(©©IMIIM^IEEGLAS
Leto XIII — št. 18 — CENA S din _ .........___
V četrtek, 8. marca, ob 19. uri bo v hotelu Grand Toplice na Bledu
Glasova preja
Viktor Žakelj bo tokrat gostil očeta in sina, Cirila in Jašo Zlobca.   Pogovarjali se bodo
o kulturi in politiki.
Obljubljamo lep in zanimiv večer. Gorenjski glas
Kranj, torek, 6. marca 1990
Naklo, 3. marca, Javornik, 4. marca - Okoli 12. ure je ob hitri cesti pri Naklem izbruhnil požar, ki ga je veter naglo nosil v smeri Kranja in proti smrekovemu in borovemu gozdu. Ogenj je »pobegnil« Ivanu Lunarju s Cegelnice, ki je tik ob ograji avtoceste kuril travniške odpadke. V eni uri so poklicni in prostovoljni gasilci iz treh okoliških društev lokalizirali požar, gasilci iz Nakla pa so še vse popoldne stražili na 15 hektarjih pogorišča. Gmotna škoda še ni ocenjena, saj podatke o oškodovancih še zbirajo. Do konca redakcije pa nam tudi ni uspelo izvedeti podatkov o požaru, ki je izbruhnil v starejši hiši na Javorniku in so ga v nedeljo zvečer gasili kranjski poklicni in okoliški prostovoljni gasilci. - Foto: M. Kunšič, F. Perdan
Štipendije,
simptom gospodarske krize
Podjetju, ki nima denarja, da bi dobro plačalo dobro delo, najboljši delavci padejo skozi kadrovsko rešeto. Slabi, ki ostanejo, dajejo pičle rezultate, s katerimi podjetje malo sluii in čeprav je včeraj mogoče še imelo zanimiv, tržen program, ga slejkoprej povozi čas. Strokovno betežen kolektiv niti ne čuti prave nuje po strokovnjakih, raz-vojnikih, niti nima denarja za udejanjenje novih razvojnih programov, čeprav bi jih imelo. In ker ni razvoja, podjetje umira in (po novem tudi pri nas) v agoniji umre, saj nima denarja, da bi dobro plačalo dobro delo...
Začarani krog, v katerem se, žal, vrti vse večji del tudi gorenjskega gospodarstva. Razpredanje o tem, kaj je bilo prej, denar ali dobri delavci, bi bilo kot večna debata o kuri ali jajcu, brez pravega izkupička. Vsa "znanost" je pač "samo" v tem, da podjetje, ki hoče preživeti, mora vlagati tako v razvoj kadrov kot programov, tehnologije.
Podatki o kadrovskih štipendijah, ki jih gorenjska podjetja naslednje šolsko leto namenjajo srednješolcem in študentom, so zgolj odslikava razvojnih travm, simptom krize. Skozi štipendije nam gospodarstvo o njih pripoveduje že tretje leto
zapored, letos, ko se je število kadrovskih štipendij v primerjavi z lanskim letom več kot razpolovilo, lahko tudi največji optimisti verjamejo, da bo bolezen huda in dolgotrajna.
A tudi če odmislimo vse objektivne razloge za travme in simptome, si podjetja takšnega mače-hovstva do lastnega naraščaja, bodočih strokovnjakov, kot ga prav zdaj kažejo z revno ponudbo kadrovskih štipendij, ne bi smelo privoščiti.
Menim, da se podjetje z nekaj štipendijami, ki jih ne bo podelilo, ne bo rešilo, čeprav razmišljanja očitno kažejo v to smer. Ne le razpolovljeno število, vse več je tudi takih podjetij, ki svojim štipendistom ljubeznivo sporoče, da v njinovem razvojnem jadru zdaj piha drugačen veter, da takšnih in takšnih profilov delavcev pač ne rabijo več, da pa lahko obdrže že prejete štipendije za boglonaj.
Kam nas bo takšno razmišljanje in početje privedlo? Gospodarstvo, ki se domišljavo spogleduje Z Evropo 92, ob tem pa zanemarja lasten razvoj (kadrov), je Evropi blizu samo po zemljepisni legi, pa prav po ničemer drugem...
H. Jelovčan
proslava ob dnevu žena bo v Kranju
Kranj, marca - V počastitev letošnjega mednarodnega dneva žena bo v v sredo, 7. marca, ob 17.30 v prostorih stalne muzejske zbirke Slovenka v revoluciji v Gorenjskem muzeju v Tavčarjevi 43 v Kranju odprta razstava del akademske slikarke Zdenke Golob. Ob slovesnosti bo tradicionalno snidenje slovenskih prvobork, kulturnih in družbenopolitičnih delavk. Ob 18.30 pa bo v prostorih skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, pripravljen kulturni program.
D. D.
Zimska olimpiada 1998
Slovenija vztraja pri skupni kandidaturi
Ljubljana, 2. marca - V petek, 2. marca, je bila v Ljubljani pod predsedstvom Janeza Zajca seja slovenskega organizacijskega komiteja za pripravo skupne kandidature za organizacijo zimskih olimpijskih iger 1998. Kot je znano, gre za doslej neznano in zato svojevrstno pobudo o kandidaturi treh mest iz treh sosednjih držav: Jesenic iz Jugoslavije, Beljaka iz Avstrije in Trbiža iz Italije. Slovenski organizacijski komite vztraja pri kandidaturi, čeprav se pojavljajo določeni zapleti, ki pa utegnejo biti sčasoma preseženi, zato kratkoročne ovire ne morejo spodnesti dolgoročnejših ciljev. Pravila mednarodnega olimpijskega gibanja res onemogočajo skupno kandidaturo več mest (v tem primeru treh), vendar se utegnejo pravila spremeniti in
statut ne bo več oviral. Tudi zaradi sedanjega statuta Jugoslovanski olimpijski komite na zadnji seji trojne kandidature ni podprl, na kar ga je opozoril mednarodni olimpijski komite s pripombo, da utegnejo biti pravila spremenjena, potlej pa bo taka poteza mogoča.
Pojavil pa seje nov zaplet, ki pa, vsaj tako je upati, ne bo vplival na nadaljnja skupna olimpijska prizadevanja Slovenije, Koroške in Furlanije in Julijske Krajine. V italijanskem nacionalnem olimpijskem komiteju namreč stvari še niso razčiščene glede zimskih olimpijskih iger leta 1998. Italija ima za zdaj še dva kandidata: Aosto in Trbiž. Pričakovati je, da bo Aosta odstopila in bo Trbiž edini italijanski kandidat, kar je pogoj za skupno kandidaturo. m
J. Košnjek
Priznanja slovenskim krajevnim skupnostim - Predsednik Republiške konference Socialistične zveze Slovenije Jože Smole je v petek v Ljubljani podelil priznanja petnajstim slovenskim krajevnim skupnostim, Donitu Medvode in petim posameznikom za uspehe pri razvoju in uveljavljanju krajevnih skupnosti. Razglasila jih je Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije za obdobje 1987/88. Na podelitvi, ko je čestital krajevnim skupnostim in posameznikom, je Jože Smole poudaril, da uspehi, ki jih danes dosegajo v krajevnih skupnostih, potrjujejo uspešno pot vodstev do ljudi in da s tehtnim in pravilnim delom na ta način po vaseh dosegajo lepe rezultate. Na Gorenjskem so tokrat priznanja dobile krajevne skupnosti Preddvor in Voklo v kranjski in krajevna skupnost Podljubelj v tržiški občini. - A/Ž. - Foto: F. Perdan
mius PIEDI
NAJMODERNEJŠI ITALIJANSKI ČEVLJI
• NEVERJETNE CENE
• NAJNOVEJŠI MODELI
BON
S KATERIM DOBITE NA VSE. KAR KUPITE, ŠE DODATEN POPUST
10
CELOVEC, PARADEISERGASSE 5 (CENTER)
PRESENEČENJE OB 8. MARCU!
•gumbi •zadrgo • steklo •domača obrt
Mpa^k d. O. O.
KRANJ
• svetila
(posebna ponudba sijaj Hrastnik)
• mali gospodinjski aparati
NA MOHORJEVEM KLANCU V KRANJU
Slovenska pot -program
slovenskih socialistov
Socialisti Gorenjske pripravljajo v četrtek, 8. marca 1990, ob 17. uri v prostorih hotela Jelovica na Bledu srečanje gorenjskih socialistov, na katerem bodo v času predvolilnih aktivnosti kot stranka predstavili: najmlajšega socialista na Gorenjskem, kandidata za člana predsedstva Slovenije Cirila Zlobca, kandidate za družbenopolitični zbor Slovenije iz Gorenjske z nosilcem listine Viktorjem Zakljem, kandidate za vodilne funkcije v občinskih skupščinah na Gorenjskem in prisluhnili članom delegacije socialistov iz videmske pokrajine v Italiji ter zaključili srečanje z ustanovitvijo kluba socialistov na Gorenjskem. Moto kulturnega programa je "SLOVENSKA POT - PROGRAM SLOVENSKIH SOCIALISTOV".
M. G.
•-^S)SSSS^©IEnGLAS   2. STRAN
NOVICE Df DOGODKI
Torek, 6. marca 1990
MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Nemci in Slovenci
Zadnjič smo se spraševali, kako bo ponovna združitev obeh Nemčij vplivala na mednarodne politične razmere. Pa se vprašaj-no še, kaj utegne prinesti Sloveniji in Slovencem?
Izkušnja z Nemci je namreč prav gotovo osrednja zgodovinska (pre)izkušnja Slovencev. Ko so se naši predniki v VI. stoletju naselili v teh krajih, so skušali osnovati lastno državo in kazalo je že, da jim bo v Karantaniji to tudi uspelo. S svojimi bavarskimi sosedi so sklenili zvezo, da bi se skupaj branili pred napadi Frankov in Obrov. Bavarci so spopad s Franki izgubili in tako smo morali tam okoli leta 745 skupaj priznati frankovsko (= nemško) nadobjasl. To so v desetem stoletju prekinili vdori Madžarov v prometno zelo pomembno ljubljansko kotlino, po madžarskem porazu pri Augsburgu (9S5)pa je bila nemška suverenost nad nami spet vzpostavljena in ostala je vse do leta 1918.
Nemci so pri nas uvajali nov družbeni red - fevdalizem in Slovence ponižali v narod podložnikov. V času prvega nemškega rajha so nemški vladarji samovoljno razpolagali z našo zemljo ter jo razdajali raznim posvetnim in cerkvenim velikašem, da bi si pridobili njihovo naklonjenost. Tako je npr. cesar Oton II. leta 973 obdaril freisinško škofijo z loškim ozemljem. Vso to razdrobljeno posest nad slovenskim ozemljem so poenotili šele Habsbur-žani (v času od XIII. do XV. stol.), ki so v naših krajih uvajali nasilno politiko germanizacije, ozemlje, na katerem so prebivali Slovenci, pa so razdelili na štiri dedne kronske dežele: Kranjsko, Koroško, Štajersko in Goriško. Res pa je tudi, da nas je prav Avstrija (kasneje Avstro-Ogrska), ki smo ji pripadali po razpadu prvega nemškega rajha (1806), obvarovala pred drugim, Bismarc-kovim in Viljemovim; ponemčevalni pritisk slednjega bi bil gotovo še večji in usodnejši.
Po porazu obeh nemških držav v prvi svetovni vojni smo izkoristili zgodovinsko priložnost in se zedinili s slovanskimi brati na jugu, misleč, da se končno le uresničuje stari vseslovanski sen. Sen se je nato izkazal za utvaro in velesrbsko izkoriščanje Slovenije ni bilo v bistvu nič manjše od nemškega. Prva jugoslovanska država je bila tako zanič, da je ob napadu nanjo ni nihče branil in tako so Nemci v zadnjih štirih letih tretjega rajha spet zasedli slovenske dežele. Slovenci pa smo po osvoboditvi obnovili jugoslovansko zavezo po boljševiških zapovedih. Zdaj, ko slednje ne veljajo več, se spet sprašujemo, kaj bo z nami.
Tudi če bo nastal, se nas četrti nemški rajh ne bo lotil na silo. Zasvoji nas lahko drugače, z marko. Kolikor nas že ni! Spodbudno je sodelovanje z Bavarsko v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki je že zdaj ena od glavnih sestavin nastajajoče samostojne slovenske zunanje politike. In če bi se to še okrepilo, ne bi bilo nič narobe!
Beograjsko nasilje, ki hoče v svoji težnji po nekakšni »jugoslovanski« (beri: srbohrvaški) sintezi izničiti slovensko, makedonsko in albansko samostojnost, je vsekakor veliko hujše od tveganja, v katerega bi zapadli z okrepitvijo sodelovanja z nekdanjimi avstrijskimi in bavarskimi gospodarji, posebno če bi se slednje ravnalo po načelih večje enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja. Po letu 1848 je bila navsezadnje tako nemška kot slovenska stvar v istem znamenju: v težnji po zedinjenju. Nemci so jo uresničili dvakrat in obakrat pahnili svet okoli sebe v katastrofo . V tretje jim gotovo ne bo šlo (rado)! Slovenci pa svojega sna o »Ze-dinjeni Sloveniji« nismo uresničili ne v Avstro-Ogrski ne v prvi ne v drugi Jugoslaviji in gotovo je, da vsakršna »enotna« Jugoslavija pomeni odpoved temu snu. Jugoslovanska in evropska konfederacija, Evropa regij, Svetovni slovenski kongres, DS Alpe-Ja-dran in kar je še takega - vse to je veliko bližje uresničitvi našega zgodovinskega ideala »zedinjenja« vseh Slovencev v eni državi kot kakršnokoli jugoslovansko »jedinstvo«.
Slovenci smo »stopili« v Evropo takrat, ko smo morali priznati nemško suverenost v naših krajih in sprejeti krščanstvo. Če hočemo v Evropi ostati, moramo to vez ohraniti, prenoviti in okrepiti, tokrat ne kot vazali, temveč kot enakopravni partnerji.
raGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZOL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal .
Naročnina za I. trimesečje 100 din
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). I.eopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sede j (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl Žlebir (socialna politika. Tržič). Dušan Ilumer (Sport), Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27.-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Škofjeloška konvencija ZKS - Stranke demokratične prenove
Program brez nestvarnih obljub
Škofja Loka, 5. marca - Na četrtkovi konvenciji občinske organizacije ZKS - Stranke demokratične prenove so škofjeloški komunisti soglašali z listo kandidatov v 7. (gorenjski) volilni enoti za družbenopolitični zbor slovenske skupščine, katere nosilec je Emil Milan Pintar, določili pa so tudi listo za družbenopolitični zbor škofjeloške skupščine. Na njej je 23 kandidantov, nosilci liste so Mišo Čeplak iz Alpine, ki ga komunisti vidijo kot bodočega predsednika družbenopolitičnega zbora, Janez Ziherl, direktor Kroja, in Mir-jam Jan-Blažič. direktorica LTH Orodjarna in livarna. Na konvenciji so razen tega sprejeli volilni program občinske organizacije ZKS - Stranke demokratične prenove.
Kot je dejal sekretar stranke Franc Benedik, škofjeloški program ne gradi iz nič in ima v tem tudi določeno prednost pred programi novih političnih strank, saj je bilo v Škofji Loki v preteklosti narejenega veliko dobrega tudi oziroma prav s prizadevanji komunistov. Začeto pa bo seveda treba graditi naprej.
Program škofjeloške ZKS -Stranke demokratične prenove se dotika za Škofjo Loko zelo aktualnega področja, to je ekologije. Komunisti postavljajo za cilj graditev novih čistilnih naprav, uresničitev načrta plinifikacije mesta, o katerem bo najbrž že letos stekla razprava, medtem ko v zvezi z usodo in možnim zaprtjem RUZV pod-
pirajo strokovno argumentirane predloge v skupščini SRS, kjer bo najbrž pretehtal predvsem ekonomski argument, cena domače rumene pogače. In če bo do zaprtja rudnika res prišlo, pravijo komunisti, potem naj bo to opravljeno brez negativnih posledic za zaposlene in okolje.
Na področju gospodarstva škofjeloški komunisti niso za ukinitev ekološko sporne industrije, temveč za njeno ekološko sanacijo. Predvidevajo namreč, da bo do posameznih ustavitev prišlo iz drugih, ekonomskih razlogov, ki bodo dovolj boleči. Komunisti tudi menijo, da nekatere stranke zavajajo volilce, ko jim obljubljajo višji življenjski standard, pre-
strukturiranje, ukinjanje nerentabilne proizvodnje, hitrejši razcvet občine in samega mesta Škofja Loka na račun manjših obremenitev gospodarstva za zvezni proračun (JLA). Seveda so tudi komunisti za nižje obremenitev, opozarjajo pa, da samo na ta način ne bo mogoče uresničiti vsega, kar stranke zdaj obljubljajo volilcem. Treba bo tudi bolje delati, zmanjšati neproduktivno režijo (tudi zunaj podjetij), bolje izkoristiti delovni čas, tam, kjer so možnosti, preiti na t.i. evropski čas, poceniti proizvodnjo ter tako povečati akumulacijo za hitrejši razvoj, prestrukturiranje in boljše plače.
Pri prostorskem urejanju se škofjeloški komunisti zavzema-
jo za manj adrainistriranja in več razvojno premišljenih odločitev. S tem imajo v mislih predvsem stanovanjsko gradnjo, ki je v Škofji Loki že dalj časa blokirana. V republiškem parlamentu pa se bodo zavzemali za take pogoje, da bodo mlade družine lahko pod znosnimi pogoji prišle do stanovanj. Podobno velja za prodajo družbenih stanovanj sedanjim najemnikom.
V družbenih dejavnostih, konkretno šolstvu, so materialni pogoji v loški občini gotovo med najboljšimi v Sloveniji. Po programu občinske organizacije ZKS - Stranke demokratične prenove bo poslej treba vlagati predvsem v kakovost pouka. Na področju zdravstva podpirajo gradnjo nove postaje v Zi-reh, otroško varstvo pa bi morali nujno obogatiti vsaj z novim vrtcem v Železnikih.
H. Jelovčan
Dobra udeležba na zborih volilcev
Še najbolj zanimivi so programi KS
Kranj, Šenčur, 5. marca - Obisk, kakršnega so zabeležili minuli teden v četrtek v krajevni skupnosti Vodovodni stolp in potem v petek v krajevni skupnosti Šenčur na zboru volilcev, je pravzaprav sklicatelje - svete krajevnih skupnosti - presenetil. Morda malo manj v Šenčurju, kjer se je na zboru zbralo okrog 100 volilcev, zato pa tembolj v Vodovodnem stolpu, kjer se je zbora udeležilo blizu 300 krajanov.
Vendar, kar zadeva pripravljeno gradivo oziroma potrjevanje list, obisk ni povzročil težav. Gradiva za tajno opredeljevanje o kandidatih zaradi obiska ni zmanjkalo. Bilo pa je kar   precej   nejevoljnih pri-
pomb, zakaj Milan Kučan že ni napisan na listi. To so na trenutke spretno ob predstavljanju kandidatov in razlagi postopka znali tudi izkoristiti predstavniki Demosa. Sicer pa, čeprav sedanji zbori volilcev
niso nikakršno merilo, je tako v Vodovodnem stolpu kot v Šenčurju Kučan dobil nekaj glasovalnih točk več od Pučnika.
Bolj kot ostali kandidati pa so bili za večino udeležencev obeh zborov volilcev zanimivi programi krajevnih skupnosti. V Vodovodnem stolpu podpirajo predlog o nadaljnjem urejanju parkirnih prostorov, ureditvi Partizanske ceste, ulice XXXI. divizije, Oldhamske ceste in še posebej križišča pri Vodovodnem stolpu, kakor tu-
di skrb za socialno ogrožene in vsestransko informiranje. V Šenčurju pa so v razpravi še posebej z zanimanjem prisluhnili razlagi o izgradnji telefonije in napovedi, da bo akcija najbrž končana letos poleti, kar bi pomenilo, da bodo telefoni zazvonili pred rokom v pogodbi. Odločno so se tudi zavzeli za letošnjo izgradnjo vrtca, poudarili pa so, da je treba končno že asfaltirati cesto Visoko : Šenčur.
A. Žalar
Zbori volilcev: Mojstrana
Zakaj na listi ni vseh kandidatov?
Med številnimi zbori volilcev, ki so te dni potekali v krajevnih skupnostih jeseniške občine, smo minulo sredo zvečer prisostvovali zboru volilcev v Mojstrani. Zbori volilcev so v tej krajevni skupnosti potekali tudi na Belci in Podkužah, na Dovjem in v Radovni.
Zbora volilcev se je udeležilo 40 volilcev iz Mojstrane, dobro pa ga je vodil Sandi Kotnik. Že takoj na začetku so se odločili, da o krajevnih problemih tokrat ne bodo razpravljali, temveč bodo o komunalnih in drugih problemih razpravljali na naslednjem zboru, ki bo marca.
Tako so razpravljali in potrjevali samo kandidatne liste, ki so jih dobili vsi volilci in tako
volili kandidate za skupščine in za predsednika ter člane predsedstva SRS. Soglasno so sklenili, da bodo volitve na zboru volilcev tajne.
Za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Jesenice so imeli še dodaten predlog in za kandidata predlagali tudi Pavla Krznarica. Predsedujoči je obrazložil, kdo je predlagatelj neodvisne liste in državljanske liste zelenih in kdo je na Ijsti,
nato pa predlagal, da volilci med kandidate za predsednika predsedstva SRS poleg dr. Jožeta Pučnika pripišejo še Milana Kučana, pri članih za predsedstvo pa Boštjana Zupančiča. Pojasnil je, da ima za kandidaturo podpisani izjavi, volilce pa je seveda zanimalo, zakaj Milan Kučan ni na listi.
Nakar so prebrali življenjepis Milana Kučana, kar ni bilo najbolj všeč predstavnikom novih strank, saj so menili, da je neenakopravno, če se prebere karakteristika le enega kandidata. Predsedujoči je pojasnil,
da je prebral pač tisto, kar je dobil z gradivom za zbor.
Nekatere starejše udeležence zbora volilcev je razumljivo tudi motilo, da so vsi kandidati na listah napisani s premajhnimi črkami. Na koncu je volilna komisija objavila rezultate tajnega glasovanja. Volilci, ki so se udeležili zbora volilcev v osnovni šoli v Mojstrani so dali največ glasov članom predsedstva, ki jih kandidira DEMOS (Rupel 25, Oman 25...), dr. Jože Pučnik je na tem zboru dobil 27 glasov, Milan Kučan pa
12-
D. Sedej
Najbolj konkretne rešitve ponuja Liberalna stranka
Koga bodo volili obrtniki?
Škofja Loka, 5. marca - Škofjeloško obrtno združenje je v petek pripravilo volilni zbor obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Nanj je povabilo predstavnike političnih strank, ki naj bi pred poslušalstvo razgrnili svoje programe, zlasti v tistih delih, ki se tičejo prihodnosti zasebnega gospodarstva. S tem naj bi obrtnikom pomagali, da bi se na skorajšnjih volitvah lažje odločali, katere kandidate oziroma programe bodo volili.
Bil je zanimiv in uspešen večer, na katerem so se kot strokovno najbolje pripravljeni, z najbolj konkretnimi rešitvami vsekakor predstavili člani ZSMS - Liberalne stranke. Slavko Gaber je uvodoma dejal, da bo v Škofji Loki najprej treba rešiti osnovni problem: za katero smer razvoja se bo odločila. Liberalna stranka se bo v prihodnjem parlamentu vsekakor borila za čim boljše pogoje za turizem in obrt, za Škofjo Loko, ki bo "spet življenja vredno, ponosno mesto". Janez Kopač je omenil zasluge ZSMS -Liberalne stranka pri ustavni oziroma zakonski izenačitvi pogojev za zasebno in družbeno gospodarstvo, ki bodo uveljavljeni z naslednjim novim letom. V ta okvir sodi tudi Zakon o samostojnem osebnem delu, ki so ga napisali v Liberalni stranki in mu republiška vlada ni pretirano naklonjena, ker - kot je dejal Janez
Kopač - bo omogočil razbitje močnih monopolov. Zakon bo sprejemal nov parlament. In kaj naprej? Če bo ZSMS - Liberalna stranka na volitvah zmagala (sicer pa bo nastopala kot opozicija), obljublja približno 10-odstotno znižanje dajatev na bruto osebne dohodke, medtem ko bo pri zvezni vladi poskušala izboriti za dva do trikrat nižjo povprečno stopnjo carin, znižanje posebnega davka za JLA, število stopenj prometnega davka s 14 na 2.
Škofjeloške obrtnike so zanimale predvsem rešitve najbolj tradicionalnih obrtniških problemov, to je davki in šušmarji. Podobno kot v odgovorih na prvo vprašanje so bili tudi v zvezi s šu-šmarstvom najbolj konkretni in strokovni v ZSMS - Liberalni stranki. Veliko sovražnico šušmarstvu vidijo prav v zakonski možnosti legalizacije večine poklicev, nakar se*bo proti šušmar-jem mogoče boriti še na dva načina; z okrepljeno inšpekcijo, ki bo šušmarje prisilila v legalizacijo, ter z davčnimi olajšavami na plačilo storitev, kar naročnika spodbuja, da storitev išče pri obrtniku, ki mu lahko izstavi račun, in ne pri šušmarju. Docela pa, kot smo slišali, šušmarstva še ni uspela odpraviti nobena država.
H. Jelovčan
Občinska kandidacijska konferenca kranjske Socialistične zveze
Politični pluralizem je SZ ves čas podpirala
Kranj, 6. marca - Socialistična zveza se je na vseh ravneh njene organiziranosti že zelo zgodaj pričela pripravljati na skupščinske volitve in ob tem politični pluralizem, ki je bil v slovenski družbi navzoč že nekaj časa, ves čas močno podpirala. O tem je imela lani spomladi tudi posebno sejo Republiške konference in celo materialno podprla ustanavljanje nekaterih zvez oziroma strank...
S kandidacijsko konferenco oziroma konvencijo, kot temu V sedanjem predvolilnem dogajanju moderno pravimo, pa se tudi v občini končuje eno od pomembnih obdobij predvolilnih priprav, je bila ena od ugotovitev občinske kandidacijske konference Socialistične zveze Kranj minuli četrtek. Na konferenci je občinska socialistična zveza predložila za prvo in drugo volilno enoto (mesto z okolico in ostale krajevne skupnosti v občini) svojo kandidatno listo za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Predlagani kandidati tako prve (23) kot druge (22) volilne enote so dobili podporo, vključno z nosilcema liste v prvo volilni enoti (Slavko Brinovec) in v drugi (Ferdo Rauter) predsednik občinske konference Socialistične zveze Kranj, ki je hkrati tudi nosilec skupne liste kandidatov občinske konference SZ za družbenopolitični zbor občinske skupščine.
Za možne kandidate, ki bi prevzeli odgovornejše funkcije v občinski skupščini in izvršnem svetu, je kandidacijska konferenca določila sedanjega predsednika občinske konference SZ Ferda Rauterja, Slav-
ka Brinovca, Janeza Freliha, Jožeta Jenšterla, Janeza Žaklja, Janeza Osojnika, Martina Le-skovarja, Matevža Omana in Ernesta Mikoletiča. Za kandidata za predsednika občinske skupščine pa so na seji podprli Aleksandra Ravnikarja, ki ga sicer kandidira ZKS - Stranka demokratične prenove.
Na listi gorenjskih kandidatov Socialistične zveze v sedmi volilni enoti za družbenopolitični zbor republiške skupščine pa so poleg nosilca liste Viktorja Žaklja podprli še Darjo Lav-
Odločno so na kandidacijski konferenci tudi protestirali proti zamisli Sodno medicinskega inštituta, da bi v Kranju prekopali grob dr. Franceta Prešerna in na raziskavah okostja skušali najti odgovor o njegovi podobi...
