najem z 1. majnikom t L Vzame se tudi sama trgovina v prometnem kraju Slovenije. Dopise je poslati na
15. Brežice poštno ležeče.	594
POZOR, POSEBNO URARJI!
1. aprila sem izgubila od 2 do pol troh n* poljski pota (za železnico) iz Javornika do Vergleza na Savi lino zlato vijoličasto m belo emajlirano damsko prvovrstno švicarsko uro z navijalnim ključem ter rimskimi številkami. Pošten najditelj dobi nagrado! Te ure naj nikdo nc kupi! Kranpp<
GOSTILNA IN SODAVlCARNA
sc odda s 1. majem ali pozneje. Prvo iu račun, drugo v najem. Zahteva se treznr/st, poštenost, dobra kuliinja in primoma kavcija. Naslov v upravi lista.	53T
SOBO IŠČE
gospodična državna uradnica, če mogočd prazno z prostim nhodom. Za protiuslugo preskrbi premog. Cenjene ponudbe 5>)d »Premog« na itpravo Jugoslavije. 58?
IŠČEM PERFEKTNEGA
brivskega pomočnika. Vstop takoj! \j&« koslav Gjurin, Maribor, Jurčičeva ul. 9.
DVA URADNIKA želita zamenjati prijazno tneblovano so« bo z strogo separatnim vhodom v središč mesta z istotako v bližini Rimske, Blelwek I sove ali Tržaške ccste. Ponudbe pod »so« | ba« na upravo lista,
A, K. Oreen:
Zvestim*
skrivnost.
(Dalje.)
Ali takšno dejstvo bi bilo jako težko dokazati. Gryce je vedel, da ni cpazil doktorja niiiče izmed svatov, drugače bi bilo prišlo pri sodni obravnavi na dan; tudi nihče izmed služabnikov, katere je izpraševal, ni bil videl take osebe. In kako naj bi bil dospel semkaj tako naglo, z 22. ceste? Res da je bil konj upehan na smrt; kdor hoče doseči važen cilj, zastavi pač vse sile in sredstva. Toda kakšen naj bi bil pri tem njegov namen? Rešiti Mildred Farleyevo ali umoriti jo? To, da je Molesvvorth navedel napačen kraj, češ, da jo je tam pobral s stopnic, je govorilo proti njemu, takisto tudi bajka o razbiti stekleničici. Verjetnost, da je storilec on. je bila vsekako velika, najsi je ogledoval detektiv stvar od katerekoli strani.
Preden je Gryce odšel iz kuhinje, se je še ozrl na zadnje stopnice; držale so neposredno v vežo in odon-dod na prosto, tako da bi se bilo dekle prav lehko odstranilo neopaženo, dočim so bili domači zaposleni drugod. Nato je sedla morda na stopnice pri verandi, da bi počakala doktorja. Čemu ne? — V pisemcu, ki mu ga je pustila v hotelu, mu je mogoče sporočila, kje da jo dobi. In če
tudi ne — ni se dalo dokazati, da bi bilo narobe.
Zdaj je bilo treba ugotoviti dvoje: prvič, ali se je tisti večer pripeljal k hiši doktorjev voz, in drugič, zakaj se trudi gospa Kameronova, da bi utajila svoje stike z nesrečnim dekletom. Brez obotavljanja in s pravcato mladostno vnemo se je lotil Gryce te naloge.
Poslovivši se od svojih novih znancev v kuhinji, je krenil skozi zadnja vrata na prosto in zavil okrog hiše. Takoj nato je slišal Zan zvoniti pri sprednjih vratih; odprl je m zagledal v svoje nemalo začudenje pravkar odišlega gosta, ki je vprašal z resnim, kamenitim obrazom, kakor bi ga videl prvikrat, ali je gospa Gretorexova doma in more
11	govoriti ž njo. Nato je sledil osuplemu služabniku v družinsko sobo, držeč se kakor človek, ki sploh nima ničesar iskati v nizkem kuhinjskem ozračju.
Gospa Gretorexova se je bila zadnjič z nejevoljo poslovila od detektiva. in ne brez tehtnega razloga, kar je moral sam priznati. Ko sc je zdaj začel opravičevati zaradi svoje takratne zmote, ga je prekinila z ostmi glasom:
Ne vem, o čem govorite, gospod. Ne zavedam se nikake vaše zmote, razen da ste v nasprotstvu z mojo izrečno in jasno željo zaupali _ tisto zadevo mojemu zetu.
Potemtakem vam ni nikoli pojasnil dogodkov onega večera?
Tega nisem niti zahtevala.
Detektiv je poluglasno vzkliknil od presenečenja. Seveda, je dejal, saj niste mogli slutiti, kako čudne stvari sva bila doživela. Tako sva na primer videla tisti večer tu v mestu dvojnico vaše hčerke.
