r^itjfeiji alorenaki dnerai^l I- ▼ Združenih državah j iVeUa za vse leto ... $6.00 i Za pol leta •>.... $3.00 i Za New York celo leto - $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 I GLAS NARODA UstšTovensEh delavcev y Ameriki. I "The largest Slovenian Dally a* § ■ the United States. a lamed every day except Sunday« e g and legal Holidays, 1 75,030 Readers. - | ■ M tm^FQH: OORTLANDT 2876. Entered — Second CLass Mattar, September 21, 1903, at ths Port Office at New York, N. Y„ Tinder ths Act of Congrees of March 3, 1879. "fELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 265. — ŠTEV. 265. __NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 10, 1924. — PONDELJEK, 10. NOVEMBRA 1924. VOLUME ^^^n _ LETNIK XXXIl. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA SPANSKEM Španski preti državljanska vojna, ker so izbruhnile vstaje V dveh mestih. — Vstaško gibanje bo mogoče povzročilo padec diktatorstva de Rivere in obenem tudi kraljestva. — Špansko časopisje skuša razveljaviti cenzuro, ki leži kot mora nad izrazom ljudskega mnenja. < -_,___ Poroča Arno Dosch-Fleurot. Paris, Francija. D. novembra. — V severnem delu Španske je izbruhnila dolgo pričakovana revolucija proti obstoječemu vojaškemu diktatorstvu de Rivere. Ce bo to gibanje uspešno, bo izginil s površja se* •lanji ministrski predsednik in diktator de Rivera in z njim vred mogoče tudi monarhija in kralj Alfonso, ki je podpiral nazadnjaško gibanje. Novice, ki so dospele danes v Pariz, poročajo o o-boroženem spopadu v Barceloni, kjer je pričel sedanji diktator z revolucijo, ki je postavila na čelo države. Zvečer pa je prišlo poročilo o bojih med Špansko in »and j o. V tem boju so bili ubiti trije ljudje in večje -levilo dniafib je bilo ranjenih. Motiv te bitke je bil baje oprostiti generala Bercn-puera, prejšnjega španskega poveljnika v Maroku, tki je bil obsojen radi svojih neuspehov na šestmesečno trd-njavsko ječo v Fueneiiabbia, dva kilometra od Iruna, General Berensruer je zelo piriljubljen tako pri liifiro-kanskili španskih četah kot pri domačih. Barcelonska afera je obstajala iz bitke med policijo ter oboroženimi revolucijonarji, ki so napadli dve vojašnici z bombami. Policija je bila takoj na lieu mesita v polni sili. — kajti Barcelona je znano kot revolucionarno središče Španske, in oblasti so raditegra vsak trenutek pripravljene ter ie z lahkoto porazila vstaše. V boju pa je bil kljub lemu ubit en revolucijonar in en policist, doeim ,ie bilo več drugih več ali manj poškodovanih. Na francoski meji so ujele oblasti dva jn dvajset Špancev, ki skušali prekoračiti mejo. -Vsaki teh beguncev je imel avtomatično pištolo ter dosti municije. Le šest so jih orožniki aretirali, druge so pa razorožili. Dva voditelja te tolpe, ki sta bila aretirana prihajata iz C italoni.ie, to je province, v kateri se nahaja Barcelona, ter sta znana kot revolucijonarja. Združeno špansko časopisje je porabilo to priliko *er napelo vse sile, da razveljavi conzuiro, ki je ležala kot j nora že več mesecev nad javnim izrazom ljudskega mnenja. Organizacija listov, ko je vpliv je neizmerno lia-rastel izza uveljavljenja diktature de Rivere, je nastopila z odločno podporo javnega mnenja. Peticijo te organizacije podpira grof de Romanones, liberalni voditelj, o katerem se domneva, da bo stvoril provizorično stranko v slučaju, da bi se pričela dejanska revolucija in dat bi bila proglašena republika. V svojem pismu na podadmirala Magaza. poslujo-čega (predsednika direktorata tekom odsotnosti .h1 Rivere v Maroku, je prevzel grof Romanones vso odgovornost za govore, ki so bili izrečeni na banketu, radi katerega sta bila aretirana in kaznovana general l^cren-1 guer in njegov tovariš, general Sarabis. V pismu se glasi: ''Le raditega. ker sem bil bolan, nisem bil navzoč pri banketu, ki je bil prirejen profesorju Saensu. Informirati vas moram, da popolnoma soglašam z govori, ki so bili izgovorjeni na tem banketu in z duhom prireditve, ki nasprotuje nadaljnemu obstoju proti- ustavnega militarizma, kateremu smo sedaj podvrženi. 'Nekateri, ki so se udeležili tega banketa, so bili kazensko zasledovani ter smatram za svojo dolžnost, da proglasim svojo popolno solidarnost ž njimi." To pismo je napravilo velikanski vtis na Špansko, ki čaka prihodnje kretnje direktorata. Vstaški severni del španske pa očividno noče čakati.» Madrid. Španska. 9. novembra. — "V oficijelnem u^otovilu. katero je izdal direktorat, se glasi, "da so vstaško gibanje v Španski započeli francoski anarhisti, ki baje sodelujejo s takozvanimi španskimi sindikalisti. To poročijo vlade je seveda fingirano, kajti splošno ;le znano, da prevladuje na Španskem veliko nezadovoljstvo s sedanjo absolutno vlado in da si vsak'posamezni '.VIi izpremembe na boljše. POUCUSKI PES UMORIL OTROKA. Pariz, Francija. 