Mi sami smo prihodnost - je geslo volilnega programa kranjske občinske Socialstične zveze. V njem poudarja, da želi Socialistična zveza postati del svobodne evropske socialistične misli. Njen cilj je družba bogatih posameznikov, krepitev vloge krajevne skupnosti pri urejanju prostora in varstva okolja, izgradnje komunalnih naprav in urejenega financiranja krajevnih skupnosti. Socialistična zveza bo zahtevala izdelavo programa, ki bo zagotovil socialno varnost kadrovskim presežkom in nezaposlenim ter takšen osebni dohodek in pokojnino, ki bosta zadoščala za pokritje normalnih življenjskih potreb. Spodbujala bo konkurenčnost in odprtost še zlasti na področju trgovine v občini, se zavzela za uresničitev stališč problemske konference o turizmu, podpirala razvoj podjetništva, se zavzemala za spremembo prostorske zakonodaje, spodbujala revitalizacijo starega dela mesta, zahtevala čimprejšnjo izgradnjo avtobusne postaje in lokacijsko opredelitev ter izgradnjo tržnice. Podpira deponijo posebnih odpadkov, vendar samo za kranjsko industrijo... To pa je le nekaj glavnih usmeritev in ciljev iz programa, s poudarkom, da bo Socialistična zveza tenkočutna do
problemov, ki ne bodo zapisani v programih drugih organizacij.
tižar-Bebler, Marjana Gantarja, Milana Bajžlja, Alenko Bo-le-Vrabec, Aleksandra Klinarja in Lada Srečnika.
Predsednik Ferdo Rauter in sekretar občinske konference SZ Anton Bajuk sta tudi poudarila, da s kandidati, ki so jih razglasili, pričakuje Socialisti-
V V
čna zveza tudi ugoden volilni uspeh in uresničitev programskih ciljev, saj njihova strokovnost, ugled, aktivnost in zavzetost to zagotavljajo. Povprečna starost 45 kandidatov Socialistične zveze za družbenopolitični zbor je 67 let, najmlajši je star 26, najstarejši 67 let, so iz 25 različnih krajevnih skupno-
sti in 29 delovnih organizacij, med njimi je osem žensk, njihova povprečna izborazba pa je višja. Ena prvih nalog v tem trenutku pa bo izdelava sistema, kako čimbolj učinkovito delovati v skupščinskem sistemu.
A. Žalar
Ultimat
jeseniški občini
Ustanovni zbor krščanskih demokratov Jesenice
Jesenice, 5. marca - Minulo soboto je bil v polni dvorani skupščine občine Jesenice ustanovni zbor krščanskih demokratov občine Jesenice. Na ustanovnem zboru je predsednik sveta krščanskih demokratov Slovenije Izidor Rejc predstavil program stranke, ki skupaj s štirimi strankami deluje v okviru Demosa - demokratične slovenske opozicije.
Izidor Rejc je med drugim poudaril, da so bili slovenski krščanski demokrati doslej v slovenskem prostoru na robu družbenih dogajanj, v ljudeh pa se še vedno čuti strah, ki izhaja iz boljševistične ideologije. Zato bo v prihodnje potreben pogum pri snovanju novih družbenih, demokratičnih in ustvarjalnih odnosov. Gospodarstvu bo treba dati zagon, posodobiti industrijo in odpra-
viti škodljivo selekcijo kadrov. Če Slovenija ne bo zmogla poguma, ponosa in samozavesti, nima prihodnosti. Narodna sprava je civilizacijska kategorija, ki je nujna, prav tako pa sodelovanje s slovenskimi strokovnjaki, ki so po svetu.
Ustanovni zbor je pozdravil predstavnik kranjskih krščanskih demokratov, ki so že sprejeli svoj volilni program, v katerem se poleg nekaterih ekoloških nalog zavzemajo tudi za nemoteno opravljanje verskih obredov. Pred mesecem dni so se zbrali tudi krščanski demokrati v Radovljici, ki imajo že precej članov in so predvolilno aktivni.
Za predsednika izvršnega odbora jeseniške organizacije krščanskih demokratov so izvolili inženir Rajka Skubica.
D. S.
Jesenice, 5. marca - Minulo nedeljo je bil ob 12. uri na Ču-farjevem trgu na Jesenicah skupni predvolilni zbor Zveze za enakopravnost občanov, ki jo vodi inž. Dragiša Marojevič in Napredne narodne stranke centra, ki jo vodi Jeseničan dr. Marek Lenardič.
Zbralo se je okoli 150 ljudi, najprej pa je spregovoril predsednik jeseniške sekcije Zveze, ki je bila ustanovljena 25. februarja. Poudaril je, da se Zveza v Sloveniji hoče prikazati kot srbska, bosanska, kar ni res, saj se Zveza zavzema za enkopravnost vseh narodov in narodnosti. V Zvezi niso za odcepitev in ne za konfederacijo, ampak za Jugoslavijo. Dejal je, da imajo pripadniki drugih narodov in narodnosti v Sloveniji veliko težav in da so državljani drugega reda, da se njihovi otroci v slovenskih šolah sramujejo govoriti v materinem jeziku... Da nimajo tudi pravice, čeprav jih je v Sloveniji 300.000, da bi prišli v parlament. Ko so za zbor po Jeseni-
Med utopijo in resnico
Miloševič-predsednik Jugoslavije
Čez dobra dva meseca, maja, ki smo ga vse od radikalnega preseka slovenske ZSM s štafetno palico, praznovali kot mesec mladosti, čas, v katerem je mladina po tekočem traku za velike denarje pripravljala mitske prireditve v čast utrjevanja karizme Josipa Broza, bomo dobili novega prvega med enakimi v zveznem državnem predsedstvu. Izteka se namreč enoletni mandat (menda pogruntavščina pokojnega Predsednika) slovenskemu predstavniku Janezu Drnovšku in po ključu je na vrstnem redu srbska republika. Če izvzamemo možnost, da bi Drnovšek pred rednim iztekom predsedniške funkcije protestno odstopil, k čemur ga zaradi zadnjega sklepa predsedstva SFRJ o angažiranju enot JLA na Kosovu poziva Vika Potočnik, potem ga bo 15. maja na položaju zamenjal Borisav Jovič, sedanji podpredsednik državnega predsedstva.
Ob zanemarjenju spornosti sedanjega načina sestava najvišjega jugoslovanskega vodstva, po katerem ima Srbija v njem že v osnovi tri glasove, verjetno javnost ta čas predvsem zaposluje drugo vprašanje. Vedno več je namreč govora, da na predsedniški stolček ne bo sedel
Jovič, pač pa ga bo "vljudno odstopil" Sloboda-nhkgMiloševiću, ki sicer trenutno uradno krmili srbsko državo. Špekulacije pa gredo še naprej -Miloševič se po teh variantah ne bo zadovoljil zgolj s predsednikovanjem predsedstvu, pač pa bo hotel enostavno postati kar drugi Predsednik. Sledilo bi preimenovanje v Sloboslavijo, v uradnih prostorih bi se zamenjale predsedniške slike, v državi bi se naslednji dan uredili vsi problemi...
Če opustimo govorice in se lotimo novega jugoslovanskega predsednika povsem resno, velja naravnost zapisati, da vse preveč pokazateljev govori o normalni kadrovski rošadi, torej Joviču kot novem reprezentantu SFRJ, nenazadnje Srbija za sedanji razvoj dogodkov v lastni republiki nujno potrebuje močno avtoriteto. Resnica je namreč lahko tudi drugačna. Milo-ševičev imperij se je, notranje gledano, začel počasi, a intenzivno sesuvati, resnične demokracije namreč, vsaj na dolgi rok, ni moč ustaviti. In v tem Jugoslavija ni prav nobena izjema, gre samo za vprašanje časa in načina.
Vine Bešter
cah lepili plakate, so jim jih potrgali in metali po tleh. Nesprejemljivo se jim tudi zdi, da so v samskih domovih Železarne povišali stanarino od 90 dinarjev na 1.100 dinarjev, kar tolmačijo tako, da so nezaželeni, in tudi hišni redi v domovih se jim zdijo »arestantski«.
Marek Lenardič in njegova stranka odločno podpirata program zveze, saj so po njegovih besedah oboji v Sloveniji preganjani. Izrekel je tudi nezaupnico jeseniški občini, ki da je odgovorna za številne nepravilnosti in razvojne probleme mesta.
Dragiša Marojevič pa je dejal, da druge narode in narodnosti v Sloveniji obravnavajo kot barbare, čeprav je 90 odstotkov teh delavcev proizvodnih in ustvarja presežno vrednost, medtem ko administracija ne proizvaja nič. Tuđmana, Dra-škoviča bodo že drugi ustavili, »Rupla pa bi morali ustaviti tu in mi«. Vlada po njegovem namenoma konfrontira slovenski narod, češ delavci iz drugih republik vam jemljejo vse... Marojevič je tudi dejal, da so volitve prevara in napovedal, da bo Zveza za enakopravnost občanov čez leto dni največja stranka Jugoslavije. Njegova Zveza bo imela marca v Ljubljani veliki zbo*kjer »bomo svetovni javnosti pokazali, da v Sloveniji ni demokracije.«
Ob koncu je postavil jeseniški občini ultimat: če do četrtka ne uredi zadev s stanarinami v samskih domovih, bo v petek javni zbor Zveze!
D. Sedej
Gostilna LOJZKA ALEŠ Breg ob Savi
čestita vsem ženam ob 8. marcu.
Ta četrtek vas pričakujemo s prijetno orgelsko glasbo v restavraciji, v klubu Marela pa se boste lahko zabavali pozno v noč. Orgelska glasba vas bo razveseljevala tudi v soboto.
Vabljeni!
STRANKARSKE
NOVICE
Kranjski obrtniki bodo zborovali
Kranj, marca - V četrtek, 8. marca, ob 18. uri bo v sejni dvorani št. 15 skupščine občine Kranj volilni zbor obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Na zboru bodo določili kandidate za delegate v zborih združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti. V skladu z zakonom o evidenci volilne pravice bo na Komiteju za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti, soba št. 114, Trg revolucije 1 do 23. marca od 8. do 14. ure razgrnjen seznam volivcev. Vsak obrtnik in delavec zaposlen pri obrtniku, ima pravico pregledati seznam volilcev in zahtevati popravek.
D. D,
Kramberger ponovno v Kranju
Kranj, marca - Neodvisni kandidat za predsednika slovenske skupščine Ivan Kramberger znova najavlja svoj obisk v Kranju. Na Trgu revolucije bo v petek, 9. marca, ob 16. uri kranjski javnosti sporočil ali bo kandidiral za predsednika ali ne. Vse kaže, da mu nekaj glasov še manjka. Gorenjci, če ste zanj, pohitite!
D. D.
Demosov kandidat za župana
Škofja Loka, 5. marca - Ko je kandidatka z liste Socialistične zveze za bodočo škofjeloško županjo Bogomila Mitič na petkovem volilnem zboru obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev zaželela pošten "boj" s kandidatom katere druge stranke, je Alenka Potočnik-Lauko prišla na dan z doslej varovano skrivnostjo. Demos ima kandidata za škofjeloškega župana. To je dipl. ekonomist in kulturnik Peter Havlina.
Zborovanje v Šenčurju
Šenčur - Občinska konferenca Socialistične zveze Kranj in krajevna konferenca Socialistične zveze Šenčur bosta drevi (danes, 6. marca) ob 18.30 v Domu Kokrške čete v Šenčurju pripravili predvolilno zborovanje. Na zborovanju bodo predstavili volilni program Socialistične zveze s poudarkom na javno obveščanje. Gost večera bo delegat Socialistične zveze Slovenije v zvezni konferenci SZDL Jugoslavije in kandidat Socialistične zveze za delegata v DPZ Skupščine SR Slovenije Milan Bajželj.
A. Ž.
Lista slovenske demokratične zveze
V ponedeljek, 26. februarja, so člani Slovenske demokratične zveze z Gorenjske izvolili svoje kandidate za republiški družbenopolitični zbor. Sedemčlansko listo kandidatov sestavljajo dr. Peter Vencelj, Rudi Šeligo, Leon Petrevčič, dr. Tomaž Hribernik, Alenka Potočnik Lauko, Borut Bajželj in Jože Kalan.
Sestanku je prisostvoval tudi predsednik Slovenske demokratične zveze dr. Hubert Požarnik. Po njegovih besedah so opozicijske stranke v Sloveniji že opravile velikanske naloge v zvezi z demokratizacijo družbe, čaka pa jih še dober mesec intenzivnih priprav na volitve. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja ima Slovenska demokratična zveza med vsemi strankami v javnosti največ podpore (več kot 20 odstotkov), zanimiv pa je tudi podatek, daje le še dobrih 12 odstotkov državljanov Slovenije, ki so do bližnjih volitev neopredeljeni.
Člani SDZ so opozarjali tudi na nepravilnosti in pomanjkljivosti v zvezi z zbori volilcev, ki te dni potekajo v krajevnih skupnostih. Zbori volilcev očitno predstavljajo anahronizem, ki ne prispeva niti k demokratičnosti postopka niti k obveščenosti volilcev.
Andrej Šter
Tržiška stranka - ZKS demokratske prenove je predstavila program
Lep, konkreten, nepolitičen
Tržič, 1. marca - Ne bi mogli reči, da so tr/iški komunisti - stranka demokratske prenove - v svojem obširnem programu kaj izpustili. Zajeli so prav vse, kar naj bi Tržičanom naredilo lepo, bogato in zdravo življenje. Tržičani se le sprašujejo, kako vse to ob tako slabotnem gospodarstvu uresničiti.
Tržiška industrija, ki je bila desetletja dolgo dobra mati. je zdaj zrela za postopno preoblikovanje, za prestrukturiranje z upoštevanjem inovativnosti, znanja, stroko\no pretehtanih rešitev, S preoblikovanjem starih in odpiranjem novih delovnih mest bo omogočena zaposlitev strokovnjakom in tržiški mladini.
Dovolj je bilo pozidav najboljših kmetijskih zemljišč, zdaj naj bi bila trajno zaščitena. Bolje se bo pisalo tudi hribovskemu kmetu. Popravljene naj bi bile vse krivice, ki so bile storjene kmetom. Zemlja mora biti obdelana, če ne bo šlo drugače, tudi s prisilo davčne politike.
Trgovini so v Tržiču že doslej dajali velik poudarek. Doreči je treba le še gostinstvo in turizem. Tržič mora dobiti večje štev ilo turističnih postelj in zadnji čas je že, da bistriški grad pride \ tržiške roke. Storili bodo vse. da bo v Tržiču zaživelo podjetništvo.
Tržič bo sodobna, urejena in čista občina. Se naprej si bodo prizadevali, da bodo občani pili zdravo vodo. nadaljevali bodo z izgradnjo kanalizacijske mreže, vztrajali pri i/gradnji čistilne naprave za odpadne vode, po programu modernizirali ceste, v Tržič bodo pripeljali plin.
Poseben poudarek bo dan izobrazbi in zaposlovanju mladih, spodbujanju ustvarjalnosti, poskrbeli bodo za materialno varno in duhovno bogato starost občanov, ustrezno zdravstveno zaščito kogar. Kultura bo prav tako njena prva naloga: Tržič je treba tudi kulturno odpreti navzven. Lep primer so razstave fosilov in mineralov, /daj urejajo čevljarski, v načrtih pa je tudi smučarski muzej Slovenije.
ZKS Stranka demokratske preftove Tržič je predstavila 15-člansko listo kandidatov za družbenopolitični zbor občinske in republiške skupščine. Nosilec liste je'Ivan Kapi. sledijo pa Janez Piškur. Branko Rožič, Martin Šetinc, dr. Darja Benedičič. Marjan Bizjak, Vinko Golmajcr. Milan Jazbec, Jurij Kramar. Janez l.ei-bacher, Danica Mešič, Mojca Srečnik, Darko O ruden. Vera Umek in Tomislav Zupan.
D. Dolenc
Dvajset kubičnih metrov na leto - Med zadnjim obiskom v krajevni skupnosti Trata v Škofji Loki so predstavniki krajevne skupnosti* ugotavljali, da bodo prvotni, za letos načrtovani program morali spremeniti, ker je najbolj pomembna naloga trenutno prav gotovo dotrajan (in zaprt za ves motorni promet) most Lipica - Gosteče. Leseni most je bil sicer že nekajkrat v programu, vendar niso računali, da je tako "načet"; kot se je pokazalo ob lanski visoki vodi. Zdaj nekateri v občini oziroma v krajevni skupnosti razmišljajo spet o novem lesenem, drugi zatrjujejo, da bi bil ekonomsko upravičen le betonski most. Odločitev najbrž ne bo preveč zahtevna. Če so za leseni most porabili okrog 120 kubičnih metrov hrastovega lesa in je takšen zdržal 14 let, potem lahko računamo, da bi novi leseni ob veliko težji kmetijski mehanizaciji zdržal vsaj polovico manj. To pa bi pomenilo, da bi na leto morali "odpisati" okrog 20 kubičnih metrov kakovostnega lesa. Že samo tako zastavljen izračun kaže, da bi bila najbrž izgradnja (še enkrat) lesenega mostu predraga. - A. Ž.
Priznanja
Predsednik republiške konference Socialistične zveze Slovenije Jože Smole je na petkovi podelitvi priznanj Socialistične zveze krajevnim skupnostim v Sloveniji med drugim rekel, da je v današnjih težkih časih delo aktivistov Socialistične zveze in vodstev krajevnih skupnosti često težko in nehvaležno.
Zelo na mestu in točna je ta ugotovitev. Priznanja, ki so jih v imenu krajanov prevzeli predsednikilmijevnih skupnosti, so sicer v veliki meri zadoščenje, lepa potrditev in predvsem spodbuda za tovrstno delo tudi v prihodnje. Ni pa to nikakršna nagrada za prizadevno delo posameznikov, skupine oziroma krajanov. Največja nagrada tem in še številnim drugim krajevnim skupnostim (tudi na Gorenjskem) so akcije, za katere so se dogovorili in jih potem uspešno vsi skupaj končali. Kako težko in nehvaležno pa je delo, da si vsi skupaj v krajevni skupnosti izborijo takšno nagrado (pridobitev), pa velikokrat resnično vedo le posamezniki oziroma vodstvena skupina gradbenega odbora. Prav dobro vem, da so ljudje po naseljih, vaseh, krajevnih skupnostih, za tisto, kar si želijo, pripravljeni marsikaj prispevati in narediti. Vendar naj bosta volja in pripravljenost še tako velika, od vsega ne bo nič, če v kraju ali krajevni skupnosti ne bo nekoga, največkrat pa je to predsednik z nekaj sodelavci, ki bo organizacijsko in delovno živel z akcijo. In za vse lahko rečem, bilo pa jih na Gorenjskem v krajevnih skupnostih že nič koliko, da nihče ni delal za priznanje ali za samohvalo, da bi se lahko potem trkal po prsih...
Kaj rado pa se zgodi, da se čez čas najdejo "strogi" ocenjevalci, ki jim popustijo zavore nevoščljivosti, potlačene sa-moljubnosti in vase zaverovane (izključno najboljše) sposobnosti in so potem v najbolj neprimernem trenutku sposobni označiti vsako (uspešno) akcijo "za zgolj rutinsko delo..." Pa je nenazadnje koristno tudi to, da na ta način spoznamo tudi še koga drugi obraz.
A. Žalar
Izobraževanje kmečkih žena
Bled - Po programu, ki so ga sprejeli centralni svet temeljne organizacije kooperantov GG Bled in odbora za pospeševanje proizvodnje hrane radovljiške in jeseniške občine, so bile in bodo še na tem območju naslednje izobraževalne dejavnosti. Tečaji šivanja so že bili na Ovsišah, v Ratečah, Selu pri Bledu in v Bohinju. Prav tako so že bili kuharski tečaji na Dobrem polju in Bohinjski Beli. Predavanja o nabiranju, pripravi in uporabi zdravilnih zelišč pa so bila na Brezjah, Dovjem, Bledu, Ovsišah, v Zabreznici, Srednji vasi in Retečah. Organizirali so tudi že prikaz širjenja mleka. Razlagal ga je strokovnjak kranjske mlekarne Franc Čebašek na Srednjem vru. Bohinjski Beli, Spodnji Dobravi, Češnjici, v Zalošah, Ratečah in v Zgornjih Gorjah. Prikaz, kako deluje multipraktik, so imeli na Ovsišah. Na vrsti so zdaj še zanimiva predavanja o uporabi hladilnih skrinj in sicer v Podnartu, Mošnjah, na Brezjah in v Dovjem. Razen tega pa bodo letos tudi strokovne ekskurzije za kmečke ženske in sicer po dve za bohinjsko, radovljiško in jeseniško območje in ena za blejsko. Polovico stroškov tečajev in strokovnih ekskurzij plačajo udeleženke, drugo polovico in stroške predavanj ter različnih prikazov pa Gozdno gospodarstvo Bled iz sklada, v katerem se zbira 0,5 odstotka denarja od cene lesa kmetov in gozdnih posestnikov. 140 tisoč dinarjev prispeva tudi občina Radovljica, 84 tisoč dinarjev pa občina Jesenice. Ta denar pa je namenjen tudi izobraževanju kmetov, ki imajo svoj program. Program za izobraževanje kmetic in kmetov so pripravili pospeševalci področnih zadrug, GG Bled in gorenjski kmetijski zavod. Letos je bil obisk na tečajih, predavanjih in različnih prikazih precej večji kot v minulih letih, (cr)
Razstava ročnih del
Šenčur - Turistično društvo Šenčur bo tudi letos pripravilo razstavo ročnih del v avli Doma Kokrške čete v Šenčurju. Osmo tovrstno razstavo bodo odprli jutri, 7. marca, ob 18. uri. V četrtek in v petek bo potem razstava odprta od 16. do 20 ure, v soboto in nedeljo (10. in 11. marca) pa od 10. 20. ure. Obiskovalce razstave bodo člani Turističnega društva postregli tudi z domačimi specialitetami.
___A. Ž.
ureja ANDREJ ŽALAH
Krajevna skupnost Podblica
Cesta - četrt stoletja stara obljuba
Nemilje, 5. marca - Krajevni praznik - obletnico požiga Jamnika bodo v krajevni skupnosti Podblica v kranjski občini, ki združuje prebivalce v naseljih Podblica, Nemilje, Njivica in Jamnik, proslavili v soboto, 10. marca, skupaj z dnevom žena. Program že pripravljajo šolarji. Sicer pa v krajevni skupnosti dela tudi dramska skupina, ki tudi letos pripravlja igro. Radi pa bi postopoma oživili tudi folklorno skupino. Med obiskom pred dnevi v krajevni skupnosti pa sta predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Potočnik in Jože Kle-menčič, ki sicer ni član sveta, še vedno pa je aktiven pri uresničevanju komunalnega programa, tudi povedala, da so trenutno najbolj aktivni v krajevni skupnosti gasilci in pohvalila organizacijo RK, katere predsednica je Lucija Bešter.
Poleg ceste, ki je v dveh krajših odsekih, od že pred leti urejene do klanca pri odcepu za vas Njivico in v klancu mimo žage do mostu, bila v zadnjih letih urejena, je bila v krajevni skupnosti v zadnjem obdobju največja akcija ureditev vodovoda. Danes, po dveh oziroma treh zimah brez snega, bi bili v vasi Njivica in še kje v krajevni skupnosti prav gotovo že brez vode, če ne bi zgradili s skupnimi močmi vodovod.
Še vedno največja želja v krajevni skupnosti, ki bi pomenila hkrati tudi uresničitev obljube, je cesta...
"Lani smo načrtovali tudi ureditev ceste od gasilskega doma do šole v Podblici, vendar akcije zaradi inflacije nismo mogli uresničiti. Smo pa v krajevni skupnosti poskrbeli za zabojnike za odvoz smeti. Obnovili smo dva zabojnika, enega pa še bomo in enega nabavili, tako da bo v prihodnje vsaka vas imela zabojnik in urejen odvoz smeti. 2e ob tej akciji pa se je pokazalo, da
Priznanje banki za bankomat
smo divja smetišča precej očistili. Do neke mere, čeprav nismo zadovoljni, smo uspeli razrešiti tudi plačevanje TV naročnine. Televizija so končno po meritvah ugotovili, da precej gospodinjstev v našem delu ne vidi IV programa, zato zdaj ne plačujejo naročnine. Vendar pa ni naš interes, da ne bi plačevali naročnine, pač pa si želimo ustreznejšo rešitev. Za kabelsko TV smo preveč raztreseni, za pretvornik pa v televizijski hiši, kljub naši pripravljenosti za sodelovanje, za zdaj ne kažejo posebnega interesa. Zato cilj, da bi tudi v ta del občine dobili televizijsko sliko, ostaja še naprej v programu krajevne skupnosti.," je poudaril predsednik sveta Franc Potočnik.
Sicer pa je glavni cilj letošnjega programa cesta od vrha klanca (pri mostu) pa naprej do Nemilj. Gre za odsek, za katerega so ljudje na projekt dali soglasje že pred desetimi leti, želja je stara z obljubami vred že kar četrt stoletja. Jože Klemen-čič se spominja, da ni bilo v tem obdobju župana oziroma vodstva v občini, ki ne bi na samem začetku mandata obljubil ureditev te ceste. Zgodilo pa se je le, da je po izteku enega srednjeročnega obdobja bila prenesena v naslednje.
"Kar nekaj jih je v občini, ki zaslužijo priznanje za tako dolgo zavlačevanje pri ureditvi te ceste v občini. Zdaj, ko je pred dokončanjem cesta Besnica - Gorenja Sava imamo spet upanje, da se bodo morda dela vendarle nadaljevala. Gre pa res za sorazmerno zahteven odsek, saj sta na dobrem kilometru trase dva mostova z več propusti in še strugo potoka bi bilo treba prestaviti. Vendar upanje ostaja in cesto imamo v krajevni skupnosti še vedno v programu," je povedal Jože Klemenčič.
Poleg ceste pa v Nemiljah čaka na ureditev že tri leta tudi zemeljski plaz in letos, kot načrtujejo, naj bi uredili cesto od gasilskega doma do šole. Še večja ak-. cija, ki pa ji bodo lir fflwm*»wmm sami težko kos,
pa je telefonija. Skupaj s sosednjo krajevno skupnostjo Besnica bi v Podblici radi razširili telefonsko omrežje za 17 novih naročnikov. Zalogaj pa je velik, saj pomeni obnovo dobrih pet kilometrov dolgega primarnega kabla in izgradnjo potrebnega razvodnega omežja. Izračuni so pokazali, da bi vsakdo v krajevni skupnosti Podblica, ki bi dobil telefon, moral prispevati znesek v vrednosti osem tisoč nemških mark. Tolikšnega zneska pa sami ne zmorejo. Pravijo, da v Podjetju za PTT promet v Kranju razumejo njihovo težavo, računajo pa tudi razumevanje in pomoč širše skupnosti, saj sta prav cesta in telefon tista, ki bi še bolj spodbudila k temu, da mladi ne bi odhajali z domačij. Prvi znaki "pomlajevanja" se namreč že kažejo; na Jamniku in v Podblici sta namreč v zadnjem času že zrasli dve novi hiši.
A. Zalar
Mimo vrste po denar
Ljubno, 5. marca - "Bankomat, ki ga za zdaj ima Gorenjska banka d. d. Ljubljanske banke v centrali na Cesti JLA v Kranju, je res čudovita stvar. Odveč je kakršnakoli nezaupljivost, saj že zdaj, v poskusnem obratovanju, deluje brezhibno," pravi Bojan Praprotnik iz Ljubnega, ki je eden od lastnikov tekočega računa, ki je med prvimi dobil tudi kartico za bankomat.