Dvojnico?
Da; bila ji je tako podobna, da se je dal prevariti celo njen najboljši prijatelj — hotel sem reči, doktor Kaemron.
Materino strmenje je bilo brezmejno.
Zato boste razumeli, da sem imel tudi jaz tisto dekle za vašo hčer, tem bolj, ker se je njena obleka ujemala z opisom obleke, v kateri je bila izginila.
Nejeveren strah se je zrcalil na obličju gospe Gretorcxove, Še vedno vjts ne razumem, gospod Gryce. Kdo je bila tista oseba, in kaj se je zgodilo ž njo? Pripravili ste me v velko radovednost.
Oryce se je previdno ozrl in rekel nato: Ali sva čisto sama?
Nihče naju ne sliši; povejte, kdo je bila dama?
Časopisi so nedavno omenjali njeno ime. je odgovoril on, zato vam utegne biti znano. Bila je Mildred Farley — dekle, ki je umrlo tisti večer vsled zastrupljenja.
Farley, je ponovila zamišljeno in počasi, Farley? —
Takoj sem si mislil, da boste poznali ime. je zamrmral detektiv, opazujoč jo pozorno.
O, motite se, je dejala ona mirno in dostojanstveno; nikogar ne poznam. ki bi se pisal tako. Kako ste si mogli misliti?
Prihajala je mnogokrat v to hišo; vaša hčerka jo je dobro poznala. Alco me vse ne vara. je bila tukaj tudi tisti večer, v sobi vaše hčerke, tik preden je šla ta k poroki in ona v smrt.
Gospa je bila očividno kaj nemilo presenečena po vseh teh novicah; prejšnja umerjenost jo je minila tako, da je pozabila celo Grycevo navzočnost.
Dekle, ki se piše Farley, je ponavljala, in pozna Genovefo ter ji jc podobna kakor jajce jajcu? Kako naj razumem to?
Molčal je, gledaje jo nepremično. Ali niste rekli, da je mrtva? je vprašala zdajci gospa Gretorexova, kakor bi se dramila iz sanj. Mari je to tisto dekle, ki jo je nekdo našel na cesti in vzel na voz?
Da, milostiva, mlada šivilja, ki se je imela poročiti baš tisti večer. Namestit tega pa je šla pomagat vaši hčerki, ko sc je oblačila za poroko.
Gospa Gretorexova ga je široko pogledala; ves napuh jo je bil minil. Zdi se, da ste prav dobro poučeni o moji hčeri; več veste o nji nego lastna mati in najbližji prijatelji. Meni je bilo sploh neznano, da je kdo pomagal Genovefi, tem manj še, da ima dvojnico, ki se piše Mildred j Farley. Služinčad bi bila gotovo opazila to. ali nihče me ni opozoril.
Bili so preveč navajeni njenega prihajanja in odhajanja; v obraz pa je ni poznal niiiče, ker se je pojavljala vedno v gostem pajčolanu.
Potemtakem trdite resno, da je bilo dekle, ki je nosilo moji hčeri obleke ter jo je Genovefa vedno sprejela, tudi če je odklanjala druge posete — da je bilo to dekle Farle-^ yeva... se pravi, tista, ki je umrla na večer njene poroke tako nenadne in skrivnostne smrti?
Javnost tega še ne ve; ne zdi se mi niti, da bi se gospa Kameronova sama zavedala dvojništva. V mojih očeh pa je dejstvo nepobitno. Baš zdaj se trudim, da bi dognal natančnejše okolnosti glede onega dekleta.
Ali je gospa Gretorexova res nenadoma izpremenila barvo, ali se mu je le zdelo tako? Ddarec je moral biti hud. da je omajal sigurnost te vešče velikosvetske dame. Kaj pa je bilo tako strašnega v njegovih besedah ?
Vsekako se ji je kmalu vrnilo ravnodušje. To se ml vidi povsem naravno, je dejala: takšna poizvedovanja so pač vaš poklic. Mislim le, da pri nas ne izveste mnogo.
Tako se zdi tudi meni, ker pra-< vite. da je sploh ne poznate.
Nikoli je nisem videla; ni-koli!
Njen glas je pričal, da govori res-t nico. Gryce je izpremenil svoj bojni načrt.
Pošljite naročnino!
Schicht
Provr
99
Schichiovo milo"
znamka „Jclcn"
noji poleg doječo varstveno znamko. Pasite pri nakupovanju na njo. In rte doji« si vsiliti »enejJih pralnih s/eJjfcv, ki so Schlchi-ovemu milu ismo na v!(it;s podobna.
Zaaioprtvo ta Slovenijo ima tvrdka J. Globočnik in llnuj V Ljubljani.