9. nove-mibrA Ko sta se vrnila na svoj dom po kratki odsotnosti, da našla Louis in njegova žena, ki stanujeta v nekem predmestju tukajšnjega kraja, svojega šest let starega sina, vsega raztrganega in mrtvega poleg nemškega policijskega psa. Oblaisti so psa takoj prijele ter ga pričele preiskovati, da ugotove. če nima pasje stekline. Pes. kaiterega je imela družina, je bil vedno neločljiv prijatelj de£-ka. Nenadno pa se je pokazala njegorva divja narava in posledica tega je bila smrt dečka. NAZORI MADŽARSKE GROFICE KAR0LYI Grifica Korolyi brani svoje nazore. — Pravi, da je rdeča, če so Lincolnove ideje glede vlade komunistične. Grofica Ka.tarhia Karalvi. katero se je zaman skušalo izgnati iz dežele kot revolucijonarko, je prvikrat nastopila v soboto zrečo, ko je govorila pod avspieijo za politično vzgojo. Grofica, koje mož je postal pred tednik madžarske republike po strmogla vi jen ju kralja in cesarja Karola, je profila navzoče, naj jo poslušajo ter šele nato odločijo, če v resnici predstavlja nevarnost za ameriške naprave. Boljševiško gibanje na Madžarskem so baje podpirali r«*akeijo-narji in aristokratjp, ker so vedeli, da ne bo moglo to gibanje dolgo trajati in da ga bodo konečno zdrobile sosednje države. Bali pa so se ustanovljen j a demokratične republike, kot ji je na/primer načel oval njen mož, ker so domnevali. da bo ostala trajna. — Sedanja vlada admirala Ilor-thy-ja, — je rekla, — je izjavila, la laliko dobim nazaj svoja zaplenjena posestva pod pogojem, da se ločim od svojega moža in najinih otrok. — Horthy-jev režim se zavzema za monarhijo, — ne za povratek Habsbu-ržanov. — Kajti ljudje čakajo na nekega kralja, katerega ni od nikoder. Admiral Horthv je eden vojnih zločincev in dejanski bi ga bilo trefca izročiti Italiji po sklenitvi miru. Revolucija, katero je vodil moj mož. ni zahtevala nobenega človeškega življenja, h osem tisoč ljudi je izgubilo svoje življenje v revoluciji, kateri je na-čeloval admiral Ilorthv. — Pod Ilorthv-em se je pegrez-nila Madžarska nazaj v srednje veške rezmere. Xa Madžarskem obstajajo še vedno koncentracijska taborišča, v katerih se nahajajo oni, ki dejanski ne soglašajo z obstoječo vlado. V njenem sedanjem stanju je Madžarska vulkan. k T lahko izbruhne vsaki trt-nutek ter ogroža mir sveta. Dokler bodo imeli reakcij on ar j i v svojih rokah vrhovno silo. ne more biti lobenega miru. nikake varnosti in ležela bo stala toliko časa vedro vir nevarnosti. PRIČAKOVAN POTBES. Bologna, Italija, 9. novembra. — Rafael Baaidandi, tnkajšni seizmolog je naporvedal, da se bo zavT-šil potres dne 11. novembra in en teden pozneje, za zame ček. Središče potresa bo najbrž Daljni iztok, v bližini Filipinskih otokov. TRUPLA AMER. VOJAKOV. Washington, D. C., 9. novembra. V zadnjem fiskalnem letu so prepeljali iz Francije v Ameriko na-daljnih 237 trupel - padlih vojakov. Vsega skupaj so dosedaj prevedli v Ameriko 45.259 trupel. STENSKE KOLEDARJE smo pričela razpošiljati vsem našim naročnikom. V kratkem ga bo vsak dobil. Letošnji je baš tako za^ nimiv kot je lanski. Krasi ga slika, ki predstavlja pomemben prizor iz ameriške zgodovine. Naročniki bodo ž njim "brez dvoma zadovoljni. Uprava "Glas Naroda". w V. -y.-wwwrv.v^HBM^^v— ——miiiw >-■«*> viAHBVJonmp .v,-. . .v/.fflaaiSKv. :•/} COPVi.CHT UNDERWOOD d. UNDER WOOD. N. yM To je ena izmed redkih slik vdo ve pokojnega predsednika Theodora Roosevelta. Pred kratkim je postala članica skavtske organizacije. M;irie Van Nelson ji pripenja skavstki znak. POLITIČNA ZBOROVANJA PREPOVEDANA V RIMU Spopadi v Rimu so povzročili veliko razburjenje. — General Garibaldi pravi, da se ne bo dvobo-jeval. — Milica je drhal v službi vlade. Rim, Italija. 9. novembra. — Z dovoljenjem ministrskega predsednika Mussolinija je notranji minister prepovedal vsa javna zborovanja v Italiji. Vsako zborovanje bo vojaštvo nasilno razgnal". Rim, I talij«. 9. novembra. — Poveljnik fašistovske legije v Rimu. general Varini. je pozval generala Garibaldi ja na dvoboj, češ. da se je slednji žaljivo izrazil o la- j škili fašistih. General Garibaldi je izjavil, daj ne sprejme poziva. Garibaldi je pri neki priliki javno izjavil, da j<> fašistovska milica nesramna drhal, ki je v službi vlade. Bivši vojaki sestavljajo protest, v katerem bodo odločno nastopili proti fašistom. Edina želja ministrskega predsednika Mussolinija je. da bfNse vse mirnim potom rešilo in poravnalo. V splošnem prevladuje mnenje, da se laškemu fašizmu tla jakb majajo in da na več daleč čas. ko bo vse pošteno za grmel o. N SMRT ZVEZNEGA SENATORJA LODGE-A. Boston, Mass.. 9. novembra. — Danes ponoči ob enajstih ji« umrl zvezni senator Henry Cabot Lodge. Bil je dolgo časa voditelj republikanske stranke ter je bil eden njen tli najbolj nazadnjaških članov. Bil je tudi plodovit pisatelj t;ir je posebno znan po življenjepisih raznih ameriških državnikov. USPEŠEN POLET VELIKEGA AEROPLANA. Včeraj se je dvignil na Long Islandu v zrak ruski inženir Ijror Sokorski s svojim novo konstruiranim aeroplanom. Seboj je vzel šest najst oseb. Poleit se je izborno obnesel. Sokorski je bil začasa carja načelnik ruske zračne službe. SPLOŠNA STAVKA NEM. ŽELEZNIČARJEV Organizirani nemški železničarji so sklicali veliko zborovanje, da določijo svoje stališče glede železniškega prometa na temelju Dawescvega poročila. Poroča Samuel Spewack. Berlin, Nemčija, 9. novembra. — Uslužbenci avstrijskih železnic so včeraj ob polnoči zatetarvkali. Direktna posledica tega je bila, da je odstopila avstrijska vlada^ kateri je uspešno načelo val kancler dr. JSeipel. Neposredna posledica tega je br-la, da so sklicali nemški železničarji za torek zvečer veliko zbo-| rovanje, da se odločijo, če hočejo vprizoriti generalno stavko ali ne. K«>t znano so nemške železnt-ce podvržene določbam Dawesovc-ga reparacijskega načrta. Avstrijska železtiičarska stavka ter.resignaetja dr. Seipla sta stranska produkta centralno evrop-ke vojne med industrijalisti ter unijami in soeijalizmom. Če bo avstrijska vlada kapitulirala. kot je razvidno iz najnovejših poročil, bodo izvojevali soci-jalisti neizmerno politično zmago. — Nemški železničarji so skrajno nezadovoljni vspričo neprestanega skrčenja osobja ter sedanjega nizkega standarda plač. Ztezna vlada pa noče slišati ničesar o njih pritožbah. Nemški inidustrijalit^ti, ki skakajo na vsak način potlačiti soei-jalistieno gibanje, so dali dosti denarja na razpolago reakcijcmarni nemški narodni stranki za sedanjo volilno kampanjo. "Vossische Zeitung" je objavila danes seznam industrijalcev, ki so baje pobirali pri so-magnatih prispevke za vlado, ''ki bo prosta Vsakega soeijalističnega upliva''. Imena teh ma gnat o v vključil jejo Thvssena. Winterfeldta in številne druge, ki so znane kapacitete v nemških indusftrijalnih krogih. .