Po temeljitih pripravah je pred nedavnim v centrali Gorenjske banke d. d. na Cesti JLA v Kranju začel obratovati prvi notranji bankomat na Gorenjskem. Za zdaj je to edina naprava, kjer lastnik posebne kartice lahko dvigne denar. V kratkem pa bodo bankomate namestili tudi po vseh gorenjskih občinah oziroma središčih. Za razliko od sedanjega v centrali, bodo to zunanji bankomati, kjer bodo lastniki kartic lahko dobili denar kadarkoli, pa naj bo to nedelja ali praznik, podnevi ali ponoči.
Bojan Praprotnik iz Ljubnega, ki je lastnik tekočega računa pri Ljubljanski banki. Gorenjski banki d. d. že od 1976. leta, je med prvimi tudi zaprosil za kratico za bankomat. "Ko sem kartico dobil in mi je uslužbenka, ki dela na tekočih računih, razložila, kako naprava deluje, sem se hitro prepričal, da vse skupaj ni nikakršen bavbav. Tudi nevarnosti ni, da bi se kdo na račun lastnika tekočega računa okoristil ali kako drugače to novost, ki v svetu ni nobena posebnost, zlorabil. Pogoj je namreč, da si lastnik kartice zapomni šifro, ki jo bankomat sprejme. Če bi se primerilo, da bi šifro pozabil, ali bi izgubljeno kartico nekdo, ki jo je našel, skušal uporabiti (vendar ne bi vedel šifre), bi naprava enostavno po treh neuspelih poskusih kartice vrnila več. Sicer pa sem napravo v Kranju že nekajkrat preizkusil in ugotovil, da deluje. Prednost naprave je, da ni treba čakati v vrsti pred bančnim okencem in ko bo več teh naprav, se bodo na ta način lahko tudi vrste zmanjšale."
Bojan tudi predlaga, da bi čez čas, ko bo več tovrstnih naprav, dnevni znesek iz bankomata povečali na stanje ali limit lastnika tekočega računa, pa tudi sedanji enkratni znesek, ki znaša 250 dinarjev, bi bil najbrž lahko večji. Sicer pa je vse drugo pri tovrstnem dvigovanju denarja enako kot pri tekočem računu. Lastnik dobi izpisek, prav pa je, da vsakdo tudi sam vodi evidenco o dvigih denarja s tekočega računa s pomočjo bankomata.
"Čeprav je v svetu naprava že uveljavljena, banka za uvedbo te novosti zasluži priznanje. Sicer pa v Gorenjski banki že nekaj let opažam, da si resnično prizadevajo, in da so tudi uspešni, pri posodabljanju poslov z občani. Začeli so z bontonom, urejanjem bančnih okencev in še nekaterimi prijetnimi posebnostmi. Opažam pa tudi, da je v Ljubljanski banki oziroma Gorenjski banki d. d. v primerjavi z drugimi bančnimi hišami kakovost sodelovanja s strankami in novostmi pri poslovanju zelo poudarjana..."
A. Zalar
Veselo v Kamniku
Kamnik - Pihalna godba DKD Solidarnost iz Kamnika je v petek in v soboto v hali v Kamniku pripravila veliko zaba-vno-glasbeno prireditev z naslovom Veselo v Kamniku. Na prireditvi so ob kamniški godbi pod vodstvom Francija Lipi-čnika razpredali vesele lovske štorije lovci iz kamniških lovskih družin. Oba dneva so nastopili tudi različni zabavni an-sambi, posamezni instrumentalisti, pevci in humoristi. Manjkalo ni tudi dobrot za pod zob in dobre kapljice.
A. Ž.
Prijetna in koristna srečanja
Nobena reč ni težka...
Kranj, marca - "Nobena reč ni težka, če imaš smisel in veselje zanjo," pravi Nežka Šturm, ki že od decembra naprej enkrat na teden v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju vodi krožek za ročna dela. Žene, ki so se decembra zbrale, se bodo sestajale vse do sredine aprila, 20. marca, za krajevni praznik, pa bodo pripravile tudi zanimivo razstavo.
Krožek ročnih del
To je zdaj že tretji tovrstni krožek, na katerem se žene iz krajevne skupnosti zberejo enkrat na teden ob četrtkih in se potem v prijetnem pogovoru učijo klekljanja, kvačkanja, pletenja in sCTcakšnih ročnih del. In že tretje leto takšen krožek vodi Nežka Šturm. "Ko smo se pred tremi leti zbrale prvič v prostorih krajevne skupnosti, zato da se kaj naučimo in tudi pokramlja-mo v zimskih večerih enkrat na teden, še ni bilo pravega zanimanja. Drugo leto je bil obisk že večji. Letos pa nas je kar okrog 20 na spisku, vsak teden pa se nas zbere kakšnih deset in več. 20. marca bomo pripra-j vile razstavo ob krajevnem prazniku, i sicer pa bo letošnji krožek trajal do I sredine aprila. Nekatere kvačkajo, i klekljajo, druge spet pletejo. Kar nekaj lepih stvari smo že naredile ob prijetnem kramljanju."
Nežka pravi, da se je ročnih del naučila, ko je bila še otrok. Doma je bilo deset otrok in treba se je bilo nekako znajti. Pravi pa tudi, da pri ročnem delu velja pravilo, da nobena reč ni pretežka, če imaš le smisel in veselje zanjo. In skupina žena, ki se enkrat na teden dobivajo v prostorih Gozdnega gospodarstva Kranj, za kar so GG Kranj hvaležne, je takšna. Njihova "delovna" srečanja so brezplačna in prijetna, zato se ob četrtkovih večerih rade zberejo.
A. Žalar
Kmetijstvo v škofjeloški občini
Nekateri le kritizirajo in se ne menijo za nasvete
Škofja Loka, 3. marca - V škofjeloški občini so lani pri odkupu večine kmetijskih pridelkov presegli načrt in tudi predlansko raven, celo pri mleku, vendar so precej zaostali pri odkupu govedi za zakol in krompirja. Goved i so odkupili 194 manj in krompirja 347 ton manj. Čeprav suhoparni podatki o količini pridelane hrane in o odkupu niso edino merilo uspešnosti, jih navajamo že zato, ker se za njimi "skrivajo" prizadevanja strokovno-pospe-ševalnih služb pa tudi številni kmetijski, gospodarski in strokovni problemi.
Lani so na trinajstih kmetijah, ki ležijo v višinskem območju in imajo urejeno čredinsko pašo, redili črnobe-le plemenske telice za farme. Ker so na kmetijah, ki so redile telice za ljubljansko Agroemono, dnevni prirasti padli pod dogovorjeno mejo (60 deka-gramov prirasta na dan), je zadružna pospeševalna služba jeseni analizirala kakovost osnovne krme in izračunala obroke, ki bi dajali zaželjeni dnevni prirast. Na štirih kmetijah so se že odločili, da bodo leto kooperacijsko rejo plemenskih telic opustili.
Kot je znano, v škofjeloški občini prevladuje govedoreja - v nižinskem in deloma hribovskem območju predvsem reja krav-molznic, v višinskem pa v glavnem reja bikov in plemenskih telic. V A kontrolo, ki zajema podatke o mlečnosti, deležu tolšče v mleku, evidenco porodov
Na večini kmetij v škofjeloški kmetijski zadrugi ugotavljajo kakovost mleka z reduktaznim preskusom, na 54 kmetijah, ki oddajo na leto več kot dvajset tisoč litrov mleka, pa s štetjem bakterij. Na teh, večjih kmetijah je bila lani kakovost mleka zelo dobra, saj ga je bilo kar 93 odstotkov v prvem in drugem kakovostnem razredu (doplačilo 10 oz. 5 odstotkov na osnovno ceno), šest odstotkov povprečne kakovosti, le manjše količine pa niso ustrezale predpisani higienski kakovosti. Ker v zadrugi vedo, da le kakovostno mleko omogoča izdelavo kakovostnih izdelkov, razmišljajo o tem, da bi na vseh kmetijah ugotavljali kakovost mleka s štetjem mikroorganizmov v mililitru mleka.
Travna ruša je na nekaterih zemljiščih zaplevljena. Ker strokovno še ni povsem znano, kateri način obnavljanja zaplevljene ruše je za škofjeloško področje najboljši, je strokovna služba v Zmincu pri Škofji Loki napravila več poskusov in ugotovila, da je najuspešnejše preoravanje travne ruše (kjer je to pač mogoče) in nova setev. Uničevanje plevelov s herbicidi in hkratno sejanje semena v rušo je le malo učinkovitejše kot samo zatiranje plevelov s kemičnimi sredstvi in ne opravičuje večjih izdatkov._
in pripustov in je temelj za selekcijsko delo v govedoreji in za druge strokovno ukrepe, je bilo lani na območju KZ Škofja Loka vključenih sto hlevov s skupno 910 kravami. Njihova povprečna mlečnost je bila pri lisasti pasmi 3678 kilogramov mleka, pri črnobeli pa 4356 kilo-
gramov. Mlečnost krav lisaste pasme je bila za 64 kilogramov večja kot leto prej, sicer pa za 308 kilogramov večja od slovenskega povprečja. Poporodni odmor je pri teh kravah znašal povprečno 109 dni in je bil kar za trinajst dni krajši kot sicer v Sloveniji, vendar je bil še vedno predolg in nad priporočenim (85 do 90 dni). Ker kontrola zaroda, ki je lani zajemala 474 hlevov v skupno 1648 kravami, ne daje pravih rezultatov (v primerjavi z vloženim denarjem), v škofjeloški zadrugi predlagajo, da bi jo ukinili ali vsaj korenito spremenili. Nezadovoljni so tudi s selekcijo pri lisasti pasmi, že nekaj časa namreč ugotavljajo, da ne napreduje tako, kot bi želeli. Prav to je bil tudi razlog, da so lani predvsem za boljše krave uvozili iz Nemčije visokokakovostno seme lisastih bikov. Nekaj tega semena imajo še na za-
logi, sicer pa predvidevajo, da bodo ta problem kmalu rešili na republiški ravni.
Kar zadeva prehrano govedi, v kmetijski pospeševalni službi ugotavljajo, da so predvsem na večjih kmetijah veseli strokovnih nasvetov in pomoči, da pa je na nekaterih kmetijah povsem drugače: le pritožujejo se, da krave niso breje, kritizirajo vse, od A do 2, krivdo pa valijo samo na druge. Strokovnjaki opažajo, da vse njihovo dosedanje delo in svetovanje le ni bilo zaman, saj biokemijske analize krvi kažejo, da se je oskrba živali z natrijem izboljšala, še vedno pa živalim na splošno primanjkuje beljakovin. Prav pomanjkanje beljakovin in karotinov (slednje je značilno predvsem za kmetije v Selški dolini) pa lahko hitro privede do plodnostnih motenj in s tem tudi do precejšnje gospodarske škode.
Ugotovitev, da nekateri rejci premalo skrbijo za pridelavo kakovostne osnovne krme, ni nova. Analize 39 vzetih vzorcev krme (sena, otave, travne in koruzne silaže in močne krme) je pokazala, da so med posamezniki zelo velike razlike. Kakovost silaže se je izboljšala, najslabša pa je kakovost sena. Spravilo prve košnje ovira pogosto slabo vreme, ki še bolj kot na ravnini otežuje delo na hribovskih in višinskih kmetijah, še vedno pa je navzoča tudi bojazen, da bo količina pridelka zaradi zgodnje košnje manjša.
C. Zaplotnik
Radovljiški program pospeševanja kmetijstva
Največ denarja za strokovno delo
Radovljica, 2. marca - V radovljiški občini naj bi letos za pospeševanje kmetijstva namenili približno 4,4 milijona dinarjev, od tega 450 tisoč dinarjev za gradnjo in obnovo hlevov in drugih gospodarskih objektov, 87 tisoč dinarjev za regresiranje nakupa kakovostnih plemenskih živali in semen, nekaj več kot 1,7 milijona dinarjev za strokovno dejavnost, milijon dinarjev za cenovne ukrepe, 800 tisoč dinarjev za celovit razvoj podeželja in za pomoč območjem, kjer so pridelovalne možnosti omejene, ter 757 tisoč dinarjev za rezervo, 100 tisoč pa naj bi šlo za delo odbora za pospeševanje kmetijstva.
Kot predvideva odbor, naj bi kmetje za gradnjo in obnovo hlevov dobili po 25.000 dinarjev nevračljivega denarja, za gradnjo ostalih gospodarskih objektov, kot so silosi, gnojni-čne jame, sušilne naprave, mle-kovodi, po 10.000 dinarjev, za nakup plemenske telice frizij-ske ali simentalske pasme (iz
kontrole) po 2.000 dinarjev regresa, za nakup bika-plemenja-ka in plemenske noriške kobile po 3.000 dinarjev, merjasca in plemenskega ovna 1.000 dinarjev ter za nakup semena silažne koruze po pet dinarjev za kilogram. Kmetije v višinskem območju naj bi letos prejemale za mleko po 10 par občinske premije za liter ter za živino po
1,50 dinarja za kilogram žive teže, hribovske kmetije pa po 1,20 dinarja. Sklad naj bi letos prispeval 50.000 dinarjev za prevoz mleka iz višinskih območij   (Koprivnik, Gorjuše,
za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, predvsem kmečkega turizma, za ureditev dostopnih poti do posameznih kmetij in oskrbe z vodo, za izdelavo programa gospodarskega in družbenega razvoja podeželja... f
Kot smo že omenili, bo šlo največ denarja za strokovno delo - za zadružno in skupno gorenjsko pospeševalno službo, za preventivno dejavnost v
Podjelje, Ravne, Nemški rovt,. govedoreji, prašičereji in čebe-Kupljenik, Zgornje Laze, Ra- larstvu, za testiranje in servisi-
Za zdravje ljudi in živali
Cepljenje lisic proti steklini
Lisica je glavni prenašalec stekline. Steklina, ki zdaj razsaja pri nas, se je ponovno pojavila leta 1987. Ker se je z lovskimi ukrepi ne bi mogli znebiti, so se naši lovci z veliko pripravljenostjo lotili akcije polaganja tako imenovanih tubingenških vab. Taje sestavljena iz loja in ribje moke in ima vstavljeno kapsulo cepiva, velika pa je 4 x 4 x 1,5 cm, tako da jo lisica ne more pogoltniti. Ko v vabo ugrizne, pregrizne tudi kapsulo s cepivom, ki pobrizga sluznico ustne votline. To je dovolj, da lisica ostane eno leto odporna proti steklini. Da bi cepljene lisice lahko razlikovali, je cepivu dodan tetraciklin (antibiotik), ki daje značilno rumeno obarvanost čeljustnice.
Na Gorenjskem so s tiibingenškimi vabami že trikrat cepili lisice. Prvič so lovci položili I. oktobra 1988 8.800 vab, nato 6. maja 1989 12.800 vab in nazadnje 28. oktobra 1989 5.600 vab. Vaba stane 2 DEM. Denar za nakup vab je zagotovila Republiška veterinarska uprava, lovci pa so izvedli akcijo zastonj. Ostale materialne stroške so pokrile gorenjske občine.
Lisice so vabe zelo dobro prijemale. Dosedaj opravljene preiskave odstreljenih lisic kažejo, da je bilo 86 odstotkov odpornih oziroma cepljenih proti steklini, saj so lovci polagali vabe po kvadratnem rastru na širokih površinah. Namen akcije je namreč, da po možnosti vsaka lisica ugrizne po eno vabo in ne morda ena lisica po več vab. V načrtu imamo še eno manjšo akcijo Polaganja vab v okuženih območjih radovljiške in škofjeloške občine. Trenutno stekline ni v občinah Jesenice, Kranj in Tržič, kar nedvomno kaže na dober uspeh akcij cepljenja.
Spomladanska akcija letos maja naj bi bila zadnja in to le v jugozahodnem delu Gorenjske. To se bo pokazalo, ali bo ta pas cepljenja »držal«. Lahko torej upamo, da bomo z akcijami cepljenja lisic na Gorenjskem zajezili steklino.
Dr. Peter Tišler
dovna in Peračica), premijo za kooperacijsko pitanje (pokrivanje razlike med ceno teleta in ceno spitane živine), do 20 odstotkov za zavarovanje živine v hribovskem in višinskem območju, precej denarja pa tudi
ranje škropilnic, za uravnavanje sejalnic, za izobraževanje (tečaji, predavanja, poučni izleti), za izdelavo agrokarte, za 50-odstotno financiranje analiz vzorcev zemlje in krme itd.
C. Z.
Konferenca potrošnikov
Vsi mesni izdelki ne ustrezajo predpisom
Kranj, 3. marca - Konferenca potrošnikov, ki deluje pri občinski konferenci Socialistične zveze Kranj, je na februarski seji med drugim obravnavala rezultate pregleda nekaterih mesnih izdelkov, ki jih je na podlagi vzetih vzorcev v samopostrežni trgovini na Kokrici pripravil Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske. Iz izvida je razvidno, da potrošniki ne dobijo vedno takšnih živil, kot bi jih morali, pri tem pa ne gre za krivdo trgovine, ampak izdelovalca. V higiensko-bakteriološkem laboratoriju zavoda so, na primer, ugotovili, da vzorec posebne obarjene klobase, ki je bil vzet 8. februarja, ni ustrezal pravilniku, ker je vseboval preveč vode. Vzorec gorenjske klobase (izdelek zasebnega mesarja) je po sestavi ustrezal pravilniku, vendar je bil močno slanega okusa in zato tudi slabše kakovosti. Navadna goveja salama, prav tako izdelek istega zasebnega mesarja, je vsebovala preveč vlage. Le dva od skupno petih pregledanih mesnih izdelkov, pečenica škofjeloških Mesoizdelkov in posebna klobasa v kolobarju kmetijskega kombinata Šentjur pri Celju, sta povsem ustrezala pravilniku o sestavi in o bakterioloških pogojih.
Konferenca potrošnikov tudi priporoča kupcem, da naj kupujejo le najbolj potrebna živila in da naj si ne delajo zalog, ker je pričakovati, da se bodo vsaj nekateri prehrambeni izdelki pocenili. Diskontna prodaja mesa, mesnih izdelkov in sirov se bo predvidoma začela šele v sredini aprila.
C. Z.
Popuščanje
Po velikih posegih na kakovostna kmetijska zemljišča (stanovanjsko naselje Planina, industrijska cona Primskovo, posegi na Zlatem polju, razkošna gradnja zasebnih hiš, naselje med Radovljico in Lescami itd.) je z interventno zakonodajo in kategorizacijo kmetijskih zemljišč napočil čas streznitve, ko so se tudi gorenjske občine s srednjeročnimi in dolgoročnimi družbenimi plani obvezale, da bodo varovale vsaj najboljša zemljišča. Če so bile sedanje občinske vlade (in skupščine) prva leta po izvolitvi dokaj dosledne in niso popuščale apetitom po plodni zemlji, pa zdaj, ko se jim končuje mandat, tega ni več mogoče trditi. V radovljiški občini so, na primer, v sodelovanju z republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in s strokovno službo Geodetskega zavoda SR Slovenije, tako spremenili kategorizacijo nekaterih zemljišč na robu naselij, da bodo krajanom omogočili zidavo stanovanjskih hiš in drugih objektov. V škofjeloški občini so prvo leto srednjeročnega obdobja prepustili v nekmetijske roke 5,7 hektarja kmetijskih zemljišč, drugo leto 5,5 hektarja, predlani 4,8 hektarja, lani 8,9 hektarja, tudi ti podatki pa niso popolni, ker ne zajemajo zemljišč, za katera ni bilo treba plačati odškodnine, niti ne zemljišč, na katerih so "zrasle" črne gradnje. Da je bil dogovor o varovanju najboljše kmetijske zemlje podoben obljubam s figo v žepu, je mogoče sklepati že iz tega, da so bili v vseh letih prostorski posegi usmerjeni predvsem na njive in travnike, manj pa na slabša zemljišča.
Ker so (nekdanje) kmetijske zemljiške skupnosti že zaradi načina financiranja in tudi organizacijskih sprememb precej nemočne, je edino, kar daje upanje za dosledno varovanje najboljših kmetijskih zemljišč in za preusmeritev prostorskih posegov na slabša zemljišča, nova, pluralno sestavljena skupščina in njej odgovorni izvršni svet.
C. Zaplotnik
MEŠETAR
144.000 dinarjev, 85.000 dinarjev, 88.000 dinarjev, 58.000 dinarjev, 55.000 dinarjev,
V petek smo vzeli v roke Gorenjski glas, odprli stran z malimi oglasi, vrteli številčnico telefona in spraševali, koliko kaj stane. Da smo od Glasa, se nismo izdali, prav zato ne, ker smo hoteli zvedeti prave cene. Najprej smo kupovali brejo teli-co simentalko. Gospodarica nam je rekla, da je zadnja cena 10.000 konvertibilnih dinarjev ali če hočete: deset milijard prastarih dinarjev. V Žirovnico smo vprašali, za koliko bi nam bili pripravljeni prodati dva tedna staro teličko simentalko - in zvedeli, da je "živalca" težka 60 kilogramov in da bi morali za vsak kilogram odšteti 40 dinarjev. Nedaleč od Žirovnice smo kupovali pujske, težke 25 do 35 kilogramov. Gospodar ni ovin-kariL ampak povedal naravnost: cena 50 dinarjev za kilogram. Na Škofjeloškem smo se zanimali za osem mesecev brejo teli-co, pravzaprav bolj za ceno kot za telico. Takole so nam rekli: 14.000 dinarjev prinesite, pa bo telica vaša. Na drugi kmetiji, prav tako v škofjeloški občini, so za okrog 550 kilogramov težko kravo, ki bo kmalu tretjič teletila, zahtevali 12.500 dinarjev. Seno je bilo naprodaj po 1,6 dinarja za kilogram, jagenjčka, težka približno 30 kilogramov, po 30 dinarjev za kilogram, bukove butare po 10 dinarjev... No, nazadnje smo v kranjski občini kupovali še brejo kozo in zvedeli, da imajo tudi koze kar visoko ceno - 1.000 do 1.400 dinarjev.
V prodajalni Brazda na Poljšici pri Podnartu, kjer prodajajo nove in rabljene kmetijske stroje in priključke, so nam v petek povedali cene za nekatere njihove stroje.
- traktor Zetor 6211, nov, z originalno kabino
- traktor IMT 539, nov
- traktor Tomo Vinković 830, nov
- traktor Tomo Vinković 821, nov
- traktor Tomo Vinković 818, nov
- traktor Torpedo 75 A, nov, na sprednji pogon - 189.000 dinarjev,
- traktor Torpedo TK-65, nov, s kompresorjem in avtomatsko kljuko 140.000 dinarjev,
- traktor Zetor 5911, star 10 let, 1500 delovnih ur
56.000 dinarjev,
- traktor Zetor 5011, star 5 let, 1200 delovnih ur 80.000 dinarjev,
- traktor Zetor 5211, star 2 leti, 500 delovnih ur 77.000 dinarjev,
- kosilnica BCS 622, nova, gorivo - bencin in petrolej, širina rezila 127 cm 47.000 dinarjev,
- kosilnica BCS 602, nova, širina rezila 110 cm  24.000 dinarjev,
- obračalnik SIP-220 10.000 dinarjev,
- puhalnik Tajfun, malo rabljen, z elektromotorjem
11.000 dinarjev,
- kosilnica BCS, rabljena, z vozičkom 14.000 dinarjev,
- škropilnica Agromehanika, nova, 340 litrov, širina 8 metrov
7.000 dinarjev.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predvideva v programu za pospeševanje tržne proizvodnje hrane tudi več regresov in premij na področju konjereje. Da bi spodbudil rejo kakovostnih plemenskih konj ter povečanje števila in izboljšanje kakovosti konj, bo letos namenil premije za
- žrebice hladnokrvne in toplokrvne pasme ter za kasače v A rodovniku 660 dinarjev
- žrebice hladnokrvne in toplokrvne pasme ter za kasače v B rodovniku 420 dinarjev ! žrebice in žrebičke haflinške pasme                660 dinarjev
- kobile z žrebeti 660 dinarjev
- matične kobile z žrebeti (A rodovnik) 78 dinarjev
- žrebce - pepinjere 660 dinarjev
- 6-mesečne žrebce 2.320 dinarjev Na področju konjereje je letos predviden ob izpolnitvi določenih pogojev (v čredi najmanj pet kobil, polovica živali iz osnovne črede v A rodovniku, slovenska hladnokrvna ali haflinška pasma, najmanj pet žrebet pred izločitvijo) tudi regres 6.400 dinarjev za plemensko žival in podpora za novogradnjo ali posodobitev hleva ter spremljevalnih objektov, in sicer pri novogradnji 5.000 dinarjev na stojišče in pri obnovi 1.500 dinarjev.
HUDO JE, ČE JE IZBRISANA CELO BESEDA
Šarm Markovičevega dina-mi(ti)zma: »Potrebovali smo 40 let za preobrat k humanejšemu in tržnejšemu socializmu in to v državi, ki je prva v svetu uvedla samoupra vijanje.«
Ne glede na te praktične pasti in protiudarce pa se spor med privrženci SPIZa. oblasti in njihovimi nasprotniki ne more niti v primeru takojšnje prekinitve naraščajoče nestrpnosti končati drugače kot z razhodom in (ali) z nastankom najmanj dveh strank, o katerih usodi bo odločala vrednost njunih programskih usmeritev in volja svobodnih volilcev. ne pa ustanoviteljev.
Za razumevanje te preproste resnice, za privajanje ter pristajanje nanjo preostaja upokojencem le še ena seja najvišjega partijskega foruma - če jo bodo ploh še sklicali. To je hkrati tudi formula bodoče enotnosti v partiji (SPIZ), ki je desetletja kazala izrazito nepripravljenost, da bi ob stanju svojih programskih (odločitev), organizacijskih in kadrovskih potencialov pretehtala dejstva - zlasti tista, ki so v nasprotju s skrbno negovanimi »partijskimi« fikcijami in tabuji.
Želim si, da bi se v letu 1990 pri upokojencih Slovenije povezal občutek varnosti in zadovoljstva. Ta negotovost in strah bivanja v naši deželi sta nemogoča in ljudem jemljeta voljo do bolj aktivnega življenja.
Ivan Ogrinc
Socialistična republika Slovenija OBČINA RADOVLJICA Sklad stavbnih zemljišč
objavlja
RAZPIS ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
Sklad stavbnih zemljišč občine Radovljica objavlja javni razpis za prodajo nepremičnin v Radovljici.
PREDMETI IN POGOJI RAZPISA
I .—Stanovanjska hiša v Radovljici, Trubarjeva 5, pare. št. 53 stavbišče/119 m: dvorišče (28 m2) k. o. Radovljica. Kupnina za objekt določena na dan 28. februarja 1990 znaša 447.928,00 din in se revalorizira do sklenitve pogodbe.
I,—Oddaja pare. št. 144/1, 129/12 k. o. Radovljica za gradnjo gostinskega objekta z rastlinjakom in prodajno galerijo.
Zemljišče je komunalno opremljeno, možnost parkiranja je zunaj funkcionalnega zemljišča objekta pred vstopom v park.
Cena za m: zemljišča je 97,70 din, za komunalno opremo 255,50 din in za lokacijske ugodnosti 70,60 din, t>er odkup objekta 154.397,00 din določena na dan 28. februarja 1990 in se valorizira vse do sklenitve pogodbe. Rok dograditve je 36 mesecev po sklenjeni pogodbi o oddaji zemljišča. Posebna zahteva je upoštevanje idejne zasnove objekta v skladu z ZN Radovljica.