Pozor, mlinarji!
PRODA SE:
motor 6 25 HP, valjčni strej, stroj za čiščenje zdroba sistem .Henkel“, mlinski tečaj na šmirgelj kamenje, trier dva elevatorja, dvojnati cilinder s kompletno svileno opremo, vse transmisije in 17 kg gonilnih jermenov, inotor 3—4 HP 8 pripadajočo mlatilnico. Skupna cena 160.000 K. Refiek-tanti se naj oglasijo pismeno ali ustmeno na AvgtiNt lira jo v Ormožu.
V lip
skladišče ali zaprt prostor ter plačam današnjim časom pri-nerno najemnino. Naslov pove nnončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana.
Silikat, romancement ter app©
dobavlja na vagone po najnižji dnevni ceni , MVA‘*S tsSfc©«
Drag. Beseljak
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5
dobavlja vse kreditno in privatno informacije v tu- in inozemstvu. — V abonemcnlu ter posamezno cene zmerne.
CEVUE
vse vrste, kakor sandale, bele letne čevlje, najfinejše ter delavske prodajo na debelo in drobno tvrdka
d. OBLAT, Sv. Petra c. 23.
Umerien« cene 1
vseh vrst, od preprostih do naj-finejžih nudi vedno v zalogi tovarna klobukov tn slamnikov
FRANC CERAR v STOBU
pošta in žel. postaja Domžale p. Ljubljani.
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i Teržan v Prešernovi ulici št. 5, kjer
se sprejema v sredo in soboto.
Razpis dobave
žekžsilškili pragov.
Lokalna železnica Grobelno-Rogatec potrebuje takoj 3000 reci tritisoč normalnih železniških zdravih hrastovih pragov v demenzijah 2'40 X 0*15 X 0‘15 X 0'26 ter 350 reci tristopetdeset železniških zdravih hrastovih pragov za tirne sklepe v dimenzijah 240 X 018 X 0‘16 X 030. Dobava se ima izvršiti takoj.
Ponudbe z navedbo cene in prejemne postaje ob železnici je vložiti
do dne 20. aprila 1.1. na
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani oddel. V.|5.
Obrat malih in lokalnih železnic.
Proda se motor
, %
220 volt, 8 konjskih sil s 600 obratov na minuto. -
Naslov pove upravništvo »Jugoslavije".
e.tarosssaBa irkoslifcatrska :: ees (sEesEterska obrt. v
lilija!I® liti s.
ju	m
1 Medica IIK@mp. I
manufakturna ergjevšma na cfe&eSo |jjj
| Llubliaeia Sodsrsa ulica 1. |
BBHESIBnHBSBBiBpBHimjBBM
300 voh, 10 konjskih sil z 1200 do 1600 obratov na minuto. — Ponudbe pod »MOTOR" na upravništvo »Jugoslavije".
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl danes ob 1. pop. naš sren olju bij eni oče in stari oče, gospod
Jernej frefear
zasebnik
po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 87. letu svoje starosti.
Pogreb se vrši v soboto, dne 9. t. m. ob 4^ uri pop. iz Bleivvcisove ceste št. S2 na pokopališče k sv. Križu, kjer se truplo položi v začasno grobnico.
Sv. maso zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega oznanenja.
Sprelmem© spretnih
raznašalcev
Oglasiti se je v upravništvu »Jugoslavije .
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
za gospode,	dečke	in otrok e.
Blago za	obleke	in plašče.
Ule 10 uti n	lOOlOtilO	tečno p naročilu.
Konfekcija za dame
o
V Ljubljani, dno 7. npriln 1921.
Evgenija Popovič roj. Trcbar, hči.
Janko Popovič,
zet.
Janko, Evald, Vera, vnuki.
Rrcz posebnega obvestila.
PHYLLIGRAFIT
Specilstps barva proti rli.
Najcenejše pleskanje železa, nič miiiiuina.
Naročila sprejema
V f
„P ROM ET
Tehn. ind. podjetje dr. z o. z. v Ljubljani.
Knin.	mi te. Iteite, iii ®, tai.::
M. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični In gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Martiny. - Auto-garaže in autodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno
.....	.	podjetje	za	prevoz	blaga	celih	va-
Liubliana, Rimska	,	.	„	>,nr	:p	...
1 i	gonov na vse kraje, za Kar je na
cesta 2. razpolago 10 tovornih nutomobilov.
Centrala:
„ , v .	,	Ljubljana, Maribor, Beograd,
Podružnice. Du„ajska c. 20. Jurčičeva ul. 9, Knez Mihajlova
tel. št. 470. tel. št. 133. ul. 3.
Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo*
Tiska »Učiteljska tiskarna« 3» Ljubljani,
Odgovora! urednik Anton Pesek,