___ V njih pozivu se grlasi, da ogroža sedanja vlada s svojimi pristaši nadaljni obstoj nemških industrij ter nemškega gospodarskega življenja. TOLIKO SLAVLJENA PROSPE-RITETA. Lawrence, Mass., 9. novembra. Vodstvo velikanske predilnice OPOZICIJA PROTI CALVINU COOLIDGE-U Njegova lastna stranka se baje obrača proti predsedniku. "Stara garda" upa na tihem, da ne bo mogel predsednik dejanski uveljaviti voditeljstva stranke. — Pričakovani boji med pristaši La Folletta in staro-kopitneži. — Sprva je bilo rečeno, da bo postal državni tajnik Harvey, sedaj se pa splošno domneva, da se Hughes ne bo umaknil. Washington,*D. ( .. 9. novembra. — Predsednik Coo-iidire nima pred seboj tako trladke poti kot bi človek domneval. Vedno večje postaja število ljudi, ki upajo, .la bodo zasedli kabinetna mesta. Kongres ne bo nikakor pripravljen pokoriti so stepo diktatorstvu Bole hiše. vlospodov La Follette, Lad d, Frazi or, Brookhart no bo mogoče vreči iz taborišča stare garde brez obupnega boja. Poroča se, da žoli prevzeti George Harvey most o državnega tajnika. V iiadaljnem poročilu se glasi, dn jo sedanji državni tajnik Hughes pripravljen ostali na sedanjem mostu Je proti obljubi, da bo stopil lota 1928 na mesto sedanjega predsednika. Harvey ni sieer še ničesar rekel javno in tudi Hughes ni ni bil pripravljen razpravljati o svojih načrtih. Pričelo pa je splošno prevladovati naziranje. da so Hughes ne bo umaknil. IsJro velja glede trgovinskega tajnika Hoover ja. Frank Mondel, katerega priporočajo za tajništvo za notranje zadeve, ima varno mesto kot ravnatelj vojno fi-nanče komisije do 17. maja 1926. Njegov nastop kot tajnik za notranje zadeve bo mogočo preložen do sedanjega časa. vsled česar se bo nudila predsedniku prilika, da nagradi med tem koga drugega za zvesto službo, katero je opravljal. Stara garda se v glavnem zanima za to, če bo moirel predsednik uveljaviti svojo polnomoč nad' stranko. Na tihem dvomi o tem. Pošilja dosledno svoje pristalo v "Belo hi^o, ne da sprejmejo migljaje in še mivnj navodila, temveč da narekuje. Po obisku r»ri prodsedniku Coolidge-u je izjavil senator Watson iz India ne, ki hoče postati voditelj v senatu. da jo njegov namen izbacniti neodvisne iz vseh. vodilih mest. "La Follette ni bil sploh nikdar republikanec*, jo izjavil Watson tor rekel nadalje, da se bo obdržalo Xov-risa iz Nebraske, ker jo "regular fellow". Watson io svetoval predsedniku, naj predloži revizijo davčne postave, ki bi se gibala v smereh prvotnega načrta tajnika Mellona. Tekom kratkega zasedanja kongresa bodo predloženo v glavnem le apropriaeijske predloge in vsled tega ni niti najmanjše nevarnosti, da bi republikanski ustaši o-virali postopanje. Senatorji Borah, Couzens, Howell in Norbeek. ki bodo imeli ravnotežje sile v novem senatu, bodo najbrž nasprotovali iztrebljenju radikaleev. Dosti ie odvisno od voditeljstva predsednika Coo-lidge-a. ki pa jo dosedaj Dovsem nepoznana količina. Evere.tte je Objavilo, da bo obratovanje v tovarnah ustavljeno do 1~. novembra. 1403 delavcev, kr so že zadnji eajs delali samo po tri dni na teden, bo izgubilo delo in zaslužek. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene Bledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $15.40 2000 Din. — $30.60 _ 5000 Din. — $76.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekevni nrad". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir ..........$ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta. _ mm pucujatre, U presegajo PETTISOC DINABJBY ali pa I>v*ti*o* UR dovoljujemo po mogoCnostl lo poseben dopust frednost Dinarjem in Liram sedaj ai stalna, menja M večkrat b upi Sakovano; b tega razloga nam ni mogoče podati aatmične cene nami računamo po eenl tistega dne, k* nam pride pnlinl denar t roko. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO t NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.- Vlodo izplačil t smer. dolarjih glejta po—bon oglas ▼ tam Usta Denar nam je poslati najbolje p« Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Iftaft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, Hew York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4087. „ Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1925 je izšel. Cena 40c "GLAS NARODA" PUVIMI MILKI •M ai Publish«« mg BUllji Publishing Gob|U| HA Cor*oratlonl IIAKtaW. Pt—I«—< _ LOPI« MNIWi Thwwr Plao« or BiMfiMM tfM Corporation antf Adinuu of Abovo Offlooro: « Cortl«w#t trot. »orough of Manhattan. Now Yorfc City. W. Y. ■ • L A • NARODA" __(Voloo of ttio Poo_ _1oomo< Iwry Day Excapt Sunday an« MoiMoy._ It Balo MM vol J a Hat SO Aovorlko (Za Now York u nolo MM m — VM In KaaaSs ...»