Oddaja nezazidanega stavbnega zemljišča za gradnjo trgovskega objekta ob Grajski cesti v Radovljici na zemljišču, pare. št. 275/2 k. o. Radovljica. Zemljišče leži ob Grajski cesti v Radovljici in je v skladu z ZN Radovljica namenjeno gradnji trgovskega objekta. Objekt je dvoetažen, s skupno površino 800 nr. Cena za m zemljišča je 97,70 din" za komunalno opremljeno 255,50 din in za lokacijske ugodnosti 70,60 din določena na dan 28. februarja 1990 in se valorizira do podpisa pogodbe.
Pri izbiri ponudnika imajo prednost pod 1. tisti, ki bo ponudil višjo ceno odkupa objekta, pod 2. in 3. imajo prednost tisti, ki bo v ponudbi navedel krajši rok dograditve objekta.
Pisne ponudbe bomo zbirali 15 dni od dneva objave. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti na naslov: Sklad slavbnih zemljišč občine Radovljica. Komisija bo o izboru udeležence razpisa obvestila v 15 dneh po zaključku razpisnega roka.
PREDSEDNIK JOŽE KOCJANC I. r.
Občni zbor Zelenih Gorenjske
Ekološke prireditve še ta mesec
Kranj, 2. marca — V četrtek je bil v Kranju občni zbor Zelenih Gorenjske. Udeleženci so potrdili kandidatno listo za družbenopolitična zbora republike in kranjske občine, spregovorili pa so tudi o osnutku programa Zelenih Kranja, ter o dveh ekoloških prireditvah, ki bosta v Škofji Loki in Kranju.
Za republiški družbenopolitični zbor so bili potrjeni Slavko Savič, Damjan Vodnjav in Tomaž Kukovica iz Kranja, Aleksandra Pretnar in Marija Pogačnik iz Škofje Loke, Janez Žepič iz Tržiča, ter Neva Luštrek z Jesenic. V družbenopolitični zbor občine Kranj pa so predlagali, Vlasto Sagadin, Slavka Savica, Francija Dovča, Petra Katrašnika, Iztoka Pogačnika, Igorja Gorenjca in Tadeja Markiča.
Udeleženci zbora, ki jih je bilo največ iz Kranja, so k osnutku programa kranjskih Zelenih, dali še nekaj predlogov in pobud. Tako naj bi se Zeleni zavzemali za dosle*dno izvrševanje zakonodaje s področja varstva okolja, reševanje problematike odlagališč odpadkov in onesnaženih vodnih virov, predvsem pa naj bi aktivno sodelovali pri oblikovanju razvojne politike v občini. Kot eno prednostnih nalog so določili postavitev merilnih naprav za onesnaženost zraka, ki je tudi na Gorenjskem postala velik ekološki problem. V zvezi s tem bodo v prihodnjih dneh naslovili pobudo na kranjski izvršni svet, ki naj bi za merilne naprave namenil sredstva iz sklada za varstvo okolja.
Medtem koje predvolilni boj v polnem zamahu, se bodo gorenjski Zeleni vključili vanj z dvema ekološkima prireditvama, ki bosta 15. marca v Škofji Loki in 29. marca v Kranju.
Matjaž Gregorič
ZKS - stranka demokratične prenove potrdila volilni program in svoje kandidate
Strah pred sesutjem gospodarstva
Ljubljana, 4. marca - Stoodstotna podpora Milanu Kučanu kot kandidatu ZKS - stranke demokratične prenove za predsednika predsedstva Slovenije in dr. Matjažu Kmeclu ter dr. Boštjanu M. Zupančiču kot kandidatoma za člana predsedstva ter soglasje k listam kandidatov za družbenopolitični zbor republiške skupščine, ki bodo predložene v 14 od 16 volilnih enot za ta zbor ter grozeče opozorilo, da je treba zaustaviti gospodarsko propadanje Slovenije, kar ZKS - stranka demokratične prenove kot še vedno vladajoča stranka lahko stori, so glavne značilnosti nedeljskega volilnega dogovora v Ljubljani.
Peter Bekeš, šef volilnega štaba ZKS - stranke demokratične prenove je dejal, da so nekatere volilne ponudbe dopolnjene in aktualizirane (kultura - bogastvo naroda, slovenska RTV kot javna ustanova, koncepcija občine na osnovi evropske listine o lokalni samoupravi, vir sredstev za uresničitev programa razvoj gospodarstva na eni in varčevanje pri državni upravi, JLA in nerazvitih na drugi strani, enakopravnost vseh ljudi, manjšin in skupin, ne glede na številčnost), da so nekatere uresničljive na krajši rok, nekatere pa so tempirane na mandat prihodnjih skupščin, to je na obdobje 1990 -1994. Miloš Prosenc pa je povedal, da je ZKS na demokratične in poštene volitve pripravljena in da vanje verjame. Ljudje, ki jih predlagamo, je dejal, s svojimi opredelitvami in ravnanji za nikogar niso skrivnost in zaupati jim ne predstavlja nobenega posebnega tveganja. Potrjuje se s svojim delom, ugledom. Sposobni ljudje, ki to res so, imajo pač to dobro lastnost, da so odgovorni do dela, ki ga opravljajo. Na
volitvah ne bomo sami. Ne podcenjujemo nobenih drugih imen, nobenih kandidatov. Res smo obremenjeni s preteklostjo in nočemo ter ne bomo v njej spregledali tistega, kar je bilo slabega, napačnega in krivičnega. Ničesar takšnega nismo storili v zadnjih letih, kar bi bilo v škodo slovenskemu narodu in njegovi suverenosti. Razumemo, da nas tudi kdo ne mara, da o nas govori grobo in mirnom resnice ali celo žaljivo. Ni nam vseeno, ali tega ne vračamo z enakim, je dejal Prosenc.
Volilni program je bil na nedeljski konvenciji sprejet, vendar dopolnjen predvsem v smislu zavarovanja gospodarske suverenosti Slovenije in njenega nadaljnjega propadanja. Lahko se zgodi, je dejal Emil Milan Pintar, nosilec liste ZKS v 7., gorenjski enoti, da bomo šli na volitve v času, ko bo gospodarski razvoj na najnižji točki v zadnjih desetih letih. Nobena vlada si tega ne dovoli, kar si mi dovoljujemo. Vsaka vlada zavestno igra na razpoloženje ljudi s svojimi ukrepi. Nam pa zvezna vlada vodi
Kandidati
ZKS - stranka demokratične prenova bo imela na volitvah v boju za ključne funkcije naslednje kandidate. MILAN KUČAN je kandidat za predsednika predsedstva Slovenije, dr. MATJAŽ KMECL in dr. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ pa sta kandidata za Člana predsedstva. ZKS bo nastopala s samostojnimi listami za družbenopolitični zbor republiške skupščine v 14 volilnih enotah. Nosilci list so dr. CIRIL RIBIČIČ, MILAN H VLAŽI C, mag. JANEZ KOCJANČIČ, SONJA LOKAR, PETER BEKEŠ, BORUT PAHOR, EMIL MILAN PINTAR v 7. gorenjski enoti skupaj z JANEZOM BOHORIČEM, MITJO ŽAGARJEM, ANTONOM GROSOM, RINO KLINAR, dr. DRAGOM PETRIČEM in dr. DANICO PURG, DRAGO PLEŠIVČNIK, FRANCI PIVEC, BOŽO KUHARIC, MIRAN POTRČ, ŠTEFAN KOROŠEC, dr. STANE PEJOVNIK in FRANC PIPAN.
politiko, ki nas bo točno, v trenutku volitev, lahko pustila brez osebnih dohodkov in s sesutim slovenskim gospodarstvom. Nimamo strategije razvoja Slovenije, vlada odstopa od stališč, kar kaže primer plač v Srbiji, ki bo to republiko stalo 400 milijonov mark mesečno, nekdo pa bo moral to plačati, stečajev se lotevamo napak, sicer pa vlada, je menil Pintar, sedaj išče vnovično potrditev v zvezni skupščini in to je manevriranje. Izguba gospodarske suverenosti pomeni tudi izgubo politične, ki smo jo doslej, je menil Stojan Kokošar, še ubranili. Gre za strahovit proces ropanja slovenskega gospodarstva, ki se lahko konča brez volitev, brez volilne zmage, ker konec koncev tisti, ki bo
zmagal, sploh ne bo mogel vladati.
Volilni program s praktično obvezo bo v tem smislu dopolnjen, Rrav tako pa zanesljivo tudi v smislu odprtosti Slovenije in varovanja enakosti in enakopravnosti ljudi ter demokracije, volilni štab pa bo, vsaj tako je bilo poudarjano v razpravi, moral upoštevati še ostrejše zahteve zoper predlog o razširitvi obmejnega pasu na kilometer. Upam, da je italijanski zunanji minister de Michelis med nedavnim obiskom v Beogradu to v obraz povedal Markoviču, saj širitev mejnega pasu pomeni, da so sedaj lahko graničarji streljali na 100 metrih, po novem pa v kilometrskem pasu, je bilo slišati v Ljubljani.
J. Košnjek
Demokratični forum, novo slovensko politično gibanje
Dialog in nevihta možganov
Ljubljana, 3. marca - Demokratični forum, ustanovljen v soboto, deluje sicer znotraj ZKS - stranke demokratične prenove, vendar ni nikakršen partijski podmladek ali skoj, temveč avtonomna politična organizacija in gibanje, ki se bo tudi do politike ZKS - stranke demokratične prenove ponašala kritično in sklepi, s katerimi ne bo soglašala, zanjo ne bodo obvezujoči.
Tudi na sobotni ustanovni konferenci je Demokratični forum, katerega pobudniki so bili mladi komunisti v CK ZKS in so predvsem ob nastajanju novega programa ZKS dvignili svoj glas in zavrnili smešnico, kot pravi pobudnik foruma Borut Pahor, o nestrankarskem pluralizmu, še posebej aktivni pa so postali ob Popitovem pismu CK ZKS, zavrnil očitke, da bo nekakšen partijski podmladek ali Skoj. Demokratični forum, za katerega je precej zanimanja med mladimi intelektualci, komunisti in nekomuni-sti ali celo strankarsko neopredeljenimi izobraženci, bo res deloval v okviru ZKS - stranke demokratične prenove in bo njena članarina zadostna za članstvo v forumu, vendar ne gre za nikakršno podaljšano
roko stranke. Forum je povsem avtonomna politična organizacija oziroma gibanje, ki bo delovalo aktivno in javno, se zavzemalo za odprt dialog in nevihto možganov, kot pravi predsednik Borut Pahor, delovalo pri oblikovanju politike ZKS - stranke demokratične prenove, vendar strankini sklepi za forum, če le-ta z njimi ne bo soglašal, ne bodo obvezujoči. Članstvo v forumu ni pogojeno s članstvom v ZKS - stranki demokratične prenove. Sprva pa so snovalci foruma res razmišljali, da bi bili povsem samostojna stranka. Forum tudi ni generacijska organizacija, temveč so vrata vanj odprta vsakomur, kdor sprejema njegov program. To je organizacija ljudi, ki jih ne zanima visoka politika,    ampak praktično
Za kaj se bo zavzemal forum
Demokratični forum si bo prizadeval za varen in stabilen prehod v demokracijo in za polno vključitev Jugoslavije oziroma Slovenije v Evropo. Demokratični forum daje poseben poudarek problemom, ki tarejo mlade ljudi. Še posebej pa se zavzema za spoštovanje in širjenje človekovih pravic, za kulturo miru in nenasilja, za zdravo okolje, za spoštovanje različnosti in strpnosti med ljudmi, za enakovrednost spolov, za reševanje problemov marginalnih družbenih skupin, za večjo in celovitejšo skrb države za invalide, za boljši dijaški in študentovski standard, za cenejše šolanje, za razbremenitev šolskih programov, za ustavitev bega možganov, za profesionalno in politično promocijo mladih ljudi, za reševanje problemov mladih družin, za pravico do zaposlitve, za reševanje stanovanjskih problemov, za razvoj mladinskega turizma, za reševanje velikih in malih tegob vsakdanjega življenja. Partnerje za skupno delo išče v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini.
obravnavanje družbenih problemov, to organizacija somišljenikov, ki jim je politika hobi. Jasna je namera foruma, da se ne organizira po ozkih strankarskih uzancah, ampak odpre prostor dialogu. V tem oziru
sta bližji svoboda in individualnost kot pa slepa disciplina in kimavost. Forum je gibanje za boljše življenje, prostor za premislek o velikih in malih tegobah človeka.
J. Košnjek
Nova akcija kranjskega Demosa
Kardelj proti Kavčiču
Kranj, 2. marca - Cestna afera, kakor je bila naslovljena zadnja javna tribuna kranjskega Demosa, označuje nevralgično točko polpretekle slovenske zgodovine. Nihče od posebej vabljenih - Vinko Hafner, Mitja Ribičič in France Popit, se prireditve ni udeležil.
Igor Omerza je uvodoma   nikogar od posebej vabljenih.
najprej predstavil glavne značilnosti tako imenovane Cestne afere, v kateri je šlo, po njegovih besedah, za spopad med Kardeljem in Kavčičem, konec spopada pa je bil usoden za tedanjega predsednika slovenske vlade.
Moderator večera, Branko Grims, sicer predsednik gorenjskih socialdemokratov, je navzočim pojasnil, da na tribuni ni
telefonsko se je opravičil le Vinko Hafner.
V drugem delu večera se je najprej oglasil drugi gost večera Igor Bavčar: "V normalnem življenju bi Cestna afera pomenila zgolj normalen parlamentarni spopad." Udeleženci pa so s svojimi vprašanji tudi presegli naslovljeni okvir večera, saj so spraševali tudi o aferi 25 poslancev, vlogi  Kučana pri
Kavčičevi politični likvidaciji (Omerza: "Ni dokazov o neposredni vpletenosti." Bavčar: "Vedeti moramo, da je Kučan že 25 let v slovenskem političnem vrhu!"). Ko je bilo govora o tem, da so programi vseh slovenskih strank pravzaprav enaki, je Omerza jasno zatrdil, da to ni res: "Če smo pri branju pazljivi, lahko opazimo cel kup bistvenih razlik. Poglejte samo primer lastnine, partija še vedno govori o družbeni lastnini, ohranja velike agrokom-plekse."
Iz razprave omenimo še mnenje enega izmed udeležen-
cev: "Ljudje so marsikje prepričani, da bo v primeru zmage Demosa prišlo do državljanske vojne." Slišali pa smo tudi za primer, ko je nekdo na Gorenjskem nalepil na avtobus Demosov plakat, pa se bo moral zaradi njega pred vodstvom podjetja zagovarjati, ker naj bi s tem onečastil dobro ime podjetja.
Kot smo uspeli po zaključku večera neuradno izvedeti, bo ena prihodnjih Demosovih akcij tribuna, ki se bo dotaknila razvpite kranjske davčne afere.
V. Bešter
Radovljiška knjižnica A.T. Linhart
KNJIŽNICA KONČNO DOBIVA
ČITALNICO
Radovljica - Knjižnica A. T. Linharta dobiva s prizidkom h knjižnici čitalnico, ki še ni opremljena ter pravljično sobo in malo dvoranico, ki jo že od novega leta sem uporabljajo za manjše prireditve. Za večje gotovo ni dovolj velika, tako da Linhartovo mesto tudi v prihodnje
še čaka uresničitev teh dolgoletnih načrtov.
Najbrž bi težko našli v Radovljici nekoga, ki ne bi poznal novega prizidka h knjižnici A. T. Linharta. Prav tako tudi ne nikogar, ki bi mu bila neznana dolgoletna dogovarjanja v občini, kdaj in kako prizidek k knjižnici tudi dozidati. Zdaj je večina največjega dela mimo, čeprav investicija sploh še ni zaključena. Daje gotovo, bodo seveda lahko rekli takrat, ko bodo prostori čitalnice tudi opremljeni in odprti. Zdaj so nared namreč le prostori, ko pa bo prišla še oprema, oziroma, ko bo tudi denarja za to dovolj, pa bo knjižnica odprla tudi čitalnico. Prav zaradi čitalnice bo knjižnica v Radovljici dobila svojo matičnost, zdaj jo ima le pogojno.
Vendar pa v knjižnici zaradi novo pridobljenih prostorov, ki segajo še za nadstropje višje in nanovo pridobljeno klet, ne držijo križem rok. Oba prostora je namreč - za razliko od čitalnice - mogoče uporabljati tudi brez opreme. To velja tako za pravljično sobo, kjer se ob četrtkih ob 17. najmlajši v urah pravljic prvikrat srečujejo s knjigo.
Tudi za spodnji prostor -dvoranico v obliki amfiteatra, knjižnica uporablja že od novega leta dalje. Prijeten prostor, ki tudi ni brez vsake akustično-sti, je primeren za literarne večere, monodrame in tudi kakšen manjši glasbeni nastop. Prvi so ga preskusili člani šolske dramske skupine z osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici, ki so prav na dan obletnice, ko je bila pred dvesto leti uprizorjena Linhartova Zupanova Micka, to znamenito gledališko delo radovljiškega rojaka, tudi zaigrali.
"Doslej smo v novi dvoranici pripravili že kar nekaj prireditev, največje bilo srečanj z literarnimi ustvarjalci pa tudi z zanimivim ustvarjalci z drugih področij. V sodelovanju z ZKO Radovljica pa so v dvoranici
Novim prostorom manjka še oprema.
nekajkrat gostovale lutkovne skupine," pravi vodja radovljiške knjižnice Rezka Šubic. "Za nas je to pravzaprav nekaj novega, doslej se je knjižnica ukvarjala samo z izposojo, za kaj drugega enostavno ni bilo možnosti. Zdaj smo naredili program, za torkove večere in kar je bilo doslej obiska, se res ne moremo pritožiti. Le na večer s Prešernovimi Gazelami je bilo manj odziva kot sicer."
Radovljiška knjižnica zdaj dodaja knjigam še novo vsebino. Dejansko jo bo dobila s čitalnico, v kateri bo seveda prostor ne le za pregled najrazličnejše periodike, pač pa tudi možnost študija. Vsekakor pa bodo razširili vsaj za trikrat tudi število periodike, ki jo je zdaj mogoče listati v knjižnici.
"Kar nekako normalno se nam zdi, da zdaj, ko čitalnica še ni odprta, del svojega časa namenjamo tudi organiziranju prireditev v spodnji dvoranici. Verjetno se bo dalo zavrteti tam tudi kakšen video film, pa tudi za predvajanje diapozitivov je namenjena, morda celo za kak dokumentaren film. Toda opreme ni, tako da jo predavatelj pač mora prinesti s se-
knjižnicah. Ze to, da da so po petindvajsetih letih črtali največji problem - prostor, jim veča voljo do dela. To prav gotovo potrebujejo, saj povsem brez problemov knjižnica seveda ni. Izposoja raste iz leta v leto, pa ne le v matični knjižnici, tudi v nekaterih večjih krajevnih kot na primer blejski: ta sploh vodi med vsemi izposoje-vališči, saj so na primer lani izposodili kar 5,89 knjig na prebivalca. Izposoja v matični knjižnici je skoraj še enkrat večja. Po tej podatkih se da sklepati, da v radovljiški občini knjižnična dejavnost dobro opravlja svojo vlogo, da ljudje radi berejo.
Kljub temu da izposoja v radovljiški knjižnici raste, pa zaradi pomanjkanja denarja lani niso dosegli predlanskega nakupa novih knjig. Celo pod normativom so, kupili so lahko le eno knjigo na enajst prebivalcev. Kljub pičlim denarjem za svojo dejavnost, pa računajo, da bodo v kratkem lahko posodobili izposojo s pomočjo računalnika in to tako v Radovljici kot na Bledu.
Rezka Šubic
boj
. Tudi za Radovljičane je nekaj novega, kar se je doslej dogajalo le v galerijah, v graščini in tudi v knjigarni DZS. Ugotovili pa smo, da je za prireditve - seveda ob primernem vremenu, nadvse pripraven tudi prostor pred knjižnico: prireditev z bohinjskimi predica-mi je na sposojenih gasilskih klopeh iz Begunj res lepo uspela. Imamo že tudi nekaj idej za poletje."
V knjižnici A. T. Linharta si seveda ne domišljajo, da imajo zdaj že takšne pogoje delovanja kot v nekaterih drugih
Pred leti so krajevne knjižnice burno reagirale na predlog po ukinitvah nekaterih "nerentabilnih" krajevnih knjižnic, češ da so potrebne in da nadaljujejo le staro tradicijo. No, resnici na ljubo, je nekaj knjižnic pred časom samo od sebe zamrlo, pa ne ker ne bi ljudje hoteli več brati izposojenih knjig, pač pa so prostori v starih dotrajanih hišah vse prej kot prijazno vabilo k izposoji. Veliko bralcev zato raje hodi po knjige kar v matično knjižnico, ki ima zato tako rekordno visok delež izposoje na prebivalca.
Lea Mencinger Foto: Franc Perdan
OBČINSKA PEVSKA REVIJA
Kranj — Zveza kulturnih organizacij vabi na oba koncerta občinske pevske revije, ki bosta v petek, 9. in soboto, 10. marca, ob 18. uri v Gimnaziji Kranj. Letos bo sodelovalo 19 skupin s skupno preko 450 pevci, kar je nekaj več kot v preteklih letih, saj smo k sodelovanju povabili tudi cerkvene zbore, ki gojijo koncertni program. Na prvem koncertu se bodo predstavili:
Moški pevski zbor Društvo upokojencev Kranj deluje že 26. leto in je vsestransko aktiven. Ljubezen do petja jih družabno povezuje, saj jim je jesen življenja tako mnogo lepša. Pevski program prilagajajo svojim zmožnostim. Kadar imajo težave z vodstvom, običajno pomaga Vencelj Sedej, ki je s svojimi 81. leti že pravi pevski veteran. Zbor po odhodu Eda Ošabnika vodi tudi letos.
Dekliški pevski zbor Poj mlado srce, je nova pevska se-, stava, ki vodi od septembra preteklega leta. Sestavljajo ga dekleta kranjskih in ljubljanskih srednjih šol in nekatere uslužbenke. To je po mnogih letih ponovno mlad zbor v Kranju in je poleg Komornega zbora Loka iz Škofje Loke, Obrtniškega MoPZ, to že tretji zbor, ki ga je v zadnjih 15. letih zbral in navdušil za muziciranje Janez Foršek.
Mešani pevski zbor DPD Svoboda Stražišče deluje že 37 let, kot mešan pa vadi sedmo leto. Zbor je kljub težavam z
vodstvi, ohranil pevsko vitalnost. Pevci so še posebej ponosni na dolgoletno sodelovanje s pobratenimi zbori iz Železne Kaple, Prosek — Kontovela in Brežic, saj bodo letos praznovali že 18 — letnico. Za umetniško rast zbora sedaj že drugo leto skrbi Breda Prašnikar.
Tretjič bo na reviji sodeloval Oktet mladih iz Šenčurja, ki ga vodi Damjan Močnik. Oktet poje v mešani sestavi in si vztrajno prizadeva za programski in poustvarjalni napredek. Njihova dejavnost pomeni vsekakor poživitev pevske kulture v Šenčurju.
Komorni zbor Gallus Kranj deluje pri župnijski cerkvi. Ustanovila ga je skupina ljubiteljev zborovskega petja januarja leta 1983 z namenom, da bi približno enkrat na mesec sodelovali pri bogoslužju. S petjem pri maši, ter s koncerti duhovnih in narodnih pesmi, je zbor nastopil V več krajih po Sloveniji, v Italiji in na Koroškem. Stalno sodeluje z Mednarodnimi glasbenimi tedni v Millstattu in s Koroškim polet-
jem na Osojah. Od ustanovitve dalje zbor vodi Angela Toma-nič.
Vokalno iznstrumentalna skupina Albatros KUD Dobrava Naklo deluje že peto leto. Posebnost skupine je izvirna lastna tvornost, saj poleg nekaterih ljudskih, v večini prepevajo skladbe njihovega vodje —-Staneta Gruma. Pesmi so sporočilo o prijateljstvu, ljubezni, življenju in upanju. Skupina je vsestransko aktivna in beleži do 20 letnih nastopov, po Gorenjski pa prireja tudi vesele večere.
Mešani pevski zbor K UI) Valentin Kokalj Visoko vodi že 11. leto Marija Kos. Zbor je s svojo zborovodkinjo nepogrešljiv tvorec kulturnega snovanja na Visokem in je v teh letih osvojil že obširen pevski program, ki ga uspešno poustvarja doma in tudi na tujem. Zelo dobro in prijateljsko sodeluje z zborom Frnes Grion iz italijanskega Tržiča, ki bo letos gostoval na Visokem.
Nonet Korotan Jezersko je kljub krajevni oddaljenosti po-
slušalcem revij zagotovo ostal v spominu po uspelih nastopih iz preteklih let. Sestav že drugo leto umetniško oblikuje Sašo Gale. Na robu naše slovenske dežele pomagajo ohraniti predvsem slovensko ljudsko pevsko izročilo.
APZ France Prešeren Kranj je v preteklem letu stavil 20-le-tnico delovanja. Njegov prvi dirigent je bil Matevž Fabijan, sedaj pa ga že deseto leto vodi Toma/ Faganel. Zbor je v teh letih imel več kot 450 koncertov in nastopov, programsko pa je osvojil več kot 400 skladb, med katerimi je bilo tudi precej slovenskih krstnih izvedb. Zbor redno koncertira doma in v tujini, sodeluje z orkestri, letos pa bo posnel že svojo tretjo ploščo. Zbor je za svoje delo prejel vrsto priznanj in nagrad, od katerih najbolj ceni tri zlate in srebrno plaketo iz zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. Zaradi bolezni Tomaža Faganela bo zborovodja Ana Erman.
Miha Plajbes
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1980 -1982. V galeriji Mestne hiše je na ogled dokumentarna razstava od 20 - letnici Tedna slovenske drame v Kranju. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Šopki rož za osmi marec - vezenje za hišni okras. RADOVLJICA - V novi dvoranici knjižnice A. T. Linharta bo danes, v torek, ob 19.30 v okviru torkovih večerov pogovor z Rerto Golob na temo - Kultura sporazumevanja in medseboj nih odnosov.
V Šivčevi hiši je na ogled razstava del akad. slikarja Valentina Omana.
V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo člani fo-tokrožkov treh jeseniških osnovnih šol.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike ih grafike Klementina Golija.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. kipar Metod Frlic.
V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja slikar, kipar in grafični oblikovalec Mario L. Vilhar iz Pirana.
Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. med tednom je možen ogled tudi po poprejšnjem dogovoru z upravo muzeja. Za večje skupine je odprt ogrevan prostor v okroglem stolpu, kjer zavrtijo videokasete o zbirkah muzeja, lepotah Slovenije ; v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava likovnih del akad. slikarja Janeza Kotačića.
KRANJ - Foto kino klub Janez Puhar pripravlja danes, v torek, 6. marca, ob 18.30 v klubski sobi večer s fotografom Edom Primožičem. Avtor bo ob izbranih diapozitivih pripovedoval o svojem delu.
V Prešernovem gledališču ta teden: 7. marca ob 19. 30 M. Je-sih: En sam dotik (za red premierski); 8. marca ob 20. uri M. Jesih: En sam dotik ( za Emono Ljubljana).
KAMNIK - Danes, v torek, 6. marca, bo ob 18. uri v razstavišču Veronika v Kamniku predavanje z naslovom Prenova in osvetlitev malega gradu in starega mestnega jedra. V petek pa bodo ob 18. uri v Veroniki otvorili medklubsko razstavo barvnih diapozitivov.
V sredo, 7. marca, bo ob 19. uri v dvorani Veronika glasbeno baletni večer pod mentorstvom Martine Golob - Bohte in Ele Glažar.
LUTKOVNI ČETRTEK
Kranj - Ta četrtek, to je 8. marca, bo v okviru lutkovnega abonmaja v gradu Kieselstein nastopila lutkovna skupina Lutke če/ cesto iz Kranja s predstavo Besedne igrarije po motivih Berte Golob. Predstava pa bo ob 17. uri, to je eno uro kasneje kot doslej. Tako bo tudi vse ostale lutkovne četrtke. Veliko staršev namreč dela z novim delovnim časom in jim zato kasnejša ura bolj ustreza.