........ H.M Za pol Ista ..........MJO Ca pal lota ~......m |3Jo| Za Inozomotva sa ssM MM >.»■•< ITJI Ca Mrt lata i ■—it.».• • • I1.M Za pol Ista H.M | Subscription Yearly M.0> ASvortloomont on Agrsomsnt _"•lap NaroSa" Izhaja voakl dan Irvzcmtl nodslj In waiM._ a>op1st, kru potfplaa la ooebnootl so no prlobčujejo. Denar sal aa blagoroU PO-BOjatl pa Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proolmo, da no mud tudi prsjtog blTaliaCo naana ni. da hitreje najdeaao naalornlka._ * O L A 9 NARODA" M MkMI Street, Borough of Manhattan, New YoCSa V, Telephone: Cortlandt 2871_____ ._ "^SSgalsig^ _ MILIJARDSKA INKORPORACIJA wiikn presenečenji' jo vzbudilo poročilo, da je bila "! ^niiixiraiia kurpomcija s petsto milijoni dolarjev, ko je naloga bo proizvajati ves kruli, katerega zavživa ameriški nun-d. izvzeinši farme, ki pečejo še vedno svoj domači kruli. Presenetljivo, a obenem popolnoma umljivo je. da je prišlo tu poročilo naravnost po izvolitvi Coolid^e- in Di\vcs-a. r-Ž^t'4 Dosedanja republikanska administracija je strogo varovala vse interese kapitala ter bo dosledno nadaljevala s svojo politiko tudi tekom naslednjih desetih let. Korporaeijski interesi so vsled izida volitev spoznali, da se jiii- nudi ugodna prilika doseči svoje namene ter še nadalje koncentrirati svojo silo v velikanskem načrtu, da se nad in v naravnost ogromno povečani meri izkoriščajo delavske mase ameri^kena delavstva. »Slednjemu se £odi v enem oziru popolnoma i)j-av. Ameriško delo jr suvereno. gospodar svojih lastnih u>od ter lahko ustvari take živi jonske in delavne pogoje kot jih hoče. Prav posebno tekom zadnjih volitev pa se je izkazalo. da je ameriško delavstvo, celo organiziilano, oportuni-stično, da so obrača kot dim po vetru in da nima nobene resnične, bistvene in notranje organizacije, ki bi držala organizirano delavstvo skupaj. Žalostno, a resnično. Odkar je prevzel vrhovno vodstvo nad ameriškim delavskim gibanjem Sam (iompers. so organizirani delavci Združenih držav neprestano omahovali med republikansko m demokratično stranko. Kakorhitro'je dosegla prva ali druga premoč ter se polastila vrhovno oblasti, je pustila vnemar vse obljube, katere je dala organiziranemu delavstvu, ter nastopila proti vsakemu znaku povsem upravičenega odpora z bajoneti in strojmmi puškami. Vse to se je vršilo in se vrši še danes v znamenju javnega miru in reda. Nikdo pa ne more prešteti solza, ki so potekle, nikdo ši-stoti sirot, ko jili sta riši m> bili brutalno umorjeni od plačancev v e 1 e k a p i t a 1 a. Vse to je pozabljeno in izbrisano iz spomina. j Prišle so volitve in pretežna večina ameriškega na-1 roda je glasovala za republikansko stranko v kratkovidnem upanju, da bo sedaj nastopila doba velikanske prosper i tete. Kes je, prišla bo doba prosperitete, a le za mednarodne bankirje in kapitaliste, ne pa za nlavadne delavce, ki si morajo služiti svoj vsakdanji kruh v potu svojega obraza. Napočila bo doba prosperitete za bogate rentirje, i-navadnim premogarjem bodo še nadalje trgali plače, ki že sedaj niso dosti prida. Ameriška delavska federacija, kateri načeluje Sam (iompers. pa ribari v kalnem ter se skuša obdržati na površju c svojimi lavi ranjen i ali omahovanjem med to ali ono stranke, brez ozira na resnične in bistvene potrebe delavstva. Edini nauk. katerega lahko čupa delavstva iz zadnjih volitev, se glasi: 'Or gn nizi raj j t e se, a !ne tako. 'kot predpisuje tfa-z.idnjašku organizacija, temveč kot vam veleva srce in pamet, na temelju lastnih izkušenj." Jugoslavia irredenta. Kimska komisija v Puli. Dne 20. okt. je prišla v Puloi m edmrnl štje rij aina lkom§s»ja iz , Rima, da prouči gospodarsko krizo istrsko pokrajine. Vršijo so seje. katerih udeležujejo tudi razni istrski za-stopniki. P osi. Benelli je! imel govtxr, v katerem se je pov-kjM do smele trditve, da se bo mogla Istra v kratki dobi vrniti k svojemu staremu blagostanju. Komisija <*stane v Pu'i osem dni, na kar poda rimski Vladi konkretne predloge za rešitev razznovrtnih istrskih vprašamo * Torej zopet J predlaganje poročil, kakršnih i-majo pri vladi že na kupe. Kdaj pride odrešitev in zboljšanje, tega pa ne ve povedati nihče, in Banel-li je s svojim prenagljenim ruapo-vedovanjem samo izgubil na ugledu pri trezno mislečih Istranili. • Okoli Pule so se hrvatski starši pri vpisovanju svojih otrok v osnovno šolo obnašali povsem neustrašeno in so prijavljali svoje otroke za pouk v hrvatskih dodatnih urah. Italijanski učitelji pa so grdo gledali hrvatske matere in očete in jim odsvetovali vpis za pouk hrvaščine. Pri nekaterih krajah so napravili orožniki radi tega eelo hišno preiskave. Iskali ao ali sami niso vedeli, kaj pravzanrav imajo najti. GLAS NARODA; 10. NOV. 1924. Omošaji tnal Deko in Trstom. Inženjer O. Viglione je priobčil v "Eelii e Comment i"' članek o od nošajih med Trstom in Reko: Z aneksi jo Reke se je polastila [ Italija vsega pristaniškega sistema na Gorenjem Jadranu in mora ' sedaj kot varuhinja splošnih interesov poskrbeti, da bodo pritekale . kupčije in se porazdele med pr;- * stanišea v Benetkah. Trstu in na I Reki, vpoštevajoČ njihovo pristoj-? jio obsežje in preprečiti se ima. da ■ bi je dno izmed naših velikih ja- * dranskih pristanišč delalo v izgn-. bo drugih. Benetke imajo svojo 1 dobro določeno naeijonalno akcijsko sfero in svojo zunanjo lahko razširijo proti južni Nemčiji in ■ vzhodni Švici brez o l »čutnih predsodkov za Trst. Benetke te in Trst -ta po statističnih podatkih želez- , niskega prometa dosegla in eelo presegla predvojni prevoz, ki se se veča. Težko pa je vprašanje o razdelitvi prometa med Trstom in L Reko. Trsit je prvovrstni pomorski emporij. Reki pa so vojni in povojni dogodki odvzeli skoro vsi-. trgovsko organizacijo. Avstrija je favorizirala Trst. Ogrska pa je smatrala Reko kot svoje pristanišče. Tako je imela Reka svoje zasi-2urauo zaledje, ki ji je jamčilo delo in nad katerim je čuvala buri impeštan ska vlada. Današnja situacija je izpremenjena in sicer v rieprilog Reke. Ogrska je odreza na od morja in more s svojimi gospodarskimi in industrijskimi tež-kočami le neznatno prispevati k . reškemu prometu, dočim gravitira Jugoslavija s svojim poljedelskim in gozdarskim izvozom indiferen-t no proti Trstu in Reki. bolj v sme ri trgovske organizacije kakor pa prevoza. Pomorski emporij se pov muje kot popolna organizacija za razvoj trgovine z bančnimi zavori i. pristaniško industrijo, plovnimi črtami in železniškimi zvezami. Trgovinsko pristanišče pa vsebuje dobra skladišča in krcališča. kjer se pa radi nedostatnega prometa ne kaže organizirati z lastnimi podjetji lokalnega značaja. Reka je videla svoje pristanišče zapuščeno in svoje tvor nice brez dela. Reka pa bo mogla vendar zopet prospevati. ker se Evropa neukega dne gotovo uredi. Ogrska pride zopet do prometa in Jugo-lavija razširi svoje kupčije, toda to ni stvar ne današnjega in ne še jutrišnjega dne. Xa Reki pa je po-Ireba. da se prične takoj delati, notem se bo bodočnost boljšala, kajti po stari preizkušnji promet dela promet. Ustvariti nove industrije na Reki. 1o je. pretvoriti tr-j srovsko pristanišče v industrijsko J bi bilo težko in veliko bi se storilo že. ako bi se moglo dati življenja obstojejčim napravam. Inž. Vigli-oen nasA-etuje nato, da naj si po-dasta tržaška in reška trgovina roke. prva naj ponudi svojo organizacijo. druga pa svoja dobro opremljena krcališča in skladišča. Trst naj pripusti, da se steka na Reko promet, katerega si je prisvojil tekom nedelovanjg reškega pristanišča; za nekaj časa naj bi bila Reka nekaka podružnica Trsta. Zveze na kopnem med obema mestoma pa so počasne. Trebalo bi direktnih železniških zvez med Re ko in Trstom tako. da bi mogel poslovni človek opraviti, kar hoče. v polnevu na Reki in se vrniti v Trst k svojemu delu. Pri tem ne misli, da odpade Reki avtonomija za lastno delo. da se Reka poniža, marveč se misli na pomoč, ki bi jo dal Trst reškemu mestu in' pristanišču, katerega pa bi bila le začasna, do trenutka, ko bi povišani promet nasvet o val. da se reška zaledna trgovina ustali neodvisno in popolnoma na Reki. Mesečno poročilo tržaškega T.lo-yda poroča o trgovskem delu Trsta v letošnjem prvem polletju. Prometa bilanca, zaključena 30. junija 1924.. potrjuje vse nade. ki so se dale glede tržaškega prometa. Skupni promet, tj. po železnici in po morju, je dosegel v šestih mesecih 31.3 milijone kvinta-lov. kar v raizmerju z 61.47 milijoni kvitalov, doseženimi celega zadnjega predvojnega leta. potrjuje, da je zopet pridobljen ves teren, izgubljen v vojnem času, in da je predvojna višina zope dosežena Navedeni 31.3 milijon;' kvintaiov se porazdelil je jo na 15.276 milijonov kvintaiov železniškega in na 16.022 milijonov kvintaiov jiomorskega prometa. Zelo važen je pomorski izvoz: V še,-tih mesecih 525.C0Q ton izvoženih po morju, vsled česa se postat Ija Trst med italijanskimi pristanišči v prvo vrsto glede pomorske ga izvoza. V primeri med prvim |>olletom lanskega leta iai prvim htoŠnjim polletjem se je promev-no gibanje skoro podvojilo. Poročilo omenja ugodne zveze s. Češkoslovaško. Avstrijo. Jugoslavijo. Madžarsko. Nemčijo. Švico in Poljsko, pa tudi z italijanskimi provincami. Naglaša dalje, da se oživlja tudi industrija v Trstu in tako so tržaške ladjedelnice zopet zasedene, dela se v škeilenjskih plavžih in tudi v Tržiču pri Trstu se razvija novo industrijsko življenje. Vsa glavne jša v pošte v prihajajoča po J j ert ja so pomnožil?! svoj kapital. Sedaj so v teku podajanja z Madžarsko. Jugoslavijo in Nemčijo, da se razširi število železniških tarif, namenjenih za tržiški zaledni promet [>o vzoren onih med Trstom in Avstrijo, oziroma Češkoslovaško in Poljsko, ki dajejo dobre rezultate. Trst je tako zopet na svojem mestu med večjimi sredozemskimi pristanišči. Jttgosloven^ki Lloyd" ima v ! Benetkah radi konference svojega (posebnega poročevalca, kateri dobro pozna gornjejadranska pri-ta-nišča. Listu pošilja zanimiva poročila. Iz teh posnemamo: V Trstu se je v resni e i znatno povečal promet in statistika kaže. da je dosegel predvojne številke, toda to ni res. ker se statistika fabriei-ra ad us um Delphini. Treba priti v Trst ter gledati in poslušati, pa se uveriš. kako tudi to mesto v resnici umira, kako se tvornice zapirajo. kako naraščajo konkurzi. kako so pristanišča prazna, raz-ven onih stalnih in drago subven-cijoniranih. kakor delniška družba "Lloyd" ne daje nikake livi-dende itd. Število nezaposlenih je padlo, ali le zato. jer je bilo izgnanih mnogo postopačev vseh vrst. V Trstu si pripovedujejo, kak^ mu Hamburg odjeda blago iz Češkoslovaške in morda tudi iz Av-istrije. S trahom gh^lajo. kako si Jugoslavija priteguje trgovski promet v svoja pristanišča. Včasih kličejo Tržačani na pomoč Re rane. ali na