Ljubitelji lutk, starši, otroci, po novem se dobimo v četrtek ob 17. uri v gradu Kieselstein!
Za prgišče pravljic in še pesmice povrhu
MALA KRALJESTVA
Škofja Loka - V založbi ZKO Škofja Loka je te dni izšla drobna knjižica Silve Brank z naslovom Mala kraljestva. To je knjižica - bolj bi rekli brošurica - ki prinaša pet pravljic, avtorica pa je dodala še pet otroških pesmic. Silva Brank sicer piše pesmi za odrasle, zbrala in izdala jih je v knjižici Razpotja pred dvema letoma. Zdaj pa se je odločila obelodaniti tudi gradivo, ki v njenem literarnem ustvarjanju odkriva navezanost na svet otroštva, svet, ki ga vsi nosimo s seboj, le da ga odrasli radj odrivamo v pozabo, otroci pa v njem živijo. Tudi s pomočjo takih pravljic, kot so se zapisale Silvi Brank.
L. M.
ŽARI PLANINA - POLJE SE ZLATI
Slikar in grafik Rudi Simčič je postal sedemdesetletnik. Njegove sončnice so posebnost v panorami njegovih motivov in pejsažev kot sestavni del njegove pojavnosti v naravi. V menjavi letnih časov, podob pomladi, prvega rojevanja, zorenja in previsa v sivobelo ledeno zimo. So avtentični posegi s prenosom iz resničnega ambienta, vendar s patino svojega nanašanja barve in nians, ki jih z momenti razpoloženja (patosa, erotike in eruptivnosti) prinaša emocionalno na svoja platna.
Njegova likovna pot sega v prve časa povojnega kulturnega življenja. Tako ga vidimo med pobudniki in samoustanovi-telji Robove povojne slikarske šole in združenja likovne sekcije Klas v Ljubljani. Na samostojnih razstavah v likovnih salonih in galerijah v Ljubljani, v Prešernovem muzeju v Kranju, v Škofji Loki v galeriji na Gradu in na Bledu. V likovnih prostorih Dolenjske — V galeriji v Novem mestu, v Lamutovem likovnem salonu Kostanjevica na Krki, v Kočevju ter Titovem Velenju, Zagrebu,v Uluhu in drugje. Razstavljal in ustvarjal je nekaj časa v Ženevi, kjer je v zasebni lasti zbirka njegovih tudi tamkajšnjih motivov. Ciklus sončnic in pejsažev pa v Kanadi in Japonski.
S statusom umetnika - slikarja je razstavljal vrsto let pred svojo upokojitvijo. Zadnja razstava njegovih olj - pejsažev, sončnic in tihožitij ter portretov (avtoportret in portret matere) je bila pozimi 1989 v galeriji Vodnikova domačija v Zg. Šiški. Mnogo je njegovih akvarelov, grafičnih listov (barvne izvedbe) kamnotiska in risarskih ter mnogoterih ornamentalnih kompozicij. Za skulpture v lesu je v Kostanjevici na Krki prejel pred že nekaj leti diplomo Jugoslavije za to zvrst kiparstva. V farni cerkvi v Vogljah je v celoti njegovo restavratorsko delo - obnova fresk na ostenju in stropu pod kupolo. Rudiju Simčiču -Glinškemu še mnogo dobrega zdravja, ustvarjalne intimne sreče ter osebnega zadovoljstva na življenjski poti.
Rudi Miškot
ureja LEA MENCINGER
Zdaj ko se pred volitvami politična temperatura naglo dviguje in ko se že slutijo tudi rahlo bolj konkretne zadeve v strankinih programih, naj bi bilo nam - navadni volilni raji -vsaj to nedvoumno jasno, kako silno smo bili v minulih štiridesetih ali koliko letih že izkoriščani, teptani, zaničevani, opeharjeni in še kar je takih sinonimov za totalitarno in absolutistično oblast. Ko poslušaš razne strankarske prvake, govornike in sladostrastno uživaš v olala polemikah, kdo je bil kdo in kdo ni kdo in kdo kaj še vse bo, če sploh bo, se ti kar malo »skravžlja« v napetih možgančkih, če ti jih je seveda po pranju totalitaristov sploh še kaj ostalo.
Da ne bo kakšne pomote: seveda je in je že zdavnaj bil enopartijski monopol za smetišče zgodovine in seveda po svetu kaj boljšega, kot je parlamentarna demokracija še niso izumili. Seveda je direktno za pljunit ob vseh privilegejih, ki jih ima v tej obubožani družbi še vedno partijska in druga upokojena elita, ki seji nikdar niti sanjalo ni, kako bedno živi narod, ki ga je sama tako samozavestno in vehementno upravljala in vse skupaj nepopravljivo zavozila. Seveda se morajo pri priči ukiniti izredne pokojnine, še prej pa privilegiji, ker v današnjem družbenem zrcalu niso ne normalni in ne moralni. Seveda je še tisoč petsto stvari, ki morajo nemudoma na dnevni red, če nočemo, da nas pohopsa sedanja jugoslovanska politična klima in gospodarska kriza.
A stvari lahko pogledamo tudi drugače in sploh ni treba, da si partijski fundamentalist. Lahko si tudi simpatizer pluralistično osvobojajočega strankarskega duha, pa vidiš,
TEMA TEDNA
NA LOJTRI DOMAČI
koliko neizmernega in pritlehnega revanšizma se skriva v nekaterih, ki poskušajo po lojtrci domačih ali vsejugoslo-vanskih strank na kakršnokoli že oblast. Le - ti so natanko ta mesec, marca 1990, nenadoma začutili vse muke in reve partijskega šikaniranja in teroriziranja. Kot se vidi in sliši, so zadržani in tolerantni samo do Kučana, medtem ko bi bilo vso ostalo komunistično rajo najbolje odstraniti, če ne že kar pobesiti.
V redu. Dovolim, da me vsi, ki potihem mislijo natanko tako, kot naglas in brez zadržkov govorijo razni Kramber-gerji, Marojeviči in Lenardiči, kot prvo tovrstno žrtev obesijo na prvo vrbo ali lipo, ampak še prej mi morajo dokazati, da imajo zgolj zaradi slovenskih partijskih šikan znatno nižji življenjski standard kot povprečni Slovenci. En sam neparti-jec naj mi tudi dokaže, kako ga je slovenska partija maltretirala in ni mogel doštudirati, si s posojili zgraditi zasebne hiše, ki je po merilih evropskega delavskega sloja že kar mali podeželski dvorec, ki ni dobil štipendije itd. Izvzemam kaj-
pak duševna trpljenja ob enopartijski prevladi, nesprejemljivo kadrovsko selekcijo, kije siromašila ustvarjalni potencial naroda ter posameznike, ki so bili zaradi svojega mišljenja zares zaprti in preganjani. Nikar pa naj mi o stalinističnih hudobijah slovenske partije v zadnjih letih ne trobezljajo tisti, ki samo čutijo, da bi bilo dobro nekomu pljuniti v obraz.
Če se že ravno moramo v politiki iti specifično slovenske igrice in se na politični lojtri domačih že mora zrcaliti vsa tipično slovenska strankarska paleta in nje znana kvaliteta, bodimo vsaj toliko civilizacijski in kulturni in ne meči-mo vseh bivših partijcev v en koš. Nekateri sedanji strankarski prvaki so zaradi mene lahko tudi odkrito začudeni, ampak dejstvo je, da je pri nas še veliko komunistov, ki niso nikomur, najmanj pa družbi, storili prav nič hudega. Celo več: žrtvovali so se zanjo, tako v letih, ko so po vojni dobesedno zastonj garali po tovarnah in v zadnjem času, ko so v družbene spremembe v resnici in brez spakovanja tudi verjeli. Ti pošteni komunisti, ki imajo danes tako mizerne pokojnine, da je nekdanje funkcionarje z izjemnimi pokojninami lahko do smrti sram, so zame v resnici pravi socialdemokrati, če Je že beseda komunist tako zelo kompromitirana.
Še dobro, da bodo kmalu volitve, kajti ob takem strankarskem duhovičenju, ki narod razvršča na domačo strankarsko lojtro po črno - beli tehniki in je namerno slepo za pastelne odtenke, lahko samo zavzdihneš: Mora me tlači, ob lojtri domači...
D. Sedej
Predstavitev in prikaz
Iskrinih gospodinjskih aparatov
10, Jesenice, ki je dobila muli-praktik. Podeljenih je bilo tudi deset tolažilnih nagrad. Dobili so jih: Marija Gril, Juleta Ga-brovška 19, Kranj; Jože Eljon, Zadružna 8, Kranj; Helena Kalan, Jama 19, Mavčiče; Žiga Mausar, Tavčarjeva 3, Jesenice; Mira Mlinar, Partizanska 13, Žiri; Anica Jerala, Smlednik 67; Silva Eljon, Zadružna 8, Kranj; Stana Hodnik, Ob Belci 2, Bohinjska
Bistrica; Jože Eljon, Zadružna 8, Kranj; Franc Podnar, Stara Loka 151, škofja Loka. Vsi nagrajenci naj se oglasijo v blagovnici Fužinar, ki je odprta od 8. do 12. ure in 15. do 18. ure. Take akcije, ki jih organizirata Iskra in jeseniški Fužinar so izredno dobrodošle in koristne, kar je pokazalo izredno zanimanje kupcev, ki so se zbrali v blagovnici.
Ob velikem zanimanju kupcev je v blagovnici Fužinar žrebal šestletni fantek Dino Lukič z Jesenic.
Minuli četrtek in petek je bila v blagovnici Kovinotehne v Fu-žinarju na Jesenicah skupna Prodajna akcija Iskre elektromotorjev - tovarne gospodinjskih aparatov Železniki in Kovinotehne - blagovnice Fužinar Jesenice. Vsi Iskrini izdelki so bili za 20 odstotkov cenejši.
V petek popoldne sta prijazna delavca Iskre Matjaž Eržen in simpatična Barbara Nastran
prikazala delovanje gospodinjskih aparatov, od multipraktika do drugih strojčkov. Zbralo se je zelo veliko ljudi, ki so z zanimanjem opazovali prikaz in tudi veliko spraševali. V Gorenjskem glasu je bil objavljen nagradni kupon z vprašanjem in v Fuži-narju so dobili 557 kartic z večinoma pravilnimi odgovori. V žrebanju je imela največ sreče Nada Pavlovič, Log Ivana Krivca
Simpatična Barbara Nastran Iz Iskre je prikazala delovanje Iskrinih malih aparatov.
DAHNILI SO DA:
V Škofji Loki: Darja Pusta vrh in Vilko Eržen iz Škofje Loke; Ana Jereb in Branko Korošec iz Dvorij; Marija Cankar in Anton Luznar iz Lučin; Marija Jesenko in Jožef Modic iz Žirov. Čestitamo!
8. MAREC MALO DRUGAČE
Kranjsko društvo "Sreča - pomoč v stiskah", ki smo ga predstavili v eni prejšnjih številk Gorenjskega glasa, pripravlja v četrtek, 8. marca, in petek, 9. marca, poseben seminar - antistres program. 8. marca bo pričetek ob 16. uri in naslednji dan ob 9.30 v hotelu Bor v Preddvoru. Dodatne Informacije lahko dobite po telefonu 45-080. Zapišlmo pa še to, da Imate z Izrezanim pričujočim člankom 10 odstotni popust.
Razpis za prvoaprilske laži
DPD Svoboda Ivan Krivec Hrušica skupaj z uredništvom Gorenjskega glasa, Radia Triglav Jesenice in Kaja razpisuje nagradni natečaj za NAJ LAŽ 90, ki jo bodo razglasili na zabavni prvoapril-ski prireditvi 31. maja ob 20. uri na Hrušici.
Snov za zanimive laži boste lahko našli v zanimivem in razgibanem političnem in družbenem življenju pri nas. Vse laži najkasneje do 26. marca pošljite na omenjena uredništva. (Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj - Za laž 90). Izbrali bomo pet najboljših, ki se bodo na Hrušici potegovale za NAJ LAŽ 90. Avtorje najbolj uspelih in domiselnih laži čakajo lepe in bogate nagrade.
Na zabavni prireditvi 31. marca na Hrušici bo nastopil ansambel Obvezna smer, pripravljajo pa tudi več zanimivih zabavnih točk.
Male gorenjske vasi
Čepulje
Piše: D. Dolenc
"V grmovju" so bili
Toliko so ti kraji doživeli med zadnjo vojno, da moramo spregovoriti tudi o njih.
"Za politiko se tu ni noben dajal," mi iskreno pripoveduje Koradetova mama, "saj je še Poznali niso. Vsak je le mislil, da bo Neme šel, da bo mir, da le bo več pobijanja... Kolikokrat se je zgodilo, da so bili °boji hkrati tu. Eni so skozi •Hala vrata ven leteli, drugi so velika odpirali. Kadar je bilo "ajhuje, si pa moral malo žganja dati, da se je pomirilo."
Kdo ve, morda prav zato noben od vaščanov ni padel doma in ni nikjer bilo požgano.
se je tu začelo že z dražgo-%imi borci. Tudi pri Koradeto-vih so se zdravili, preden so šli Potem naprej. Štiri so jim pripeljali, nič niso imeli skritih, v sobi so ležali. Potem je že kar cesta držala gor, se spominja Koradetova mama. Prav tako k Cavnarju in drugim hišam, ^avnarjeva mama je včasih Pravila, da ni verjela, da se bodo še kdaj v hiši posušile podeče, toliko snega in moče so zanosili v hišo, tako premočeni So bili borci.
S košarico po kosti
Velikokrat je bilo hudo, posebej takrat, ko je bila tista največja hajka okrog Planice, Lav-tarskega vrha, ko je padlo sedemnajst, povečini dražgoških borcev, med njimi legendarni Stane Žagar. Za marsikoga s Čepulj, pa je bilo najbolj stra-
Na sedlu, pri Čavnarjevi gostilni se križajo poti: proti Planici, Lav-tarskemu vrhu, v Strmico, v Selško dolino, na Mohorja.
Najmlajša vaščanka je brez dvoma Čavnarjeva Urša; ko smo jo slikali z mamico, je imela sedem, no danes ima dobrih osem tednov. - Foto: D. D.
šno tisti dan, ko so beli iz Žab-nice ujeli ženo, ki je prišla obiskat hčerko partizanko. Kakšno vpitje je bilo takrat po vasi in streljanje vsevprek. Živo so vrgli v šupo kmeta Valančiča z Javornika in zažgali. Jeseni 1944 je bilo. Njena sestra je potem s košarico prišla po kosti... Kdor je to doživel, do konca življenja ne bo pozabil.
Vsa vas je dihala s partizani. Čepulje, Mohor, Lavtarski vrh, Planica so bili obljubljena dežela kranjskim ilegalcem. Že malo nižje je bila meja, kjer si se lahko z nahrbtnikom in puško pokazal na poti. Sem gor so se zatekali vsi, tu so bile
stalne zveze s partizani. Tudi domači sinovi so šli z njimi. Dva brata Koradetove mame, Janez in Lovrenc Benedik, sta padla čisto na koncu. V zadnji hajki, na Poreznu sta bila. Erženov Jernej je padel doma; v breg je šel po steljo, ko je šla skozi hajka. Tudi Koradetov ata je bil v partizanih. A stari ljudje tod ne rečejo, da so bili v partizanih, temveč, da so bili "v grmovju".
Cesta, vodovod, bazeni za gasilce
Le štirje otroci trenutno hodijo s Čepulj v šolo v Stražišče.
Kombi jih vozi skupaj z otroki Lavtarskega vrha in Planice. Otroke, ki hodijo v malo šolo, vozijo posebej z osebnim avtomobilom. Glavna naloga in največja želja krajanov Čepulj in vseh vasi tod okrog pa je asfaltirana cesta od Stražišča do Čepulj in naprej proti Planici. Zaslužijo jo. Prvih nekaj sto metrov asfalta je že položenih. Konec lanskega leta so doživeli ta praznik. Le tisti, ki se dan na dan vozi z avtom po razriti, rebrasti cesti, ve, kaj pomeni asfalt. Za letos računajo na nadaljevanje asfaltiranja, potem pa se bodo morali spopasti z vodovodom. Vsaka hiša ima vodo rešeno po svoje, ne le Čepulje, prav vse vasi tule pod Joštom, a vsaka hiša je ima ob suši premalo. Povečati bodo morali rezervoarje in zgraditi tudi gasilske rezerovarje za primere požara. Prav to nedeljo, 4. marca, ko je gorelo pri Nartovcu pod Javornikom, se je še enkrat pokazalo, kako nemočni so vašča-ni brez. vodnih rezervoarjev za gašenje. Zagotovo bi gasilci kaj rešili, če bi bila voda dosegljiva, tako pa so morali s cisternami prav v Stražišče hoditi ponjo. Kljub vsemu prizadevanju stražiških, poklicnih in vseh drugih gasilcev je Nartov-čeva hiša, ki je stala kakšnih 600 ali 700 m pod Javornikom, zgorela do tal. Pred tremi tedni je gorel vikend pod lovsko ko-
Lovska koča na Čepuljah ima lepo lego.
čo. Od krušne peči se je menda vžgal, za Nartovčevo hišo se pa še ne ve, mi je pripovedoval predsednik krajevne skupnosti Jošt Janez Novak, Čavnarjev s Čepulj. Gradnja protipožarnih bazenov bo morala iti kar vštric s cesto, tako se je pokazala potreba. Telefone bodo dobili vsak čas, v vse hiše, tako, da so to skrb že dali z ramen. Trenutno čakajo na novo občinsko vlado, da ne bo praznih obljub. Naj nova pove, kaj bo storila za te vasi. Cesta mora biti, to je kot pribito. In to kvalitetno narejena, da ne bo stalnih udorov.
mMmmmmGLAs  10. stran
ŠPORT IN REKREACIJA
Torek, 6. marca 1990
Upi kranjskega kolesarstva - Kranjski kolesarski klub Sava namerava letošnjo sezono, ki se je že začela, utrditi svoj položaj med tremi najboljšimi kolesarskimi klubi v državi. Kranjčani so izjemno močni med mladinci. Nekateri od njih letos že nastopajo za člane. Kar nekaj mladih kranjskih kolesarjev je letos prejelo značke Borisa Ručigaja. Z njihove podelitve je tudi naš posnetek. Od desn« proti levi obetavna mlada kranjska kolesarska generacija: Miroslav Cvjetičanin, Igor Bertoncelj, Franci Pilar, Bojan Sovinec, Janez Krišelj, Tomaž Poljanec, Aldo Komar in Žiga Bajt.
J. K., slika F. Perdan
Streljanje
Jure Frelih in Darja Bešter prvaka lige
Kranj, 2. marca - Pred kratkim so slovenski strelci, ki tekmujejo s serijskimi zračnimi puškami, končali tekmovanje v štirih strelskih ligah. Tekmovali so tudi gorenjski strelci in strelke. Med njimi sta bila najuspešnejša Jure Frelih iz Kranja in Darja Bešter iz Podnarta. Jure Frelih je tekmoval za SD Kranj v II. ligi in seje uvrstil med I0 najboljših posameznikov iz vseh treh lig, ki so lahko tekmovali v finalnem tekmovanju. V vseh treh ligah je tekmovalo okrog 200 strelcev, Frelih pa je na finalu s 378 krogi od 400 možnih ugnal vseh devet finalistov.
Tor
Na Gorenjskem je bilo zadnje čase veliko strelskih tekmovanj. Na sliki: kranjsko tekmovanje za Zlato puščico. Foto: B. M.
Enako uspešna je bila Darja Bešter iz Podnarta med mladinkami, ki so tekmovale v četrti, dopisni ligi. Na finalnem tekmovanju v Trbovljah je Darja zmagala s 369 krogi od 400 možnih. Alenka Kavar iz Radovljice je bila sedma, ekipa SD Kranj v postavi Žarn, Turnšek in Kavčič pa je bila peta. V dopisni ligi se je na peto mesto uvrstila tudi ekipa Članov SD Kranj, za katero so nastopali Vinko Frelih, oče Jureta Freliha, Franc Černe in Božo Malovrh.
Radovijičani najboljši med pionirji
Gorenjsko prvenstvo Šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško se je končalo z velikim uspehom mladih strelcev iz Osnovne šole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice. Radovljičani so zmagali ekipno tako med pionirji kot tudi med pionirkami, Dejan Rešetič je bil najboljši med pionirji, edino Helena Malovrh iz Predoselj je skalila s svojo zmago med pionirkami popolno radovljiško zmagoslavje. Prvenstvo je bilo v Podnartu, tekmovalo pa je 45 pionirjev in 20 pionirk.
Ekipno pionirji: 1. OŠ Anton Tomaž Linhart Radovljica 479, 2. OŠ 16. december Mojstrana 475, 3. OŠ Ratitovec Železniki 474, 4. OŠ Stane Žagar Kranj 462, 5. OŠ Cvetko Golar Škofja Loka 454; ekipno pionirke: I. OŠ Anton Tomaž Linhart Radovljica 486, 2. OS Cvetko Golar Škofja Loka 461, 3. OŠ Stane Žagar Lipnica 439, 4. OŠ Stane Žagar Kranj 388, 5. OŠ Josip Plemelj Bled 299; posamično pionirji: 1. Dejan Rešetič (AT Linhart) 170, 2. Jure Sever (SŽ Kranj) 170, 3. Robi Ma-kuc (16. december Mojstrana) 169, 4. Miloš Pikuš (Ratitovec Železniki) 160, 5. Aleš Peternelj (CG Škofja Loka) 158; posamično pionirke: 1. Helena Malovrh (Predoslje) 172, 2. Barbara Šolar (Radovljica) 166, 3. Sladjana Sorak (Radovljica) 162, 4. Nuša Šolar (Lipnica) 159, 5. Mojca Cuder (CG Škofja Loka) 159.
B. Malovrh
Šah_
Dobra igra Ostermana
Bled, 5. marca - Na mednarodnem šahovskem festivalu na Bledu so odigrali 4 kola. Na sporedu je bilo v nedeljo, včeraj je bilo na sporedu 5. kolo, danes pa bo 6. kolo. Po 4. kolu vodita slovenski mojster FIDE Osterman in Janorjev, ki imata po 4 točke, Grosar, Gluzman in Landa pa imajo pol točke manj. Preseneča izredno dobra igra Ostermana.
Rolkarska steza nadomešča snežni trening
Smučarski tek domuje na Kokrici
Kokrica, konec februarja - Skoraj 50 tekačev na smučeh predstavlja jedro smučarske sekcije Športnega društva na Kokrici. Ob izdatni pomoči sponzorja Elite iz Kranja, staršev tekmovalcev in pristašev teka na smučeh skrbijo za strokovno delo trije trenerji: Miran Kavaš in Jan Žak, tekaški strokovnjak iz Češkoslovaške, sta poklicna, Jože Vavpetič pa honorarni. Kokričani so februarja na Voglu odlično organizirali mladinsko državno prvenstvo.
Dvoje od treh načrtovanih tekmovanj smo odlično speljali: najprej pokal Žita na pokljuški planini Klek, nato pa še državno mladinsko prvenstvo na Voglu, pri katerem so jim nesebično pomagali žičničarji in upravljalci smučišč na Vogli, prav tako pa tudi kranjski Merkur, sicer pa postaja glavni pokrovitelj tekačev s Kokrice kranjska Elita. Sicer pa bo ta suha zima temeljito spraznila klubske blagajne, saj so treningi zaradi daljših prevozov in lo va za snegom dražji, za vadbo ostaja manj časa, vse skupaj pa je za tekmovalce in njihovo vodstvo še dodatno breme. Ko-kriški tekači so se po dvakrat tedensko zapeljali do pokljuške planine Klek, sicer pa jih sneg vsaj do neke mere rešuje nova rolkarska proga, ki bi jo kazalo, vsaj tako načrtujejo na Kokrici, zasnežiti z umetnim snegom. Klubsko opremo, ki jo sedaj sestavljajo trije kombiji, teptalec snega in snežne sani, bi bilo treba obogatiti še s snežnimi topovi.
Za blizu 50 aktivnih tekačev in tekačic skrbijo trije trenerji. Nekdanji kolesar in sedaj navdušenec za smučarski tek Miran Kavaš, priznani trener iz Češkoslovaške, ki se je dobro vživel na Kokrici, Jan Žak in Joža Vavpetič.
Jan Žak, ki se pohvali z razmerami v klubu in sodelovanjem med trenerji ter vodstvom kluba, v primerjavi med razmerami na Češkem in pri nas pa sodi, da so sicer problemi v bistvu enaki, le da je pri nas manjši problem z opremo, skrb za najboljše pa tam večja, ob tem pa so boljše metode in možnosti za vzgojo trenerjev. Poudarja, da je polovica tekačev s Kokrice zelo dobrih, perspektivnih. Kar dolg seznam imen, na katere jugoslovanski smučarski tek lahko računa, je naštel. Članov in članic smučarska sekcija ŠD Kokrica nima. Ima pa juniorje Jureta Šor-lija, Aleša Grosa, Damjana Ze-piča in med juniorkami Andrejo Grašič. Starejših mladink v klubu ni. so pa zato starejši
0m>
Jan Žak, trener iz Češkoslovaške
mladinci Tomaž Globočnik, Grega Zevnik, Tomaž Rutar, Primož Jerončič in Iztok Tepi-na, med mlajšimi mladinci pa Jan Žak omenja Grega Malija, Jerneja Tišlerja, Vojka Vavpeti-ča, Tomaža Brezarja in Saša Tepino. Med mlajšimi mladinkami prednjačijo Romana Seljak, Mateja Markič, Maša Re-
Andreja Grašič, juniorka, eni od adutov tekačev s Kokrice.
kar, Petra Močnik in Andrej* Grašič. Kar precej imen se po javlja med starejšimi pionirji in pionirkami: Tomaž Jerončič Gašper Grašič, Aleš Govekaf Sašo Gros, Andrej Špelič, Go razd Globočnik, Jure IgliČ, Ži' ga Tepina, Vesna Zevnik, Urša Eržen, Katja Velkavrh, Katja Iglic in Tina Tepina. Med mlaj širni pionirji in pionirkami pa največ kažejo Marko Žepič. Dušan Mravlje, Janez Dolinaf, Nuša Zibert, Urška Dolinar ifl Barbara Ozebek.
J. Košnjek, sliki F. Perdan
TT    • V a    •    •      •   1 •
Ligaški izidi
OD TEKME DO TEKME
1
Hokej na ledu - Nadaljevalo se je tudi tekmovanje v I. B zvezni hokejski ligi. Bled je doma premagal Ino zli : 7, Triglav pa v gosteh Medveščaka II s 7 : 4. Tekma med Mladostjo in Jesenicami II ni bila odigrana.
Košarka - V slovenski moški košarkarski ligi je bil v Kranju derbi med vodilnim Celjem in kranjskim Triglavom. Tekma je bila izenačena in v rednem delu je bil izid 108 : 108. V podaljšku so bili Celjani boljši in zmagali s 116 : 113. Triglav ostaja na četrtem mestu, Celjani pa še naprej vodijo. V ženski ligi pa je Odeja Marmor iz Škofje Loke premagala Comet s 65 : 33, Kranja Iskro Delto Jezico s 75 : 74, Jeseničanke pa Cimos s 83 : 77. Odeja Marmor je za Ilirijo Mavrico na drugem mestu, Kranjčanke so tretje, Jeseničanke pa zadnje.
Kegljanje - V moški republiški kegljaški ligi je Triglav igral z SCT in izgubil s 5029 : 4834, v ženski ligi pa so Kranjčanke gostovale pri Tekstini in zgubile z 2380 : 2375. Kranjski kegljači so sedmi, kegljačice pa druge.