Reki je imel priliko slišati iz u»t uglednega italijanskega podjetnika, kako ravno Trst v vsakem pogledu sabotira trgovski promet in delo na Reki. V Benetkah se promet za nacionalno trgovino lepo dviga, ker so Benetke v resnici na Jadranu pristanišče za vso Zgornjo Italijo, kolikor je gra vitira na Jadran. Izključena je torej možnost, da bi italijanska na cijonalna trgovina na katerikoli način mogla omagati Trstu in Reki, marveč pritegnejo Benetke sčasoma skoro vse stalno na svoj mlin. Zato za Trst kakor za Reko preostanejo samo zaledja. Benečani rohne proti imperijalizmu Tista, ki jim kvari posle, za umirajočo Reko pa se zavzemajo tako, da bi jim morala dati življenja Jugoslavija. Gotovo je. kakor že opetovano naglašeno, da ne more-io obstoja4i tri velika pristanišča v eni in isti .službi . . . 18-LETNA SKLADATELJICA. M iss A rt h ur i ne Thorton. študent-1 ka na Universitv of California! je baje prav dobro uglasbila par pesmL Kritiki ji obetajo lepo bodočnost. j Peter Zgaga | Vsaka stvar na svetu mara ime-ti svojega patrona in tudi vinska kaplja ga ima. Sveti Martin je njen patron. Sam ne vem, kako se je svetec povspel do te visoke časti, toda če jo že enkrat zavzema, mu je ne bo nihče kratil. Verna Martinova spremljevalka je gos. Jutri je Martinov dan. Jutri se začne vino pokušati. Daj Bog, da bi ga vsi z veseljem in užitkom pokušali in da bi v njegovo čast ne kanila niti kap-Jjiea suhaške zavisti. Praznovanje apostola VoLsteada je vedno manjše in brezpomemb-nejse. Ogromen del ameriškega naroda je postal čestilee sv. Martina in njegovih dobrot. ★ V Ccoiemaughu mora bili j ako prijetno in zabavno. Rojak mi po- \ roča. da imajo tam čuden zvon svetega Vida ; zvon. ki je poLn ga-lon. kadar zapoje. , Tamošnji rojaki btkio že vedeli, kaj je s tem. Jaz za moj del bi rad še par podrobnejših informacij. * Morda bom kedaj tudi kaj iz-pregovoril o predolgih in pretesnih hlačah, ki so v Conemaughx- splošno v navadi. * Na Španskem je izbruhnila revolucija. Vse minljivo na tem svetu. Tudi de Riverov in Mu* sol Lilije v režim ne bosta dolgo vzdržal^. ★ Umrl je zvezni senator Henry Cabot Lodge. V svojem življenju je bil največji nasprotnik Woodrowa VT.il-sona. Smrt ju je pobratila. Smrt pobrati vse. ★ V New Yorku izhaja tednik, katerega lastniki trdovratno taje vsako zvezo s K overt o. ,7akaj pa ponuja njegov potovalni agent po Clevelandu Kover-tove publikacije? In ponuja jih bolj vztrajno kol pa Naš Dim. ★ Jugoslavija ima zopet nov kabinet. Stvoril ga je Pašič. Namen novega kabineta je. urediti vse potrebno za prihodnje volitve. Pri tph volitvah naj bi izrekel narod odločilno besedo. Da. skrajni čas je, da da Pašič tudi enkrat jugoslovanskemu narodu besedo. ★ V soboto je priredilo pevsko društvo '"Slovan" svoj zabavni večer. Kot so mi povedali, je bila prireditev ne prek osi j i va. To sem .moral zapisati za daness. Natančnejše poročilo sledi. Kajti če bi danes ničesar ne omenil, bi moj prijatelj Ivan ogorčeno vrgel časopis vstran ter se razjezil z besedama : Vas hajst das ? ★ Neki fašist je pozval sorodnika slavnega Garrbaldija na dvoboj. Garibaldi mu je odgovoril, da se noče dvobojevati z nobenim fašistom. da so fašisti brez časti in tta fašista ni mogoče razžaliti. Pametni Italijani so torej končno vseeno prišli do tega spoznanja. ilugosinuaujaka SCatnL Ifcimuta Ustanovljena 1. 1898 Inkorporirana 1. 19Q} GLAVNI URAD v ELY, MINN. __ Glavni odbornki: y Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St.. Ctovel&nd, O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. 1808 E. *2nd Street. Lorain O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERN, 413 — 11th At«. iMj Dnluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAJTEK, 80S American State Bank Bid*. 10« Grant Street a« Sixth Ave. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK, Room 206 Bakewell Bid*, eor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni ndbor: LEONARD BT.ABODNTK, Box 4S0. Ely, Mtnn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg. Puyallup, Wad. FRANK ZORICH, «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. ' Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". - Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pollljatre naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofiila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novta članov In bolnllka ■pričevala naj Be pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoplovarska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdnr želi postati član te organlzaHJe. naj Be zglasl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite n» gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. iz Jugoslavije. Radič za monarhijo in krnlja. Vladni organ "Pravda" s m-h-zaciji auakiimi črkami prioljčuje brzojavno ponoči to »'»z Pariza, k: vsebuje izvleči k Radičeve izjave, podane fiancoskemu. sedaj p<> .liu goslavij-i potujočemu n- vinar ju grofu Begouenu. ki je obenem zastopnik .lua-oN-lpvn; m prijavnega "Jonrnala tlc> U.'hjils". št jt-_ i>j!ii Rad!■■ mu j<* izjavil, da je za državno edims-tvo 'u moinarliijo. Xjegovo republikftnstvo je le >tvo za pobijanje in uničevanje avslrijakaaitst va med hrvatskim narodom. poiJainiei IIRSS vstopijo A" vla!'*40 zvestobe, ki jo bodo tudi lojalno .'y.polujcva'i. Kralj Aleksander je spoštJovan med Hrvat", ljubljen meti iSrb'. Mi hočemo. je prijavilo premalo učencev, j Seaton Watson v Beogradu. Zn;uii amgleški publicist Se at en Wats'On (Scotus Viiat«?r) je prispel v Beograd. Tragedija dveh dečkov. P red par dnevi so v vavsi G-jairg-j jevu pni Novem Sadu trli pri kmetu lan. Pit tej priliki s; . kakor je pri takih prilikah navada, kmetje razveseljevali in se kosali v raznih vrlimih. Tako je prišlo končno do tekmovanja med 1-letmim Jovalnlonn Vargo in 13 let-| nim Pavlom Hromico z noži. Pri. tem tekmovairtju ji> zabodel Varga. svojega tovariša, ki je ostal na: mestu mrtev. J Proslava Kumanova. Kakor vsako leto dne 24. okt., se je tudi letos v Beogradu svečano proslavila zgodovinska zmaga pri Kumanoveni. Ob desetih se je ob udeležbi vncIi humainifcamih. kulturnih in mieij^nalntih korpo. racij vršila v saln-rni cerkvi svečana služba božja- Popoldne se je po uF.eah prodajala prva s.-rija spoiminskib razglednic kumajniv- ill jnujiikov. Skupilo se porabi kot prispevek za kuman:< vski iiienik. Novlnarslii konflikt v Zagrebu. Kakor poitt.C-ajo za^iavi_ ti os.<>bje i v. svojega bančnega zavoda. 1'redniki "Moigcna"* >.o sklen-.'li. da odpovetli ne vzameju j.na znanje ter so se obrnili na TT_ druženje juirosl. novinarjev in na i državne oblasti za zaščito. Iz Slovenije. Novoizvoljen župan. V občimi Jurjcvici pri Kibniei "je bil te dni izvoljen za zupaiyi ugh dni domači j>osestnik g. Ivan Rus iz Brež, trden pristaš J1)S. Prvim svetovalcem je izvoljen Ivan Kovačie. dnigim svetovalcem pa Janez Skrbeč iz Jurjeviee št. 33. Zanimivo je pri tej izvolitvi, da je bila večinska Lista vložena pod imenom SLS., v resnici je pa bila koalicijska li>ta več strank in lokalnih skupin, z demokratsko večino. Železniške tatvine. Dne 23. okl. je bilo med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom vlomljeno v vago št. 87 tovornega vlaka ter okradema bala ma-nufaktumega blaga, težka 3o kg. Isto noč je bito v Jevnici vlom-Ijciiio n postaji v prtljažni voz osebnega vlaka. Ena košara je bila prerezana in napol potegnjena iz nje m< ška suknja, kar znači, da je bil ta tat še pravočasno p report en- Tatvine je bil nsumljen odpuščeni železničar Josip Brani, že večkrat kaznovani, ki .so ga videli v Sormci, kako je ogledoval prtljažni voz. Železniška policija ga je izročila sodišču. ^^Zr^h) Kakor običajno, lioče se tudi letos večina ^^^fcv f/lf^^*)^^^ našeea priseljenega naroda spominjati svojih ^^TpjisŠ? dragih v domovini z večjim ali man jim božičnim ^— _ darom. Rn7IPnD rioniirno nnciliafl/ol ■ Kaznn že znane točnosti pri vseli bančnih PU^IbUC UCIIfllUC [JU^IJfllTC. poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo =============a====:: izvrševanju božičnih denarnih darov. Brca in točna postrežba! ~Ka5e izbor"°zveze v s,tari do.m,°)'ini T-" p u froeijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, toc- no in po najnižji ceni. Najzmernejše cone! T7. B««..tesa rfp?™*™0:(h f7a vsc ' ' Vase noži«Tie posiJjatve ze zdaj obrnete na nas ter tako za saturate pravočasno izvršitev Va-a in se mi dostikrat tako mudi. da se umivam. večerjam in se preoblačim vse hkratu in sem zadnjič v liifri-ei zamenjal za ta opravila pripravljene predmete, kar je bilo v veliko kvar želodcu in obleki. Jaz nimam časa. Žena se mi smili, pa ji ne morem pomagati. Naj se pai* sama ozre jh> kaki drnšei-ni. da ji ne bo ras predolg1. Kaj pa druge! Poznal sem staro ženico, ta se je izbomo imela s svojo t ji in slava, je odgovorila : "Kakor te je volja. Da l>o le tebi prav, pa bom zadovoljna.'* 1 Prijazno me je pogledala in mi- : lo, z vlažnimi očmi. I>obra je m smili mi. Ženska potrebuje dru- 1 .šrinc, posebno pa razgovora, drugače ji jtvik usahne, kakor roža brez dežja. 1 Pa mi je še prišla v misel hišna , gospodinja; ta ima za družbo kanarčka. Kadar prihajam plačat stanarino, pa vidim, kako živahno ' ž njim pogovarja. Prav zanimi- 1 vo. Človek bi mislil, da se s kanar- ■ r-koin lahko govori'karkoli, ali reč ni taka. Niti ui, da bi se dalo r. vsakim kanarčkom enako se meniti. Kaj še ! Naše gospodinje kanarček n. pr. je premogar. ker'natan-ko tako drobi, kakor v hišni veži premogar na piščalko. In okoli tega njegovega poklica se suče po-menek gospodinje s kanarčkom. Kanarček: "Rrrriiii . . .7T fjospodinja: "Ali ga že zopet ponujaš? Kakega pa imaš, kaj? Trboveljskega ali karmeljskega ? Pa da boš dal pošteno vago. ti re- ' čem, v plombirani vreči, sicer takoj pošljem po policaja. I da ne bo tako kamenit kakor zadnjič! Kaj pa dobiš zanj? Trpotec ali pereš-ček salate? Kaj, slad o rja bi rad? Tako? Moj Bog. kar oderi me — kako bomo shajali pri tej draginji. Moj mož pravi, da mu bo zelo hudo. če bo moral strankam zvišali najemnino, pa skoraj ne bo drugače ..." Zadnje besede seveda niso na 1 menjene 4'premogarju", nego meni. "Žena," sem torej rekel, "alrv bi kanarčka?" Žena. čast ji in slava, je odgovo rila: ' Kakor hočeš! Da bo le tebi prav, pa bom zadovoljna." Nežna je in skromna in prav od srca bi ji rad ustregel, ee bi vedel kako. da bi ji ne bilo tako pu*«to poleg mene. ko sam nimam časa. 7Ai se mi. da ji ni kaj do ure ali do kanarčka. Kaj, ko bi ji omislil gramofon! Kadar si poželi človeškega glasu, proži gramofon in si izbere, kar hoče z bogatega sporeda. Cim bolj pnmišljujem: gramofon utegne biti še najboljši nadomestek: za živo družbo in vrhu tega ne prinese blata v sobo na akornjih in ni ga treba pitati s smotkami in konjakom. Izborno! Gramofon ji kupim, natf ima moja revica kaj