Poraz rokometašic Kranja - V II. zvezni ženski rokometni ligi so Kranjčanke gostovale v Čakovcu pri MTČ in zgubile s 26 : 24. Kranjčanke so na četrtem mestu.
Odbojkarske lige - V zahodni skupini II. zvezne odbojkarske lige so odbojkarice Bleda zgubile z Železničarjem s 3 : 0 in so na sedmem mestu. V slovenski moški odbojkarski ligi je Bled premagal v gosteh Izolo s 3 : 0 in je tretji, odbojkarice Triglava pa so v ženski ligi zgubile s Palomo Branik II s 3 : 1. Triglav je na zadnjem mestu.
J. K.
Dobra udeležba na tržiškem šahovskem turnirju - Šahovski društvo Tržič je priredilo redni mesečni hitropotezni turnir. Prija vilo seje kar 24 šahistov, zato so izvedli predtekmovanje, tako da je šlo v finale 12 najboljših. Z 9 točkami je zmagal Martin Aljan čič, pol točke manj pa sta osvojila Andrej in Pavel Loc, četrti j< bil Franc Škrjanc s 7 točkami, peti Matej Keršič s 6,5 točke itd. J Kikel
Veterani tekmovali v namiznem tenisu - Namiznoteniški klub Kondorje na Godešiču organiziral občinsko prvenstvo v namiz nem tenisu za veterane nad 40 let. V odsotnosti lanskega prvaki Ranta je zmagal član Kondorja Peter Bertoncelj. Drugi je bil Iv ko Svoljšak (Partizan), tretji Janez Starman (Kondor), peti Koc jan Novine (Kondor) itd. Sodelovali so igralci Kondorja in Parti zana iz Škofje Loke. Naslednje večje tekmovanje bo 11. marca U sicer gorenjsko prvenstvo veteranov. Vabljeni vsi nekdanji aktivni igralci namiznega tenisa! J. Starman
Šahovska tekmovanja v Lescah - Na tradicionalnem srečanju Ifll ških šahistov in šahistov iz avstrijskega Finkensteina so Leščani t gosteh zmagali z 8,5 : 3,5 in hitropotezno 74 : 69, doma pa so bili prav tako uspešni z 9,5 : 3,5 in 106 : 63. Na moštvenem prvenstvi)! Gorenjske v rapid šahu je zmagala leska Murka s 16 točkami pred Tomom Zupanom iz Kranja s 14 točkami in Škofjo Loko 11 točk. Sodelovalo je 6 štiričlanskih ekip. Zmagovalec hitropoteZ' nih turnirjev za leto 1989 je nepričakovano, vendar zasluženo Srečo Vodišek s 109 točkami. Truta jih je zbral 100, Radevič 7 itd.
V. Perovif
I
16. zimski vzpon na Snežnik
(
Letošnji, že 16. zimski vzpon na Snežnik v soboto in nedeljo, 10. in II. marca, tako kot je zapisano tudi v koledarju akcij Planinske zveze Slovenije. Glavni organizator PD iz Ilirske Bistrice in številna društva in službe, ki kot soorganizatorji sodelujejo že vrsto let pri izvedbi te množične telesnokulturne akcije, pričakujejo tudi letos okrog 4000 obiskovalcev. Sodeč po dosedanjih izkušnjah in letošnjih prijavah, bo tudi tokrat na pohodu pisana planinska druščina i/ vse Slovenije in zamejstva, \eliko obiskovalcev pričakujejo tudi i/ bližnjih društev sosednje Hrvaške, že po tradiciji pa se pohoda udeležujejo člani PD iz vseh republik in pokrajin, ki so pobrateni z bistriškimi planinci.
Organizatorji so, kot navadno, poskrbeli za udeležence. Izhodišče pohoda je Ilirska Bistrica oz. Sviščaki, kjer bo urejenih dovolj parkirišč. Cesta iz Ilirske Bistrice navzgor bo dopoldne odprta v eno smer, po 13.30 (oba dneva) pa odprt promet s Sv iščakov proti dolini. Iz Ilirske Bistrice bodo vozili tudi posebni avtobusi (prvi ob 7.00, zadnji ob 8.15) za vse. ki bodo prišli z rednimi prevoznimi .sredstvi. Avtobusi bodo startali pred KZ Hme/ad. Zaenkrat je v snežniSkin gozdovih le malo snena, vendar bodo organizatorji poskrbeli za varnost, kot da so razmere povsem /imske. Glede na
muhavo vreme na Snežniku v marcu, niso izključene tudi snežne padavine in slabo vreme, se je treba na pohod'dobro pripraviti.
Pohod bodo spremljale posebne reševalne ekipe, ki bodo nastopile v primeru poškodb, na
Sviščakih pa bo dežurna zdravniška služba. Vsi pohodniki bodo prejeli tudi posebne evidenčne kartone in značke za določeno število opravljenih pohodov. Na Sviščakih bo v nedeljo bo 13. uri ' osrednja slovesnost pred spome-
nikom NOB. Pohod je posvečei1 bojem borcev Istrskega odreda I snežniških gozdovih. Odbor borcev te enote je skupaj s kolekti' vom ČDO Primorske novice 1 vrsto let pokrovitelj zimski vzponov na Snežnik.
V. JapelJ
Zagrebčani premagali Jeseničane - V drugi tekmi velikega finala jugoslovanskega hokejskega držav nega prvenstva, ki je bila v petek zvečer na Jesenicah, smo videli eno najboljših predstav letošnjega dr žavnega prvenstva v hokeju. To sta potrdila tudi oba trenerja Červenv in Kostrjikov. Slednji je celo de' jal, da utegne biti današnja tretja tekma v Zagrebu najboljša, saj bodo Jeseničani hoteli za vsako ceno zmagati. Jeseničani so bili že v petek na pragu zmage. Pred 5500 gledalci so povedli z 2 : 0, oba goli je zabil Smolej, nato pa je Medveščak Gortan izkoristil prednosti igralca več in izenačil na 2 : 2, nato pa je umno znal kaznovati napake Jeseničanov in na koncu zmagal s 5 : 3. Zagrebčani so bili pred vsem nevarni in uspešni v protinapadih. Zagrebčani sedaj vodijo v dvobojih z 2 : 0 in v primeru danav nje zmage na tretji tekmi bodo državni prvaki. J. K., sliki F. Perdan
V Brivsko frizerskem podjetju Kranj
Delavke oddajajo s salonom vred
Kranj, marca - Zapleti v Brivsko frizerskem podjetju Kranj so se začeli že pred novim letom, ko se je v časopisu pojavil oglas, da oddajajo v najem nerentabilni salon na Planini. Najboljšemu ponudniku so postavili pogoj, naj s prostorom in inventarjem vred vzame tudi tam zaposlene delavke. Prvi hip frizerke niso nasprotovale takšni rešitvi, prepričane, da je poskrbljeno za njihovo socialno varnost. Ko pa jih je prvikrat obiskala zasebnica, ki je »zmagala« na natečaju in jim dala vedeti, kako se bodo obračale pod njenim šefovstvom, so se uprle takšnemu trgovanju z belim blagom.
Kot sta nam povedali frizerki Barbara Bogataj in Vesna Špe-
har, je bilo že novembra lani v BFP slišati o oddaji dveh nerentabilnih salonov, na Planini in na Maistrovem trgu, delavke pa naj bi zaposlili v drugih poslovalnicah. Kmalu zatem so frizerke iz časopisnega oglasa zvedele, da salon oddajajo z njimi vred in naj napišejo prošnje za zaposlitev pri zasebnici, ali pa jih čakajo delov ne knjižice. Ko so takoj po novem letu doživele še konflikt z bodočo najemnico, ki jim je menda očitala krajo in »fuš«, jim je prekipelo in začele so iskati svojo pravico. Odkar se odvija ta živčna vojna, so štiri frizerke (polovica zaposlenih) iz salona na Planini že dale odpoved.
Prerazporeditev k zasebnici pa ni edini očitek, ki ga frizerke iz salona 6 na Planini naslavljajo na svoje vodstvo. Ne verjamejo podatkom o finančnem prilivu v podjetje in dokazom o nerentabilnosti, nezaupljive so do sedaj sklenjenih pogodb o najemu lokalov (kako da lokal v Podlubniku oddajajo za 150, na Planini pa za 1500 nemških mark), do odločitev samoupravnih organov podjetja (očitajo jim cenzurirane zapisnike), do opravljene inventure, do izdaje materiala iz skladišča (njihov direktor je tudi vodja skladišča). Njihove sume bo potrdil ali ovrgel inšpektor SDK, ki so jim ga minuli teden poslali v podjetje.
Direktor Marjan Prinčič je odločitev o oddaji salona na Planini utemeljil z upadom storitev. Odkar je namreč podjetje leta 1984. doživelo svoj gospodarski vrh, storitve vsako leto upadejo za petino. Dva manj rentabilna salona (Podlubnik in Stražišče) so že oddali, /daj enaka pot čaka tudi salona na Planini in na Maistrovem trgu. Slednji bi bil prav gotovo že deležen oddaje, ko ne bi zaposloval nekaj invalidov in delavcev pred pokojem, tako pa morajo po mnenju direktorja misliti na njihovo socialno varnost. In še en dokaz o nerentabilnosti omenjenih poslovalnic: diretor pravi, da je »mesina frizerija« še predlani delala z 90. ona na Planini pa s 100-odstotno zmogljivostjo, lani pa je promet prve upadel na 67 odstotkov, v drugi pa na 71 odstotkov. Na vprašanje, zakaj so se odločili oddati salon z ljudmi vred, je dejal, da gre za pravni spodrsljaj, da pa je tako sklenil tudi delavski svet. In zakaj niso najprej svojim delavkam omogočili, da bi najele salon? Direktor odgovarja, da je bil razpis odprt in je omogočal, da konkurirajo tudi frizerke iz tega salona. Tudi salon v Stražišču so. denimo, oddali eni svojih delavk. Kaj pa najemnina, ki je za domače delavke nedosegljiva? Določil jo je trg, najboljši ponudnik, pravi direktor. Delavke očitajo tudi. da je bilo vodstvo doslej gluho za vsako drugačno reševanje krize v podjetju, denimo za znižanje cen, za nuđenje popustov stalnim strankam, za ponovno uvedbo trgovine z lasnimi preparati... Na to direktor meni, da svojih storitev ne mislijo podceniti, za ponovno uvedbo trgovine pa bi potrebovali veliko več denarja, kot ga premorejo zdaj, ko praktično porabijo vse, kar ustvarijo. Kupna moč ljudi je padla, zato je manj obiska tudi pri frizerju, pa tudi konkurenca zasebnikov (z višjo ceno, pa tudi višjo kakovostjo) in dela na črno je neizprosna. Le BFP je v 10 letih zapustilo 13 delavk, najboljših, in odprlo lastne salone. Tudi v njihovem zgledu vidijo razlog, zakaj krizo v podjetju odpravljati z odda-premoženja v najem.
Kaj pravijo v kranjskem sindikatu, kjer so nezakonito prerazporejene frizerke iskale pomoč? Če lokal res posluje nerentabilno, potem je zanj verjetno rešitev v zasebnem sektorju, vendar vodstvu zamerijo, da poprej ni iskalo drugačnih prijemov pri reševanju krize. Delavkam so pri sindikatu predlagali, naj bi tudi same konkurirale na natečaju za oddajo salona v najem (na kar so bridko pripomnile, da na kaj takega ob njihovih mizernih plačah ni misliti), samoupravni organ pa naj upošteva prednost domačih delavk pri možnosti najema. Slednje se tudi bojijo, da je to zdaj že zvonjenje po toči. Resda je sklep o najetju lokala zadržan do sprejetja nove zakonodaje, toda ponovnega razpisa za najem lokala ne bo več. kar je potrdil tudi direktor.
Dogajanje okoli oddaje salona je tudi zgovoren dokaz o odnosih v tem majhnem kolektivu z okoli 40 zaposlenimi. Ali tudi drugi delavci BKP delijo mnenje frizerk s Planine o nezaupnici direktorju, pa je ob enostranskem poznavanju problemov težko reči. Zalo sla Jože Antoiin in Adolf Sitar, predsednik in sekretar kranjskega sindikata, predlagala skupni sindikalni sestanek v BFP, ki bo v pravi luči poka/al na medsebojna razmerja.
Kaj pravi družbeni pravobranilec samoupravljanja? Po zdaj veljavni zakonodaji še ni mogoče prerazporeditev delavcev iz družbene firme k zasebniku, če sami ne privolijo. Zato je takšen sklep v BFP protizakonit, zato je bilo tudi zadržana sklenitev najemne pogodbe. Vse pa kaže, da gre pri tem problemu tudi za konflikt med delavkami salona na Planini in direktorjem, ki mu na tak način izkazujejo nezaupnico. V tem pogledu pa pravobranilec po zakonu o podjetju nima več pristojnosti. Vmešal seje lahko edinole pri neustreznih samoupravnih aktih (statutu podjetja).
D. Z. Zlebir Foto: F. Perdan
Kaj bomo kuhali ta teden
Svetuje Jože Zalar, vodja kuhinje v hotelu Creina v Kranju
Ponedeljek:    rižev narastek, kompot.
Torek: piščančja obara z ajdovimi žganci, palačinka. Sreda: goveja juha z rezanci, pečen piščanec, pečen krompir, solata.
Četrtek: pečen oslič v foliji, regrat z ocvirki.
Petek: hobotnica ali sipa v solati s krompirjem. Sobota: zelenjavna juha, goveji Tile s kaprami in kumaricami (kapre sesekljane, kumarice naribane v omaki, dušen riž, solata.
Nedelja: brodet na ribarski način, orehova pita.
Brodet na ribarski način
(za 4 osebe)
1 kg mešanih rib (kalamari, oslič, školjke, škampi, škarpena) po vaši želji in okusu, 10 dag olja, 25 dag čebule, 1 do 2 dag moke, 3 stroke česna, 3 dl belega vina, sok pol limone, nekaj zrn popra in brinovih jagod, rožmarin, 2 čajni žlički kaper, 4 dag paradižnikove mezge, limona, peteršilj.
Ribe očistimo in narežemo na kose, povaljamo v moki in na vročem olju opečemo. Nato olje odcedimo v drugo posodo in mu dodamo sesekljano čebulo ter popražimo toliko, da ovene, tedaj dodamo še strt česen, prilijemo vino in dodamo olupljene limonine lupine ter limonin sok, po potrebi zalijemo z vodo, primešamo še vse začimbe in paradižnikovo mezgo. To maso prelijemo čez opečene ribe in dušimo na umirjenem ognju še pol ure, na koncu potresemo s peteršiljem.
Društvo za boj proti raku opozarja:
Prisluhnimo svojemu telesu
Rak na dojkah
Neboleče zatrdline ali bule kjerkoli na telesu prav tako opozarjajo na raka. Ni res, da se iz vsake bule razvije rak, res je le, da se je vsak rak razvil iz take bule! .
Rak na dojkah se razvije iz zatrdlin, ki jih je kaj lahko otipati v dojki. Zato je samopregledovanje dojk, ki bi ga redno morale opravljati vse žene po 20. letu starosti, nadvse pomemben ukrep v boju proti raku na dojkah. Vsaka zatrdlina v dojki je nujen poziv k zdravniku, ki bo edini lahko odločil, ali gre za raka ali ne!
Setveni dnevi sušeč - marec 1990
Poletni čas ni upoštevan
Pečen oslič v foliji
(za 4 osebe)
4 osličevi fileji, 2 stroka česna, sol, poper, 4 vejice peteršilja, l limona, malo olivnega olja.
Ce so osliči veliki, jih prerežemo na pol, posolimo, popratno, namažemo s sesekljanim česnom in peteršiljem, nanj položimo rezino limone in vsakega posebej zavijemo v aluminijasto folijo ter spečemo v ponvi brez olja. ko je oslič pečen, ga odvijemo in pokapamo z malo olivnega olja. Serviramo ga lahko kar v foliji-
Poleg lahko ponudimo špinačo, blitvo, kuhan krompir, vse zdušeno na maslu. Dober tek!
Pa še to: Če se vam rib ne da pripravljati doma, imajo prav te dni v hotelu Creina teden ribjih specialitet, ko nudijo več kot dvajset različno pripravljenih vrst rib, med njimi tudi školje, jastoge, morske liste, pa tudi čisto navadne ocvrte sardelice.
tctopi
Shankarjeve nagrade za kranjske likovnike
Vrsto let že pošilja učiteljica likovnega pouka v Osnovni šoli Simona Jenka v Kranju Jolanda Pibemik najboljša dela svojih učencev na razne otroške umetniške razstave po svetu in se z njimi vred veseli laskavih nagrad. Teh namreč nobeno leto ne manjka. Tokrat so nas njeni učenci spet razveselili s Shankarjevimi medaljami in pohvalami iz Indije. V Slovenijo je prišlo kar 35 nagrad, od tega osem v Kranj.
Ker so likovne nagrade z mednarodne razstave v Nevv Delhiju izpred dveh let - žal tudi sodobna "pošta" zelo zamuja - smo v šoli Simona Jenka našli samo še dva nagrajenca: Manco Bežek in Gregorja Ško-fiča (na sliki). Drugih šest je že zapustilo osnovnošolske klopi.
Nagrajena šesterica so: Tina Dejak in Aleš Mali (pohvali), Manca Bežek, Gregor Ško-fic in Tone Zupane (bronaste medalje) ter Vita Melinec, Nuša Seražin in Andreja Kovače-vič (srebrne medalje).
Učiteljica Jolanda Piber-nik nas je razveselila še z eno prijetno novico. Trije njeni (tudi že bivši) učenci so z mednarodne razstave v Turčiji dobili diplome, in sicer Dejan Kme-tec, Bojan Varjačič in Sergej Likar.
Katera dela kranjskih šolarjev so bila nagrajena, se učiteljica ne spominja; ne nazadnje je minilo že dve debeli leti, kar jih je poslala zajeten šop na vse konce sveta. Vsekakor pa nagrajencem in učiteljici tudi mi iskreno čestitamo. - H. Jelovčan, slika F. Perdan
Zakaj imam rada zimo?
Pozimi pride dedek Mraz, ki mi prinese darila. Najraje pa imam zimo zato, ker so vmes zimske počitnice.
Maruša Jereb, 1. r. OŠ Besnica
	Luna pred				
	ozvezdjem	Konste-		Del rastline, ki	
Datum	zodiaka	lacija	Element	ga spodbujamo in ura	Pripombe
1.če	Y 1	0-sa	toplota	plod	
2. pe	a 17		toplota/zemlja	plod do 16., od 17. korenina	
3. so			zemlja	korenina do 12., od 13. cvet	
4. ne		« 20	zemlja	cvet do 10., od 11. korenina	
5. po	Q 6		zemlja/svetloba korenina do 5., od 6. cvet		'začetek časa
					za sajenje
6. to			svetloba	cvet	
7.sr	<S 8		svetloba/voda	cvet od 7., od 8. list	
8 če	R 22	U 19	voda/toplota	cvet do 17, od 22. plod	
9. pe			toplota	plod	
10. so			toplota	plod	
11 ne	np 17 ■ ,	120-K	toplota/zemlja	plod do 16, od 17. korenina	ftl
12. po			zemlja	korenina	
13. to			zemlja	cvet	
14. sr			zemlja	korenina	
15. če	d: 11		zemlja/svetloba korenina do 10, od 11. cvet		
16. pe		Ag9	svetloba	cvet	
17. so	Ti'		voda	list	
18 ne			voda	list	'konec časa
					za sajenje
19 po	/ 14	« 4	voda/toplota	list do 13., od 14. plod	
20 to			toplota	plod	
21. sr			toplota	plod	Jk
22 če		it P	zemlja	korenina do 15 in od 21.	
23 pe		U 8	zemlja	korenina do 6. in od 10.	£6
24. so	~ 2		zemlja/svetloba korenina do 1. od 2. cvet		A*
25 ne	K 20		svetloba/voda	cvet do 19, od 20. list	!•
26. po		• 21	voda	list	P%
27. to			voda	list do 21	
28 sr	V 10	Pg9? r	i voda/toplota	plod od 20.	1
29. če			toplota	plod do 23.	
30. pe			zemlja	korenina	
31 so			zemlja	korenina	
Korenina
8. marec-dan žena
8. marec, dan žena -takrat vsi zbrani smo doma. So mame naše lepe vse, saj prav ta dan le njihov je. Pred mamo otroci stopimo, ji pesmico zapojemo, ji trdno roko stisnemo, poljubček na lice ji pritisnemo.
Da dolgo zdrava bi bila, srečna in vesela vsa, ti iz srca jaz, tvoj otrok želim in tale poklonček zdaj ti podarim.
Alenka Šmid, 6. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
Pomlad
Poglejte, poglejte, rože cveto, rože imejte, da ne bo nikoli hudo. Pomlad je prišla, pomlad je prišla, prinesla je sonce, sonce z neba. Poslušajte, poslušajte, zvončki pojo, za okras jih imejte, da bo lepo.
Nace Volčič, 5. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj
Učence 7. razreda smo vprašali:
Kateri so najljubši predmeti in zakaj?
TELOVADBA mi je všeč, ker ni obvezno poslušati. - Mladen Makarov, 7. a
TELOVADBA je zanimiva zato, ker lahko shujšaš, poleg tega mi je všeč rokomet. - Miro Pretnar, 7. a
ZGODOVINA - zanima me življenje v preteklosti. - Alenka Rozman, 7. a
KEMIJA je moj najljubši predmet, ker računamo formule spojin. Včasih pa naredimo še poskus. - Dušan Avramovič, 7. d
SLOVENŠČINA - tovarišica je za hece in včasih je zelo stroga. - Sanja Škofic, 7. a
SLOVENŠČINA - ker ljubim svoj jezik in ga bom potreboval. - Drago Matovič, 7. a
GOSPODINJSTVO - dobro seje naučiti kaj za bodočnost. -Esmeralda Bdeir, 7. a
TEHNIKA mi je všeč, ker ni učenja. - Žiga Lipovec, 7. a
ZEMLJEPIS - rada bi spoznala čimveč sveta; mogoče bom nekatere države obiskala in mi bo zemljepis prišel zelo prav. Španija me že nekaj časa privlači. - Teja Bertoncelj, 7. d
BIOLOGIJA - učimo se dosti zanimivih reči, predvsem o človeku, kar me zelo zanima. - Katja Šmitek, 7. d
Odgovarjali so učenci OŠ heroja Bračiča Tržič
Sinička mi je povedala
Ko se zdani, začnem letati na okenske police. Najbolj pa se zadržujem na češnji, kjer je doma deček z imenom Domen. Vsako jutro, ko priletim na okensko polico, dobim nekaj zrn. Meni se zdi, da me Domen velikokrat opazuje skozi okno. Nisem edina od ptic, ki dobijo hrano pri tej družini. Domen vsak dan pogleda skozi okno, če imamo še kaj hrane. Ko pa bo prišla pomlad, pa mu bom veselo pela na češnji pred hišo.
Domen Sinko, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Pogledaš okrog sebe, prisluhneš srcu in izbereš darilo.
8. marec
Rad bi presenetil pa ne znaš izbrati. Že nekaj dni prej premišljuješ, kaj in kje. Potem se enostavno odločiš za Merkur. Stopiš v trgovino, se malce zaustaviš in počakaš, da ti srce pove, na katerem koncu dobro založene trgovine boš našel darilo. Stopiš proti policam s kristalom in steklom, k malim gospodinjskim apartom, ali pa k modnim dodatkom... In potem enostavno zagledaš pravno stvar; najdeš tisto, kar jo bo razveselilo, mamo, ženo, prijateljico.
za 8. marec
konkurenčne cene
k:
pri plačilu z gotovino nad 500 din oz. 800 din v dneh 6., 7. in 8. marca
S bombažna predilnica in tkalnica i tržič
64290 Tržič, Cesta JLA 14, telefon (064)50 571 Telex YU TR BPT
Priporočamo:
obisk in nakup v tovarniški prodajalni v Bistrici pri Tržiču
in v modni hiši Članicam kolektiva BPT in bralkam
Q,a>? Gorenjskega glasa čestitamo za njihov
na B,edu praznik — 8. marec
alpina
ŽIRI
Iskrene čestitke ženam za njihov praznik - 8. marec
7
««0(GLAS   12. STRAN
/   OBVESTILA, OGLASI
Torek, 6. marca 1990 K
IN/l
MERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE o.. . KRANJ
64001 KRANJ
KLAVNICA JESENICE p. o. Sp. Plavž 14 64270 Jesenice
Delavski svet razpisuje imenovanje direktorja družbenega podjetja »Klavnice« Jesenice za 4 leta. Za direktorja d. p. »Klavnice« Jesenice je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev predpisanih v 511. členu ZZD, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali biotehnične smeri
— vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 4 leta na vodilnih delovnih mestih
— z dosedanjim delom dokazane poslovno — organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje podjetja
— ustvarjalen odnos do upravljanja in ustrezne moralne vrline.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na kandidat pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov »KLAVNICA« Jesenice, Sp. Plavž 14, 64270 Jesenice z oznako »za razpisno komisijo.«
mm
MM
\§fy/ p KOMPAS WmL hotel creina
Ir* [Tel.: 21-022
INFORMACIJE
- Družabni plesni tečaji
- Otroška plesna šola (4 -15 let)
- Jazz balet, lambada, sal-sa
PLESNI VEČERI (Evergre-en) vsak petek Qb 20. uri v plesni dvorani doma JLA -KRANJ
Zahtevajte podrobnejši program
NEPOZABNI VEČER bo za vašo najdražjo ob dnevu žena, 8. 3.1990, ob 20. uri. Nastopa: RICHARD ADAM-SHOVV-ČSSR, gost večera: VLADIMIR SAVČIČ -Č0BI. Igra ansambel Obvezna smer. Rezervacija vstopnic v Domu JLA Kranj, tel.: 22-077
EUREKA MOJA PLESNA ŠOLA
FERROIMPEX   a - 9162 strau 72
SPET
V PRODAJI!
PVC-CISTERNE ZA KURILNO OLJE
1.000 1/1.500 I/2.000 I
• vse vrste PC kompatibilnih računalnikov 286, 386
• tiskalniki, ploterji in vsa dodatna periferna oprema
• garancija 12 mesecev
• servis v Ljubljani
•govorimo slovensko •15 km od Ljubelja v smeri Celovca •delovni čas od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
•informacije po telefonu 9943 — 4227 — 3880 —O
■OSKcl
Iskra
Iskra Elektromotorji
Industrija elektromotorjev In gospodinjskih aparatov
Železniki
20 %
nižje cene v prodajalnah
Železniki,
Otoki 21
Reteče 4
Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure
064-66-441 064-632-573
Ct avtotehna Ljubljana, p.o.
zastopstva NISSAN, HONDA, YAMAHA, ONSPOT
Spoštovani kupci in poslovni partnerji!
Obveščamo vas, da smo se preselili in da imamo nove naslovne podatke:
AVTOTEHNA LJUBLJANA P.O. ZASTOPSTVA NISSAN, HONDA, YAMAHA, ONSPOT 61000 Ljubljana Celovška 228
Telefon: 061/576-806, 573-555 Telefax: 061/575-617 Telex: YU AVTENA 31691
Priporočamo se!
NISSAN
YAMAHA
ONSPOT
NOVO PODJETJE
ŠE NAPREJ ZA VAS
kvalitetno
hitro zanesljivo nudi stanovanjske hiše od 50 do.200 m2
pri takojšnjem plačilu vam odobrimo 10% popust
Informacije: Marles hiše Maribor p. o., 62000 Maribor, Cimbuška c. 2, telefon: (062) 39-441, telefax: (062) 36-323 telex: 33-143
Jože Pogačar, 61240 Kamnik, Ul. L. Stiasnyja 12, telefon: (061) 831-094
a prekršek boš lahko ob moped
Čeprav sezona motoristov in mopedi-0v traja komaj pol leta, so kot povzroči* ''ji prometnih nesreč na neslavnem dru-StT> mestu. Lani so jih med 440 hudimi fornetnimi nesrečami na Gorenjskem 55 Ovzročili vozniki koles z motorjem, leto °Prej pa kar 63. Vmes je sicer zakon "Odpisal tudi obvezno uporabo čelade, ^r naj bi omililo posledice tovrstnih ne-feč in po drugi plati opravilo neke vrste Rekcijo med vozniki lahkih jeklenih ko-i'čev. Zdaj je sprejet še en ukrep, mišljen smislu negativne selekcije. Zaradi mno-h prometnih nesreč, ki jih povzročijo Vzniki koles z motorjem, in zaradi hudih ''sledic, ki jih potem trpijo kot žrtve, se p povsem utemeljena razume določba fakona o prekrških, ki od 24. februarja le-0s predvideva začasen odvzem kolesa z 'otorjem, če je bil z njim storjen prekršek °Per varnost cestnega prometa. Pri tem
*o pravico na sodišče
ni pomembno, ali z odvzemom kaznujejo voznika, ki se je pregrešil zoper prometno varnost, ali lastnika, ki je dopustil uporabo jeklenega konjička drugemu, pa je potem oni storil hud prekršek v prometu. Novi ukrep predvideva odvzem od enega do šestih mesecev, se pravi, da je lahko nevarno vozilce izločeno iz prometa vso sezono, če voznik ogroža varnost.
Vemo, da so mopedisti v glavnem radoživi mladci (in mladenke), ki še nimajo povsem izostrenega občutka za odgovornost. To lahko z gotovostjo trdimo, ko jih vidimo drveti po mestnih ulicah s hitrostmi, ki jih mopedu ne bi prisodil. Nekaj podobnega o odgovornosti bi lahko rekli tudi za starše, ki že osnovnošolskemu mle-čnezobcu kupijo tako nevarno igračko, kot je kolo z motorjem. Saj pravijo, da je dati premlademu človeku moped enako nevarno, kot če bi mu dali v roke pištolo.
Kadar se je radoživost mladih mopedistov le preveč razživela, so se nekateri starši izkazali za dovolj stroge in so jim moped dali pod ključ. Toda taki ukrepi so kratkega daha, pa tudi manj avtoritativni, glede na to, da prihajajo od istega človeka, ki je poprej velikodušno podaril nevarno igračo. Od februarja letos pa bodo smeli odvzemati ta vozila tudi miličniki. Ukrep prihaja ravno pravi čas, tik pred začetkom mopedistične sezone, tako da lahko prav kmalu pričakujemo prve odvzeme. Sodeč po številnih prekrških mopedistov tega ne bo ravno malo in nekoliko nas skrbi, kje vse bodo hranili kontingent odvzetih mopedov, če bodo res dosledno kaznovali vse, ki bodo nevarni soudeležencem v prometu.
D. Z. Žlebir
Pomanjkljiva dokumentacija in dvom f resničnost navedb
ranj, 2. marca - Sodišče združenega dela v Kranju je lani prejelo ™ novih predlogov za sodno varstvo, še 153 pa mu jih je ostalo iz rejšnjega leta. Od skupno 692 primerov jih je rešilo 482, ostale pa
Preneslo v letošnje leto. Največ se je ukvarjalo s spori s področja ''ovnih razmerij - z odškodninami za nesreče pri delu, razporeditvi delavcev na drugo delo, disciplinskim prenehanjem delovnega 'Zmerja, delitvami denarja za osebne dohodke in s stanovanjskimi basanji.
Sodišče ugotavlja, da je največ disciplinskih postopkov še vedno PPer delavce v neposredni proizvodnji. Ker po novem zakonu o te-lc,jnih pravicah iz delovnega razmerja ne bo več mogoče izreči de-Vcu opomin kot disciplinsko kazen in ga razporediti za določen čas * drugo delo. je pričakovati, da se bo povečalo število sporov in da 1 ia sodišče še več dela. Sodišče pa ima že zdaj težave v primerih, 3 ne gre za konkretne kršitve delovnih obveznosti, ampak se delav-!ni na splošno očita nevestno in malomarno delo. V takšnih prime-h je težko ugotoviti, ali je neustrezno izpolnjevanje delovnih nalog Medica slabe organizacije dela ali morda celo neznanja, ali pa gre ' *tt nevestnost in malomarnost.
Sodišče je lani reševalo tudi precej sporov, ki zadevajo pravice fjtolniškega staleža in zdraviliškega zdravljenja. Največ sporov jc ,s|alo v primerih, ko so delavci zboleli v kraju, ki je različen od r;'j;i zaposlitve, in niso pravočasno sporočili delovni organizaciji ra-«6v za odsotnost z dela. Pogosto je prihajalo do nejasnosti tudi /a-Pj pomanjkljive medicinske dokumentacije, veliko je bilo tudi dvo-0v v resničnost navedb v dokumentaciji. Pri sporih o priznavanju ■niSkega staleža seje pojavljalo tudi vprašanje o udeležencih v sod-^ postopku: o upravičeni odsotnosti z dela namreč odločajo organi "*Vstvene skupnosti, denarna nadomestila pa plačujejo podjetja.
Med delavci, zaposlenimi pri obrtnikih, in obrtniki je bilo nekaj r*0V zaradi odškodnine, ki sojo zahtevali delavci, ker jim obrtniki fO hoteli i/ročiti delovnih knjižic oz. so jim onemogočili drugo žalitev. Precej nejasnosti je bilo tudi pri sporih, ki.zadevajo uvelja-Utlje odškodninskih zahtev kov podjetij. Čeprav je sodišče ugotovi-
lo nepravilnosti pri poslovanju, to še ne zadošča, da bi ugodilo zahtevku za povračilo škode, ker je treba ugotoviti neposredno odgovornost delavca za škodo. To pa ni vedno lahki) in preprosto.
C. Zaplotnik
s
Tržič, marca - Na vhodu v Tržič domače grabeno podjetje gradi novo stavbo milice. Gradnja se je začela decembra 1988, vendar zaradi počasnega dotoka denarja sila počasi napreduje. Prvotni načrt je predvideval precej večjo stavbo, vendar so investicijo zaradi racionalnosti domala prepolovili. Vir financiranja je namreč domača občina, Republiški sekretariat za notranje zadeve je soudeležen le pri polovici stanovanjskega dela policijske stavbe. Zato tudi letos ni pričakovati, da bi gradnja prav hitro napredovala. V načrtu je namreč poplačati dolgove izvajalcu, potem pa bo od posluha družbene skupnosti odvisno, kdaj bo tržiška milica slednjič pod streho. - Foto: F. Perdan
/O
ljubljanska banka
VABILO
Gorenjska banka d.d., Kranj
Na podlagi 18. člena statuta LB - Gorenjske banke d.d., Kranj, vabimo ustanoviteljice banke na
2. sejo zbora banke, ki bo v ponedeljek, 19. marca 1990, ob 11. uri v Kranju, v prostorih skupščine občine Kranj (sejna soba št. 15).
Za sejo zbora predlagam naslednji
dnevni red:
1. Otvoritev zbora, potrditev dnevnega reda in izvolitev delovnih teles zbora:
— 3-članskega delovnega predsedstva
— verifikacijske komisije
— zapisnikarja ter
— dveh overiteljev zapisnika
2. Predlog poslovnika za delo zbora
3. Pregled in potrditev zapisnika 1. seje zbora z dne 19. 12. 1989
4. Poročilo o poslovanju LB, Temeljne banke Gorenjske Kranj za leto 1989
5. Ugotovitev finančnega rezultata LB, Temeljne banke Gorenjske Kranj za leto 1989
6. Imenovanje direktorja LB - Gorenjske d.d., Kranj na predlog razpisne komisije
Gradivo za razpravo in sklepanje o posameznih točkah dnevnega reda, bo banka poslala vsem ustanoviteljicam LB - Gorenjske banke d.d., Kranj.
Kranj, dne 2. 3.1990
V. d. direktorja: Zlatko Kavčič, l.r.
Posebnosti
Da je Jugoslavija še daleč od civilizacijske ravni Evrope, dokazujejo tudi nekateri dogodki zadnjih dni. Čeprav je svet že obšla novica, da so naše oblasti spustile iz zapora (v Stari Gradiški) 54-letnega albanskega književnika Adenia Demaci-ja, političnega zapornika z najdaljšim, skoraj 30-letnim stažem v Evropi, je bila to le dezinformacija, kije samo še dolila olje na ogenj razvpitim političnim procesom v Jugoslaviji, med katerimi ima vsekakor osrednje mesto proces proti nekdanjemu kosovskemu voditelju Azemu Vllasiju in soobtoženim. Ko so se ob razvnetih nacionalnih strasteh na Kosovu pojavile v osrednji Srbiji, Vojvodini in Črni gori skupine prostovoljcev za odhod na Kosovo, smo kar predolgo čakali reakcijo pristojnih zveznih organov, kdo in kako se lahko vključi v obrambo in zaščito celovitosti naše države. Organi so nazadnje le reagirali in povedali, kakšna je pri tem vloga J l A, pa tudi to. da prav vsaka (prostovoljna in čustveno izzvana) skupina nima možnosti, da se vmešava v tako pomembne zadeve, kot je obramba. Tudi predlog zveznega izvršnega sveta o razširitvi mejnega pasu s sto na tisoč metrov je močna klofuta prizadevanjem za pohelsinško Evropo, v kateri meje ne bi bile več pomembne, udarec že tako omajanemu ugledu Jugoslavije v svetu pa tudi zaušnica vsem ljudem, ki živijo ob meji. Da imamo ob naši meji še veliko objektov, ki spominjajo na čas "železne zavese" v Evropi, ni treba posebej poudarjati, sramota pa je, da grani-čarji na naši državni meji še vedno uporabljajo orožje in streljajo na ljudi, ki hočejo ilegalno prestopiti mejo.
C. Zaplotnik
Po nesreči odpeljal
Kranj, 3. marca - V semaforiziranem križišču v Čirčah se je zgodila prometna nesreča, ker je neznani voznik osebnega avtomobila izsilil prednost kolesarki Jožefi Novak, stari 56 let, iz Hrastja. Pripeljala se je po Smledniški cesti in pri zeleni luči zapeljala v križišče proti Kranju. Koje bila sredi križišča, je po Cesti I. maja pripeljal voznik »katrce« (beige barve) in ne da bi zmanjšal hitrost, zavil levo proti Preddvoru. Trčil je v peša-kinjo in jo podrl na tla, potem pa odpeljal naprej. Novakova je bila v nesreči lažje ranjena in je iskala zdravniško pomoč. Pobeglega voznika še kar iščejo.
Avto po nasipu
Žiri, 3. marca - Anton Kolenc, star 62 let, iz Škofje Loke, se je z avtom ponesrečil Tia lokalni cesti med Zirmi in Breznico. Ko je pod ostrim kotom zapeljal na lokalno cesto, je avto zašel preblizu cestnemu robu in potegnilo ga je po nasipu, kjer je na dnu trčil v drevo. Voznik je z glavo udaril ob vetrobransko steklo in se lažje ranil.
Požar na podstrehi
Visoko, 3. marca - Popoldne ob 16. uri je sosed prišel opozorit Aleša Dobnikarja z Visokega, da se izpod podstrehe njegove mizarske delavnice kadi. Lastnik je takoj začel gasiti z ročnim gasilnim aparatom, vendar ognju že ni bil več kos, saj je bliskovito goltal žaganje, vskladiščeno na podstrehi. Šele kranjski poklicni gasilci ter prostovoljni gasilci iz okolice so zadušili rdečega petelina. Poleg žagovine, ki jo je lastnik hranil na podstrehi, da jo je kuril v posebni peči, je zgorel tudi opaž, ožgani pa so tudi tramovi podstrehe, tako da je skupne škode po oceni komisije UNZ Kranj za 700.000 dinarjev.
Cigaretni ogorek zanetil travniški požar
Golnik, 3. marca - Cigaretni ogorek, ki ga je nekdo od mimoidočih vrgel v suho podrast, je zanetil travniški požar pod cesto Križe - Golnik blizu odcepa za Veterno. Ogenj seje hitro razširil po bregu, tako da je zgorelo tisoč kvadratnih metrov trave in podrasti. Okoliški gasilci so požar v slabi uri pogasili, zatem pa še lep čas dežurali, da ne bi v suhi podrasti še kaj zagorelo. j.
Krnil dobrososedske odnose
Jeseničanu je ob pol dveh popoldne nenadoma prekipelo da mora stalno poslušati razgrujaške izpade svojega najbližjega soseda. Poklical je uniformirane može, da so divjaka odpeljali. Potem je imel lep čas mir. Ali so imeli mir tudi na milici, kjer se je sosed nekaj ur treznil, zgodovina molči.
Srečko in Finko sta si skočila v lase
V bifeju poleg trgovine na Javorniku se je dvoje gostov ste-plo. Bila sta Srečko in Vinko, dva srborita Jeseničana Vinko, ki je bil manj nasilen, jo je dobil po grbi. Srečko pa jo je tudi tokrat srečno odnesel. No, vsaj za zdaj. Kc.: bo rekel sodnik za prekrške, pa je kajpada drugo vprašanje.
Hrupno so praznovali
Jeseničanka po deseti uri ponoči ni mogla zatisniti trudnega očesa, ker je bilo pri sosedih glasno. Menda so nekaj praznovali, kajti imeli so obiskovalce in to pošteno glasne. Pod vplivom alkohola so potem razbijali tudi po državljankinih vratih. To jo je tudi pripravilo do klica milici. Ko so fantje v modrem prišli, je bilo pri poprej hrupnih sosedih že vse mirno in nobenega obiskovalca več.
Kdo je gospodari
Nekaj časa je že minilo od tedaj, ko se je Skojjeločan pijan vrnil domov inje moral dokazovati, kdo je gospodar pri hiši. Od žene je zahteval večerjo, ta pa mu je odvrnila, naj si jo sam pogreje. Ker se mu je zdelo, da ženska nima kaj ugovarjati, jo je ozmerjal, nato pa za lase privlekel v kuhinjo in pretepel, da bi le opravila svojo dolžnost. Nazadnje so miličniki dokazali surovini, kdo je gospodar.
ureja CVETO ZAPLOTNIK
■^K^'m^'GLAS   14. STRAN
/  OBVESTILA, OGLASI
Torek, 6. marca 1990,
'm?
LOKA SVOJIM KUPCEM V SVOJIH PRODAJALNAH
Artikel
Redna MP Znižana MP cena cena
Vino Gr.jsko črno 1/1 Svl Vino Laški rizling 1/1 SVL Pivo Grand 1/2 Union Mineralna voda RADENSKA 1/1 LOKA KAVA pražena - 1 kg LOKA KAVA mleta - 1 kg Moka tip 500 5/1 SENTA Moka tip 500 2/1 SENTA Moka tip 500 1/1 SENTA Olje jed CEKIN 1/1 KŽK Sladkor kristal prosti Sladkor kristal 1/1.2/1,5/1
trgovsko podjetje
LOKA
ŠKOFJA LOKA
MARIJA PRIMC
Cesta na klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Vsak torek od 15.30 do 17.30 ure ordinira zdravnik okulist.
Čestita ženam za praznik — 8. marec
m
GLAS
GOSTILNA LOVEC GORICE
tel.: 46-030
Dekletom in ženam čestitamo za njihov praznik Obiščite nas!
GOSTILflP te vGOZDU
Sprejemamo rezervacije za dan žena!
VABIMO VAG V PRENOVLJENO GOSTILNO Vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 22. ure
• prijeten ambient
• dobra ponudba jedače in pijače
oo o i
(O
co
lil
O
>Č3
Pfzzerlja MARKO GOVC Mavčiče
ob dnevu žena čestita vsem ženam in mamicam. Se priporočamo!
Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje
Stanovanjsko zavarovanje -podlaga za mirno spanje
Stanovanjsko zavarovanje bi med različnimi vrstami zavarovanj lahko opredelili kot neke vrste posebno kategorijo. V tovrstnem zavarovanju so namreč zajeta kritja za vse mogoče in tudi nenavadne nezgode, ki se vam lahko zgodijo v stanovanju ali pa so nekako povezane s stanovanjem. Zato ne bo odveč, da dobro premislite, ko se boste odločali za tovrstno obliko zavarovanja. Izhodiščna vrednost zavarovanja je v trem trenutku na prvi pogled sicer precej velika, če pa malo bolj premislite, se velja najbrž odločiti celo za večje zavarovalno kritje...
Številne stvari se vam lahko zgodijo in boste potem slabo spali, če ne hoste imeli urejenega stanovanjskega zavarovanja. Ne gre le za izliv vode in poškodbe zaradi takšnega izliva v stanovanju ali pri sosedu. Tudi nenadno razbitje stekel v stanovanju včasih ni najhujša zadeva. Veliko večja škoda je že lahko, če na primer raznese televizor, kar sicer ni pogost, vendar tudi ne nemogoč primer. Da ne govorimo o plinski jeklenki, ki je lahko prava bomba ali o električnem stiku. Znani so primeri, ko je zradi sunka električne napetosti prišlo do številnih okvar na električnih napravah oziroma aparatih.
Stanovanjsko zavarovanje torej vključuje požar, izliv vode, eksplozijo, točo, strelo, padec zračnega vozila, vlom, rop, poškodbe zaradi demonstracij oziroma "vročih" zborovanj in še bi lahko naštevali. Kaj lahko se zgodi, da vam v stanovanju poči vodovodna cev, škodo pa ima potem sosed, čeprav je smešen primer, se je vendarle že nekajkrat zgodilo, da je pri zalivanju cvetlični lonček padel z okenske police in poškodoval spodaj parkirni avtomobil... če imate urejeno stanovanjsko zavarovanje, imate kritje tudi za tovrstno odgovornost. In v zadnjem primeru ta niti ni tako majhna, saj pri današnji izhodiščni zavarovalni vrednosti, ki znaša za dvoinpol sobno stanovanje 175.000 dinarjev, pomeni 26.000 dinarjev. Nenazadnje to velja tudi za primer, da vam pes ugrizne soseda oziroma kogarkoli. Kaj pomeni tovrstno zavarovanje za danes že zelo drage najrazličnejše gospodinjske in druge električne aparate in naprave v stanovanju, pa sploh ni treba razlagati. Že običajno popravilo televizorja, da ne govorimo recimo o videorekorderju, je strošek, zaradi katerega vas lahko močno zaboli glava. V zadnjih dveh številkah Gorenjskega glasa je Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj podrobneje pojasnila preurejanje lanskih zavarovanj. Med tovrstna zavarovanja sodi tudi stanovanjsko, vendar le-teh ne bodo preurejali. Pri stanovanjskem zavarovanju temelji namreč sklepanje na drugačnih osnovah. Tu so namreč že določene vsote oziroma najnižje vrednosti zavarovalnega kritja letos za skoraj 22 krat višje, kot so bile v drugi polovici minulega leta. Zato bodo vsa dogovorjena verižna povečevanja v drugi polovici lanskega leta upoštevali ob morebitnih škodah. Za primer povejmo, da je bila takrat izhodiščna vrednost zavarovanja 8.000 dinarjev, današnja pa je 175.000 dinarjev za dvoinpolsobno stanovanje. In to je tudi osnova za najvišjo vsoto, ki se upošteva pri obračunu odškodnine. Vendar pa v Zavarovalni skupnosti Triglav ugotavljajo, da je ta izhodiščna osnova zelo skromno odmerjena in je zato še nižje ni več moč opredeliti. Rešitev za čimbolj primemo odškodnino je namreč zgolj in samo v povečanem zavarovalnem kritju; posebej še, ker se 175.000 dinarjev ob nastalih škodah danes priznava le na podlagi dogovorjenih mesečenih povečevanj. Če pa premislite, kaj naj bi se vam primerilo, da bi znašala škoda v vašem stanovanju 175.000 dinarjev, boste prav hitro ugotovili, da ta znesek pravzaprav zelo malo pokrije...
emona globtour^
61000 Ljubljana Šmartinska 130
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v poslovalnici Bled:
ŠALTERSKO TURISTIČNI REFERENT PE/IT - 3
pogoji: 2 delavca
— V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
— aktivno znanje dveh tujih jezikov
— najmanj devet mesecev delovnih izkušenj v turizmu
— poskusno delo 2 meseca
Z enim delavcem bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen, z enim pa za določen čas 12 mesecev (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. Prosimo vas, da pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljete v osmih dneh po objavi na naslov: Emona Globtour, d. o. o., Kadrovska služba, 61000 Ljubljana, Šmartinska 130/X.
peci
Trgovina s mešanim blagom, Delavska 19, Kranj
razpisuje prosta dela in naloge
1. 6 PRODAJALK
2. 2 KV KUHARJA
Pogoji: Pod 1.
— III. ali IV. stopnje izobrazbe
— 6 mesecev delovnih izkušenj v trgovski stroki
- OD okoli 5.000,00 din
Pod 2.
- KV kuhar
— 12 mesecev delovnih izkušenj v kuharski stroki
- OD okoli 5.000,00 din
Pisne ponudbe o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: Trgovina »Zapravljivček« Delavska 19, Stražišče pri Kranju.
Vse informacije lahko interesenti dobijo na zgornjem naslovu ali po tel. (064) 22-065 dopoldne.
Trgovska DO, n. sol. o., Kranj, Poštna ul. 1 Telefon (064) 23-070 Telex 34575 Kokra YU
Na podlagi določil 72. in 73. čl. statuta TRGOVSKEGA PODJETJA KOKRA p. o., Kranj razpisuje delavski svet Trgovskega podjetja Kokra Kranj, dela in naloge poslovodnega organa
GENERALNEGA DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da je diplomant visoke šole ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri,
— pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
— daje sposoben organizator dela in poslovanja. Kandidat bo imenovan za štiri leta. Rok vložitve prijav je 15 dni od objave razpisa. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, na naslov: Trgovsko podjetje Kokra, p. o. Kranj, Poštna ulica 1 — za razpisno komisijo.
1 SERVISNO PODJETJE KRANJ p.O.
Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu
objavlja prosta dela in naloge
1. VODENJE PLESKARSKE DELOVNE ENOTE
Pogoji:
— V, stopnja strokovne izobrazbe smer pleskarski tehnik ali delovanje zaključnih dejavnosti z izkušnjami pri vodenju del v pleskarski dejavnosti
— izpit iz varstva ori delu
— - vozniški izpit B kategorije
— trimesečno poskusno delo
2. MONTERJA IN VZDRŽEVALCA TOPLOTNIH IN VODOVODNIH NAPRAV
Pogoji:
— IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne kovinarske smeri
-— najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj
— vozniški izpit B kategorije
— dvemesečno poskusno delo
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45.
m TEKSTILINDUS ISIEMOT
Gorenjesavska c. 12 64001 Kranj p. p. 75
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in nagrajevanje ponovno objavljamo prosto delo in naloge v Komercialnem sektorju
VODENJE IZVOZNEGA ODDELKA
Pogoji:
— VII. stopnja zahtevnosti (dipl. ing. tek. tehnologije, dipl. ekonomist, dipl. organizator dela)
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v proizvodnji tkanin ali na komercialnem področju
— zunanje trgovinska registracija
— aktivno znanje nemškega, angleškegaali francoskega jezika
— trimesečno poskusno delo
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor podjetja najkasneje v 8 dneh po objavi. Informacije na štev. 26-864.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
□ TEKSTILINDUS
Gorenjesavska c. 12 64001 Kranj, p. p. 75
Po sklepu komisije za delovna razmerja in nagrajevanje objavljamo prosta dela in naloge za POČITNIŠKI DOM NOVIGRAD (Istra).
1. VODENJE KUHINJE Pogoji:
— tehnik kuharstva
— tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja kuhinje
— opravljen tečaj iz higienskega minimuma
— trimesečno poskusno delo
2. POMOČ PRI VODENJU KUHINJE
Pogoji:
— kuhar
~ dve leti delovnih izkušenj na področju kuhanja
— opravljen tečaj iz higienskega minimuma
— dvomesečno poskusno delo.
Zaposlitvi sta za določen čas, in sicer v času poslovanja počitniškega doma, ter je predvidoma od 15. 6. do 15. 9. 1990. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor podjetja najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
MALI OGLASI
<g> 27-960 Cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam nov žepni barvni TV sprejemnik Casio 410. Cena 850 DEM.
«69-532_3001
Prodam mali črno-bel TV Iskra Jasna, star 8 let. « 73-152 3098 Prodam barvni TV Iskra, ekran 55 gm. « 631 -390, popoldne     3104
Prodam novo 210-litrsko zamrzovalno       SKRINJO Gorenje.
g 36-759__3111
Ugodno    prodam POMIVALNI STROJ. Informacije na « 87-453 _3113
Prodam termoakumulacij sko PEČ, 2 kVV. Cena 1.500 din. «84-382, Popoldne_3119
Nov nerabljen OVERLOOCK Pfaff •n gospodinjski ŠIVALNI STROJ Pfaff, nujno prodam. « 25-650 ___3134
Prodam barvni TV Iskra, star 2 leti in pol Cena 4.000,00 din. « 48-053 3136
Nov barvni »631-677
TV Sanvo,
prodam. 3138
Japonski VIDEOREKORDER in barvni TV Grundig, novo, poceni
Prodam. «22-586_3141^
Prodam nov PRALNI STROJ Gorenje za 8.000,00 din. Basta, T. Dež-rnana 10, Kranj, « 34-960 3147 Ugodno prodam 310-litrsko zamrzovalno SKRINJO. Darinka Danilov, Titova 41, 7. nadstr., Jesenice, g- 85-332_3151
Prodam barvni MONITOR za računalnik Commodore - model 1084. Naslov v oglasnem oddelku. 3161 Ugodno prodam 2 meseca star VIDEO PLAYER. « 57-797    • 3166
nov ELEKTRO-2880 obratov.
3050
Ugodno prodam
Motor 3,5 kw,
Zg. Duplje 80
GRADBENI MATERIAL
Prodam suhe OPAZNE DESKE.
Voklo 44, Šenčur_3074
prodam rabljeno betonsko strešno
3144
OPEKO« 49-258 Poceni prodam nerjaveče titan-cink ter rostfrei ŽLEBOVE. »27-200_3150
Poceni prodam cementno strešno OPEKO, približno 250 kvad. m. »36-109, od 18. do 21. ure 3152
Ugodno prodam smrekov OPAŽ. »79-563 3169
Kupim
Kupim SAMONAKLADALKO 17 ali ^njšo. «42-751_31J4
Kupim vrtno motorno KOSILNICO. »_40-353__3140
Kupim 2-sobno STANOVANJE na Gorenjskem. «23-640, dopoldne (Sušteršič) ali 79-041, popoldne ___3170
Kupim 20 kosov dobro ohranjenih PLOHOV stanovanjski kredit, ^ozka Pretnar, Kamnje 6, Boh Bistrica 3174
lOKALf
škofji Loki vzamem v najem [Manjši POSLOVNI PROSTOR s te-^fonom, po možnosti v centru.
»620-141
Pbveščamo sindikalne organizacija in podjetja, da za 8. marec nu-"jm 50 odstotkov popusta pri hra-D' za vse žene in matere. Vabi uom na Joštu! Pridite, lepo bo!
L_____3107
IZDELAM in MONTIRAM alumini-Nta ?0ne
asta okna, vrata, ZASTEKLIM balone in menjam stara lesena okna, Jrez zidarskih del. Brane Kavčič, ^olska 4/a, Kranj - Stražišče 3143
3154
Obvestila
zmernih cenah DOBAVLJAM ? POLAGAM PARKET ter ga LA-*jRAM. «25 543_3145
ZAHVALA! Stanovalci iz Kajuhove ™ se iskreno zahvaljujemo vsem s°sedom za pomoč pri popravilu ^rehe, ki nam je pogorela 1. 1. 990. Posebna zahvala poklicnim 9asilcem iz Kranja za izjemno požrtvovalnost in hitro intervencijo. ^jgnovalci Kajuhove 28, Kranj
OSTALO
KORUZO, domačo, v zrnju ali šro-tano, prodam. Krivic - Resman, Zgoša 22, Begunje, «73 232 3110
Prodam globok otroški VOZIČEK. Mojca Štern, Šmidova 13, Kranj -Čirče_3120
Prodam semenski KROMPIR igor.
Trnje 9, Žkofja Loka_3121
Prodam     KORUZO    v zrnju.
« 42-668_3123
Drobni KROMPIR prodam. Prosen, Strahinj 10, Naklo, «48-525 3149
POSESTI
Prodam zazidljivo PARCELO v Čir-čah« 34-245 3135
V naši trgovini na Stari cesti 7, pri socialnem zavarovanju, vam po zelo ugodnih cenah nudimo: več vrst volne in
pletenin nogavice iz uvoza šivalni pribor dežnike modne dodatke (zadrge, gume) ekskluzivne modele
ženskega nakita raznovrstna darila za dan žena
Obiščite nas, ne bo vam žal!
RAZNO PRODAM
Prodam-ŽAMANJE, DESKE za balkonsko ograjo in ELEKTROMO-TOR, 7.5 kW. « 58 094 3106
Prodam nov STROJ Fiseldem (hišna pomočnica), 1.500 W, PISALNI STROJ Unis ter otroški majhen TRICIKEL« 85-433_3118
Prodam ŠKODO, registrirana do konca junija 1990 in suhe bukove PLOHE. «65-089_3128
Prodam Z 750, letnik 1981 in suhe javorjeve PLOHE, deb. 50 mm. Sel-
ca 64__3133
Prodam jedilni KROMPIR, suhe hrastove PLOHE in BIKCA za dopi-tanje. Križnarjeva pot 2, Kranj -Stražišče_3139
Prodam LESTVE, dolžine od 3 do 8 m, smrekove PREKLE, dolžine od 3.5 do 4 m in kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin, 2 elektrika). «66 787_3183
STAN, OPREMA
Ugodno prodam zakonsko POSTE LJO. «37-293_3153
STANOVANJA
Mlada družina najame STANOVANJE na relaciji Bled - Radovljica -Jesenice Šifra: NUDIMO PREDPLAČILO_3131
Zamenjam 2-sobno družbeno STANOVANJE z lastnim ogrevanjem za večje stanovanje, s centralnim ogrevanjem. Pintar, Planina 21, Kranj 3132
Mlada družina išče 1 -sobno ali 2-sobno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici Nudimo 1-letno predplačilo. «621-875, od 17. ure dalje 3137
Ugodno prodam USNJENO SE-DEŽNO GARNITURO. Zevnik, Partizanska 8, Šenčur. 2429
VOZILA
Prodamo JUGO koral 45, letnik 1989. Cena 38.000,00 din. Informacije na « 27-481, od 7. do 15. ure
_2968
Zelo ugodno prodam karambolira-no Z 101, letnik 1976. «33-669, zvečer pO 20. uri 3097
i StfflLP^CJL B,asovn' promet
■ JMflfVl ODDAJA V NAJEM
J IMUJV POSLOVNI PROSTOR
Gregorčičevi uli« št. 10 v Kranju (II. nadstropje). Poslovni pro-jj?r obsega 5 pisarn s samostojnim vhodom (135 m-).
•smene ponudbe pošljite v 8 dneh od objave oglasa na naslov: p>va Kranj, Gregorčičeva 10, Kranj. Informacije po tel. 27-171,
126 P, letnik 1986, prodam. Novak, Podhom 69, Zg. Gorje 3108
Prodam ŠKODO 120 1978. «68-734, zvečer
LS,
letnik 3109
Prodam VW 1200, letnik november 1975, registriran do julija 1990. Ce-na 2.900 DEM. «632-517 3115
Prodam Z 750, letnik 1976, registri rana do julija 1990 ter Z 101 in Z 750, po delih ter nove BLATNIKE, PRAGOVE in zadnje OBROBE za Z 101. Cof, «631-537_3117
Prodam Z 101, letnik 1977, obnovljena, registrirana do aprila 1990. Cena 1.700 DEM. « 79-501 3122
Prodam JUGO koral 55, 5 prestav, letnik 1988, 17.000 km, z radiem in 2 rezervni GUMI. Bernik, Groharjevo nas. 6, Škofja Loka, «620-140, od 15. do 17. ure_3124
Z 101 GTL, letnik 1986, 54.000 km, prodam. «80-232 3125
Prodam novo KOLO prestave. «45-243
BMX
na 3 3129
Prodam MERCEDES 407, vozen z B kategorijo, opremljen za tujino, delo zagotovljeno. « 45-625 3142
Z 128, stara 2 leti in 18.000 km, prodam i din. Hrastje 123, Kranj
4 mesece, a 56.000,00 3148
Ugodno prodam dobro ohranjen BT 50, letnik 1987. Lukanc, Sp. Du-plje 55_3155
Prodam Z 101, letnik 1979 in ŠKO-DO 120 L. Vidic, Zagoriška 17, Bled 3156
Prodam « 25-405
VISO, letnik
1982. 3158
JUGO 45 E, letnik 1987, prodam za 50.000,00 din. « 50-527 3160
Prodam SUBARU JUSTY 4 WD, letnik 1986. «66 318. zvečer 3162
Prodam Z 750 S, « 79-593, dopoldne
letnik
1978. 3163
Prodam BT 50, črne barve, no opremljen. «27-126
dodat-3165
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987.
« 66 035_3168
Ugodno prodam Z 101 C, letnik 1980, 64.000 km, dobro ohranjena.
« 65-024_3171
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1983, registrirana do decembra 1990. «85-552, v večernih urah 3175 Prodam OPEL KADETT, letnik 1970. Pod Plevno 73, Škofja Loka, «631-694__3176
Prodam BMVV 316, črne barve, le-tnik 1987. « 84-597, popoldne
3178
Prodam JUGO 45, Cvek, Šolska 4, Bled -
letnik Ribno
1989. 3180
Nujno prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do junija 1990. Cena 8.500,00 din. Tupaliče 23, Preddvor _318M
Poceni prodam TOVORNI AVTO Jugo Poli. Koritenska 10, Bled
____3182
Ugodno prodam JUGO-55L, letnik 85. Visoko 75
Prodam Z «51-329
101, letnik
1975. 3100
Moderni interieri
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje
stol 169 din miza 267 din ležalni stol 284 din ležalna postelja 264 din
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj, tel.:27-610 (nasproti delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Okulist dela vsako sredo popoldne od 15.30 do 16.30 Čestita ženam za praznik — 8. marec
OPEL KADETT 1.3, letnik 1983, prodam za 11.000 DEM. «75-056, od 7. do 9. ure 3184
Prodam R 5 SL, 1987. «75-429
letnik
oktober 3186
ZAPOSLITVE
Redno zaposlim dva PEKA. hom 9, Zg. Gorje (pri Bledu)
Pod-2766
Iščemo vestno žensko za POMOČ starejši osebi in lažja gospodinjska dela. Naslov v oglasnem od delku._3116
Osamljena, urejena in poštena mlajša upokojenka iz Kranja dobi dobro plačilo za 5 x tedensko VODENJE GOSPODINJSTVA 4 članski družini. Obenem potrebujemo v materini odsotnosti NADZOR nad 16 in 11-letnima fantoma. Šifra: DOBROSRČNA DRUGA MAMA^_3130
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku. _3157
Začasno zaposlim DELAVCA v ključavničarski stroki, z znanjem varenja. «48-614, po 15. uri 3167
Prenovljena gostilna "Zlata riba", Sejmišče 1, Kranj, honorarno zaposli dekleta za pomoč v STREŽBI._3172
Državna založba Slovenije honorarno zaposli ZASTOPNIKA - zbiranje prednaročil. « 38-206 3173 Zasebnik išče POTNIKA z lastnim prevozom za popoldansko prodajo po Gorenjskem. « 51 -586 3177
IŠČEM DEKLE ZA VARSTVO OTROK V VELIKI BRITANIJI. INFORMACIJE PO TEL: 064/73-559 VSAK DAN OD 14. DO 16. URE.
ŽIVALI
Prodam dva meseca starega BIKCA za nadalino rejo, rjave barve. Gasilska 36, Šenčur 3099
Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Hafnar, Moškrin 1, Škofja Loka __3101
Prodam 1 teden dni starega črno-belega BIKCA. Franc Krč, Jezerska c. 92/a, Kranj_3105
Prodam 9 mesecev brejo TELICO. C. na Brdo 53, Kranj - Kokrica 3112
3 tedne staro TELIČKO.
Prodam Suha 33, Kranj
3126
Prodam TELICO simentalko v 9. mesecu brejosti. Dežman, Pod-hom 34, Zg. Gorje, « 77-677 3127
Prodam več mladih KRAV simen-talk in SUŠILNIK sena. Okroglo
11, Naklo _3146
Prodam tri PRAŠIČE, težke 50 kg. Grad 50, Cerklje 3179
Prodam 8 dni staro « 74-058
TELICO. 3185
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST n. sub o. 64001 Kranj, Oldhamska 2
Popravek k objavi razpisa prostih del in nalog z dne 2. 3. 1990.
VODENJE ODDELKA TRANSPORTNIH IN KREDITNIH ZAVAROVANJ NA SEDEŽU OBMOČNE SKUPNOSTI
Na razpisana prosta dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima visoko oz. višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri
Ostali pogoji razpisa ostanejo nespremenjeni.
Sporočamo žalostno vest, da sta v prometni nesreči ugasnili življenji naših sodelavk iz razvojnega sektorja
MARUŠE ČERNILEC
vodja oblikovanja tiskanih kolekcij
in
SILVE MOŠTROKOL
razvijalec tehnoloških postopkov za tkanje
Vestni in prizadevni sodelavki bomo ohranili v trajnem spominu.
Podjetje in Sindikalna organizacija TEKSTILINDUS KRANJ
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
FRANC POTOČNIK
PTT UPOKOJENEC
Od njega se bomo poslovili dne 6. marca 1990 ob 16. uri na pokopališču v Radovljici.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Delavci PTT podjetja Kranj
Sporočamo žalostno vest, da je dotrpela draga mama
MARTINA DACAR
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 6. marca 1990, ob 16. uri na pokopališču v Stražišču.
Žalujoči: sinovi Franc, Martin in Anton z družinami
ZAHVALA
tistega, ki smo ga lako zelo ljubili, ga imeli radi. ga spoštovali in občudovali ter z njim preživeli za vse večne čase nepozabne dni in letu. ni več med nami. a ostal bo za rečno V naših snih. in mislih
Oh tragični in boleči izgubi nadvse dragega moža, sina, očija. brata, /ela in strica
DARKA SMODILE
se iz vsega srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Iskra — Kibcrnetika. Podjetji; Inženiring, delavcem PTT Podjetja Kranj in učencem OŠ Simon Jenko za izrečeno pisno in ustno sožalje in tolažilne besede, za darovano cve-tje in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Godcu in g. dekanu Slabetu za pogrebni obred, opravljene molitve in poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi govornikoma — predstavniku KS Primskovo in direktorju Leskovarju ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste se priSli poslovit od našega nepozabnega Darka, ki ste z nami sočustvovali, nam kakorkoli pomagali in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob.
VSI NJEGOVI
Kranj, 20. februarja 1990
KOZAAGTIKA
AFRODITA
Kozmetika Afrodita zaposli 5 honorarnih zastopnikov za prodajo kozmetike, na območju GORENJSKE. Od kandidatov pričakujemo, da imajo lasten prevoz In dovolj prostega časa. Visoka provizija, tedensko izplačilo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Kozmetika Afrodita, Kidričeva 54, Rogaška Slatina
Mini tržnica Planina, Kranj
MARTA JENKO Tel.: 064/36-985
— cvetje
— lončnice
— aranžmaji
— venci
Odprto:
od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, sobota in nedelja od 8. do 12. ure
Zaščita nabornikov
Ljubljana, 2. marca - Na
javnem protestnem shodu, ki ga je organizirala ZSMS - liberalna stranka na Prešernovem trgu, in se ga je udeležilo okrog 1000 ljudi, so v imenu organizatorja prireditve zbranim spregovorili Janez Sodražnik, Jože Školč, Marija Markeš in Tone Anderlič. Prebrane zahteve bi lahko strnili: republiška skupščina naj suspendira predpise, ki nalagajo nabornikom iz Slovenije, da gredo na služenje vdjaškega roka na Kosovo; naborniki so bili pozvani, naj vojaških pozivov ne bojkotirajo; takojšen odpoklic enot JLA s Kosova.
V. B.
Značilnosti letošnjega razpisa kadrovskih štipendij
Razpolovi jene, nenaklonjene srednji in višji stopnji
Kranj, 5. marca - Po že objavljenem razpisu za vpis v začetne letnike srednjih, višjih in visokih šol bo v sredo v Delu izšel še skupni republiški razpis kadrovskih štipendij za naslednje šolsko oziroma študijsko leto. Nas seveda zanimajo predvsem gorenjski podatki, s katerimi so nam že pred objavo postregli v kranjskem Zavodu za zaposlovanje. Oglejmo si nekatere značilnosti letošnjega razpisa.
Glavna, žal, negativna značilnost je ogromen padec števila kadrovskih štipendij, ki jih celotna Gorenjska premore le 1448. V primerjavi z lanskim razpisom je to kar 1910 štipen-
Mikavni programi MIKE
- Kranj, 5. marca - Fakulteta organizacijskih ved Kranj /bivša VSOD/ Univerze Maribor je bogatejša za softwarski programski paket MIKE-IPP. Kot je povedal prodekan Jože Jesenko, so ga dobili v brezplačno preskušanje, tako da bodo lahko študentje v računalniškem laboratoriju simulirali učinkovitost sistema integriranega proizvodnega planiranja. Temu je to programje tudi namenjeno. Magister Džordž Krstič pravi, da so se s to programsko opremo uveljavili najprej v tujini, kjer paket prodajajo po 80 tisoč mark, medtem koje za domače kupce 20 tisoč mark cenejši.
Skupina, celotna MIKE softvvarska hiša šteje okrog 50 ljudi, se je pred dobrim letom izločila iz Iskre. Po trditvah direktorja Leona Šepca, nimajo ničesar skupnega z Iskro Delto, niti zasebniki, ki pri nas ponujajo podobne izdelke.
Na petkovi promociji podarjenega izdelka je bilo navzočih žal malo interesentov s kranjskih in gorenjskih podjetij.
M. Kunšič
dij  ali  54 odstotkov manj.
Upad, ki ga v Zavodu za zaposlovanje zaznavajo že tretje leto in je posledica travm gospodarstva, je sicer pričakovan, vendar pa v takem obsegu gotovo ne. Največji, kar 62-odsto-ten, je v kranjski občini, ki je razvojno najbolj prizadeta (štipendije so le simptom krize), najmanjši pa v tržiški občini. Na sto zaposlenih delavcev je letos razpisane le 1,73 nove štipendije, s čimer smo na Gorenjskem zdrsnili pod prvotni dve štipendiji na sto delavcev.
Precejšnje razlike so tudi v stopnjah izobrazbe, ki zanimajo štipenditorje. Najbolj okleščeni sta peta in šesta, to je srednja in višja stopnja izobraževanja. Gospodarstvo očitno najbolj zanimajo "finalni" poklici, saj večji del štipendij namenja
za dveletno in triletno šolanje, kjer ni več nadaljevanja, ter za sedmo, visoko stopnjo.
Dokaj zanimiv je tudi pogled po poklicih. Na nekaterih področjih je še vedno bistveno več ponujenih štipendij, kot je namer med mladino, na primer v metalurgiji (73 štipendij, 8 namer), gumarski tehnik (31 štipendij, 4 namere), četrta stopnja v gradbeništvu (65 štipendij, 6 namer), več štipendij, kot je zanimanja za mlade pa ponujajo podjetja še za izobraževanje elektrikarjev - energeti-kov, lesarjev (četrta stopnja), tekstilcev, razen konfekcije, in čevljarjev (četrta in peta stopnja), med bolj redkimi poklici, ki jih podjetja spodbujajo s štipendijami, pa so še kamnose-št.vo, papirništvo, tiskarstvo.
Razpolovitev števila kadrovskih štipendij seveda napoveduje povečan pritisk na republiške štipendije, kot naj bi se po novem imenovale različne oblike štipendij iz združenih sredstev. Pravilnik se še "kuha".
H. Jelovčan
Zakaj občina ne mara posebnega odbora?
Gradnja avtoceste temeljito posega v Podmežaklo
Odpisani
Iskra Tel je le prva inanilka, kmalu ji utegnejo v odpuščanju odvečnih delavcev slediti tudi druga podjetja pred kolapsom. Se vedno ni znana usoda Tekstilindusa, toda v primeru stečaja bo na cesti več sto ljudi. Tudi v ostalih Iskrah ugotavljajo tehnološke in drugačne presežke, podobno je zaradi pomanjkanja dela v Gradbincu, tudi drugje na Gorenjskem verjetno že tuhtajo, da s preveč zaposlenimi ne bodo preživeli. Nič čudnega, če zavod za zaposlovanje na Gorenjskem napoveduje že za letos 5000 brezposelnih!
Brezposelnost ni usoda, ki bi bila lastna le našemu okolju. Evropa, po kateri se tako pogosto oziramo za zgledi, se že desetletje bori z njo. Vendar drži, da je bila nanjo pripravljena z obsežno paleto socialnih programov, s spodbujanjem novih delovnih mest, s podjetništvom, ne nazadnje tudi z drugačno miselnostjo, kot vlada pri nas. Pravico do dela smo ustoličili celo v ustavi Potem ko smo več kot štiri desetletja gojili ideal polne zaposlenosti in delovnega mesta, ki je zagotavljalo socialno varnost, namesto da bi bilo produktivno, je ljudem težko vcepiti nov način razmišljanja. Tudi tega, da poslej za njihovo delo in zaposlitev ne bo več kot doslej v polni meri odgovorna družba, temveč sami Drži pa tudi, da v razvitem svetu v stečajnih postopkih prvo odpišejo vodilno garnituro, kije podjetje pripeljala v propad, nato pa ga rešuje novo vodstvo, ki sestavlja tudi liste odvečnih delavcev. Pri tem res niso sentimentalni in ne gledajo na delavčev socialni položaj, ko mu s telegramom in delovno knjižico dajo na znanje, da njegovega dela ne potrebujejo več. Toda vrsta socialnih mehanizmov, pa pri tem ni mišljena le podpora za čas brezposelnosti, zagotavlja tamkajšnjemu delavcu materialno varnost, učinkovite borze dela pa občasne zaposlitve, preden si človek (sam) ne poišče trajnejšega dela. In tamkajšnji delavec ima na svoji strani tudi sindikat. Morda bo kdo trdil, da ima vse to tudi naš delavec. Saj ima dveletno pravico do nadomestila, če ostane brez dela, toda zakon to pravico neizprosno odmerja le peščici. Če bi se na cesti na lepem znašlo več sto ljudi, kakor denimo v Mariboru ali Kopru, ti skladi ne bi več zmogli prehranjevati množice breposelnih, saj se napajajo iz (osiromašenega) gospodarstva. Tudi nekakšna borza dela obstaja, vendar prav nič ne koristi, če je, denimo, tisočim iskalcem na voljo le nekaj delovnih mest, za odpiranje novih pa ni denarja. Celo opevano podjetništvo, kije tudi na Gorenjskem široko razprto svoja krila, ne nudi novih delovnih mest. In sindikat? Namesto da bi se postavil delavcu v bran, še vedno tuli v isti rog s poslovodnimi strukturami ali pa le nemočno stoji ob strani Delavcem, ki so desetletja avtomatično plačevali sindikalno članarino, nimajo ponuditi kaj več kot brezplačno pravno pomoč, pa še le v omejeni meri ker imajo premalo tovrstnega kadra. Nastaja sicer pobuda, da bi se organiziral sindikat breposelnih, ki bi poskrbel za pravne in materialne zadeve »odpisanih«, toda od pobud je čas preiti k dejanjem.
D. Z. Žlebir
Jesenice, S. marca - Krajani Podmežakle se zavedajo, da je gradnja avtoceste nujna in so tudi zadovoljni z vsemi pojasnili investitorjev in izvajalcev. Ne morejo pa razumeti, čemu je izvršni svet skupščine občine Jesenice proti posebnemu odboru, ki bi spremljal gradnjo, saj imajo ne nazadnje take odbore povsod po Sloveniji, kjer se ceste gradijo.
Na zborih volilcev, ki potekajo v teh dneh po vseh krajevnih skupnostih jeseniške občine, se na nekaterih pogovarjajo tudi o krajevni problematiki in komunalni ureditvi kraja. V tem času je razumljivo, da imajo največ pripomb in predlogov krajani v Podmežakli, kajti tudi v tej in predvsem v tej krajevni skupnosti (poleg Žirovnice, Hrušice in Save), so že začeli z največjo naložbo v jeseniški občini - izgradnjo avtoceste mimo Jesenic.
Na svoj zbor volilcev so krajani Podmežakle povabili strokovnjake investitorjev in izvajalcev gradnje avtoceste, ki so jim strokovno predstavili izgradnjo ceste in odgovorili na vprašanja. Krajani so bili zadovoljni z odgovori strokovnjakov, saj so konkretno in natančno predstavili gradnjo in predvsem posledice.
S pripravljalnimi deli so že začeli in v teh dneh posekali že precej gozda na pobočju Meža-kle, kjer bo potekala avtocesta.
Mežakla je temeljito spremenila svojo podobo in razumljivo je, da predstavlja izgradnja take ceste temeljit poseg v naravo. Trasa od predora na Hrušici do spomenika v Podmežakli je znana in raziskana, medtem ko je od spomenika do postaje v Podkočni še nekaj nejasnosti, predvsem zaradi geoloških raziskav in figuracije terena. Precej vprašanj je bilo zaradi trase okoli hokejskega igrišča v Podmežakli, zaradi hrupa in zavarovanja pred njim z zaščitnimi ograjami, ekoloških vprašanj: od ponovne ureditve terena po izgradnji, zazelenitvi, nasadi-tvi. Tu so še vprašanja zaradi nekaterih nerešenih zemljiških zadev, predvsem v Podkočni, za kar pa so zadolženi pri jeseniškem Dominvestu.
V Gorenjskem glasu tudi letos pripravljamo prilogo »Pred Izbiro poklica«. Namenjena je učencem zaključnih razredov osnovnih In srednjih šol, njihovim staršem in skrbnikom kot koristno vodilo pri razmišljanju in odločitvi o nadaljnjem šolanju in poklicni poti. Priloga bo izšla 20. marca 1990.
K sodelovanju vabimo zainteresirana podjetja in obrtnike, da s posebno objavo predstavijo svojo dejavnost in poklice in si tudi tako zagotovijo bodoče sodelavce.
Podrobnejše informacije in naročila po tel. 28-463
Krajani Podmežakle predvsem želijo, da zaradi raznih del s prevozi težkih tovornjakov ne bi preveč onesnaževali
kraja naj bi izvajalci čimbolj uporabljali dovozne poti. Stranske poti so protiprašno urejene in naj bi jih čimmanj koristili in uničevali, vozili pa le po določenih dovoznih poteh.
Krajani v Podmežakli se zavedajo, da avtocesta mora biti in so se seveda takoj sprijaznili z gradnjo. Vendar pa v skrbi za razvoj kraja seveda tudi razumljivo terjajo, da tudi po izgradnji ceste ostane Podmežakla taka, kot je bila prej. V času take gradnje se pojavljajo številni problemi, ki bi jih najlažje reševali v skupni komisiji ali odboru z vsemi, tudi pristojnimi občinskimi službami. 31. januarja so imeli predstavniki vseh »prizadetih« krajevnih skupnosti s predstavniki občine Jesenice, s predstavniki izvajalcev in investitorjev sestanek, na katerem so se dogovorili, da bi ustanovili skupen odbor, ki bi ugotovil sedanje razmere in
stanje po izgradnji avtoceste v teh krajevnih skupnostih. V Podmežakli pa so bili izredno neprijetno presenečeni, ko je o tem dogovoru razpravljal jeseniški izvršni svet in sprejel negativno stališče. Res je do kraja nerazumljivo, da so tako investitorji kot izvajalci za delovanje posebnega odbora, saj ga imajo ob takih primerih povsod po Sloveniji, jeseniški izvršni svet pa se s tem ne strinja. Zato so se tudi na zboru volilcev spraševali, ali pristojne občinske službe sploh korektno opravljajo svoje delo in kako se sploh more zgoditi, da so proti delovanju odbora, ki bi sproti lahko rešil številne probleme. Še toliko bolj je čudno, ker je v izvršnem svetu tudi član, ki je zadol "en za krajevne skupnosti...
D. Sedej
Iv  P R tO OS L j AMi
o ž t_p 9 \ t> h '
Dežurni Demosov telefon v Škofji Loki
Opozicijske stranke, povezane v Demos na območju škofjeloške občine, že nekaj tednov uporabljajo svoje poslovne prostore. Našli jih boste v Škofji Loki, na Spodnjem trgu 40, poštni predal 66, kjer so uvedli tudi službo za informiranje krajanov o programski dejavnosti posameznih zvez, predvsem pa za posredovanje pojasnil v zvezi s spomladanskimi volitvami. Po dežurnem telefonu 064-620-473 jih lahko pokličete vsak dan, od ponedeljka do petka med 16. in 18. uro, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Stranke so si delo razdelile tako, da ob ponedeljkih de-žurajo Zeleni Slovenije, ob torkih predstavniki Slovenske demokratične zveze, ob sredah člani Socialdemokratske stranke, ob četrtkih Slovenski krščanski demokrati ter ob petkih člani Slovenske kmečke zveze.
Ob nedeljah pa naj bi bili ob dežurnem telefonu predstavniki vseh omenjenih zvez.
mt
VEZENJE
OLGA BREZAR
BRIIOF 112ja, Kranj     tel.: 064/36-092 I
Pučnik pride v Trzic
Tržič, marca - Tržiški DEMOS sporoča, da bo v sredo,- 14. marca, Tržič obiskal dr. Jože Pučnik, kandidat za predsednika Slovenije. Tržičani mu bodo ob 17. uri v kinodvorani priredili sprejem s kulturnim sporedom, DEMOS vabi Tržičane k čim večjemu obisku.
D. D.
INTERIER
STEKLO D. O. O. KRANJ
Trgovina na debelo in drobno, Tavčarjeva 18 64000 Kranj, tel.: 21-819
BOGATA IZBIRA DARIL ZA 8. MAREC!
Odprto: 9 -19, sobota 9-13 Obiščite nas!
ZA PRAZNIK ŽENA SMO VAM PRIPRAVILI PO
KONKURENČNIH CENAH
ženske bluze ženska krila ženske puloverje
SEŽANA
žensko perilo
ZA TA PROGRAM VAM NUDIMO 10 % POPUSTA
KRANJ, JAKA PLATIŠE 13
vsem ženam iskrene
Čestitke
za praznik
POSEBNA PONUDBA
dekliške bele dolge obhajilne obleke po 665 din
JITRANJKA
dekliške oblek« 1 - S let (jeans, bombai) po 124 din
SEŽANA
otroške kavbojke 10 IS let po 268 din (UVOZ IZ ITALIJE) otroške žametne hI ji v 2 5 let po 60,80 din telovadne hlate 4 12 let po55din(YASSA)