veselja na tem svetu. Poiskal som jo. da ji razložim ta svoj namen. Ali bo -gledala, sem si dejal, gotovo bo zadovoljna. Sedela je v'«adnji sobici za šivalnim strogem: pridna je, nikdar ni brez dela. Povesila je roki s šivanjem v naročje, rdeča je posta-. La in čutil sem. da ji je sunkoma zastala sapa. Kaj pa to pomeni! Ali se je prestrašila? Ali kaj skriva pred mano? Ta bi bila lepa! In čemu me gleda tako proseče in stiska šivanje v naročje l Kaj je bilo ? Srajčko je imela v delu, mička-no srajc i co. komaj večjo, kakor je moja ped. Glej jo! Saj vendar šteje že nekaj let moja žena.pa sc ubožiea še igra s srajčkami! Storilo se mi je milo, saj jo imam rad. in šinilo mi je skozi možgane: Kaj ji bo mrtvi gramofon! Rajši ji kupiš prijaznega, živega otroči^ka — ne manjka jih! — pa se bo lahko ž njim igrala in pečala, kakor jo bo volja, in bo vsaj vedela, za koga ima srajčke. Rekel sem ji to in naj zaradi stroškov nič ne skrbi; od srea rad jih žrtvujem; bom pa plačeval na obroke. oš študent, ki vso noč pije in kriči— Ne boni. reci, ne bom nunica, kaj ne, pa tudi subretka nc bom niti študent, kaj ne. tla ne: čisto nekaj drugega bom. reci, nekaj čisto drugega bom in boljšega bom. Mamica bom. reci, pridna. skrbna mamica bom. reci, lepšega ui na svetu. Moja, moja, moja ! Moja, moja. moja!" In dete je brbljalo : ^ '' Eze. eze — gogl. go p:l — tata. tata — br. br, br — gik!" Nič ne prikrivam, da čisto do dobra nisem razumel tega brbljanja ; saj še tiskanih stvari vseh nc razumem, dokler jih ne razloži poklican kritik; kaj bi — vsak človek ne more biti literat. zlasti ko nimam časa ! Ali ta občutek sem imel, da " — gik!" pomenvrhunec zemeljske zadovoljil ost i. Sovjetske dragocenosti. Berlinski emigrantski ''Rulj" prinaša baje iz avtentičnih virov zanimiva poročila o bajeslovnem draguljs'kem bogastvu sovjetske vlade v Moskvi. Glavna zaloga br/] Ijantov se nahaja v Moskvi in teh- j ta okolo deset ruskih pudov. t- j-okrog 160 kilogramov. Dragulje ima v oskrbi poseben političen urad ruske komunistične stranke. Briljanti so spravljeni v Kremlju in kdor hoče priti do njih. mora predložiti komisarijatu pet pove-rilnic. V začetku lanskega leta so prt-! nesli diplomatski kurirji iz Mos-1 kve del briijantov v Berlin z name I nora. da jih tam razpečajo. Posla-' no blago je sprejel v oskrbo berlin ski poslanik Krestinski. Dragn-ljev je bilo za deseti del celokupnega sovjetskega premoženja v dragotinah. In sedaj se briljanti prodajajo. Kupčije posreduje Krestinski osebno in preko sovjetskih agentur v Parizu. DAndonu in New Yorku. V Nemčiji se namreč dragulji slabo prodajajo in je malo zanimanja za nje. Krestinskega agenti pa imajo nalogo pripeljati reflektante v Berlin, kjer se sklepajo kupčije m vrše obračuni. Del draguljev je Krestinski poslal celo v Kanado., d a jih posebni tihotapci od tam prenesejo v ameriške Zedrnjcne države.-kjer je uvoz briijantov težko obdavčen. Na kanadski meji je namreč kontrola lažja in mnogo uspešnejša kakor na dirketni.poti iz Evrope v Ame-' riko. "Rulj" trdi. da gre kupčija z briljanti počasi od rok. ker je nemogoče ju vel ir jem pokupiti toliko draguljev naenkrat. Evropa j-e sploh presiromašna, da bi si lahko nabavila take drage reči. Pred letom dni sta nizozemska in zanjo še belgijska trgovinska zbornica proglasili bojkot kupčiji z drago-t in ami. Pri tem 6ta seveda imeli v mislih predvsem ruske bril j ante, katerih prodajo sta hoteli preprečiti. Sovjetski agenti pa so bili dovolj zviti, da so šli preko tega In se za -proda jo obrnili na ameriške bogataše. v Ženska-vzrok pretepa. — Francoski listi poročajo o dveh romantičnih in tragičnih dogodkih. ki prikazujeta v jasni luči vso zaslepljenost moških do — ženske. Cherzez la feminine . . . Prvi dogodek se je odigral a Parizu v ulici Mambege,- kjer biva 70 letna starka Antoirmetta Mon-tier, ki pa ima kljub svoji visoki starosti še .mlado srce. koprneče po ljubezni. In v to starko sta bila zaljubljena kar dva. Prvi "lep"' 2.j letni mladenič je dnevno pr-o-meniral pod stanovanjem vdove Montier ter pošiljal zaljubljene poglede na okno. Bil je popreje sluga pri starki. Drugi — njegov namestnik — je gledal »repo z okna dol ter s sovražnimi pogledi motril svojega tekmeca. To je trajalo par tednov, ali vidimo srce se ni nagibalo ne na eno. ne na drugo stran. Nekega lepega večera, ko je "prvi" zopet promeniral pod oknom, se je "drugi" zgoraj ujezil in ga. kakor se pravi pa naše povabil na "anf biks!" Naš junak s ceste si tega ni pustil dvakrat reči. Kot bi trenil je bil v prvem nadstropju. Odprl je vrata — lop — in že je dobil od namestnika z nekim baš ne finim predmetom tako trdo po butici. da se mti je p osvestil o. Posledica je bila : -eden v bolnico, drugi , v zapor. Dramatičen finale pa se je od igral na sodišču, kamor so poklicali kot prič tudi staro vdovo z mladim srcem . . . Z očarljivimi pogledi in Ijubav-nimi vzdihi je omehčala srca sodnikov in neprestano je zatrjevala, kako da ljubi obtoženca. Sodniki so se je usmilili. Bojeviti ljubimec je bil obsojen na zelo nizko kazen, dočim so njegovega tepenega ri-vala odpravili z malenkostno odškodnino. Evo .drugega slučaja : Prebivalci francoskega mesteca Nantes so doživeli te dni moderno trojanske vojno. Dva, eden Rus. drugi It ali* jan sta bila zaljubljena do smrti v lepo krasot ie o Francozinjo Heleno. In lepa Helena je bila zopet vzrok krvave bitke, v katero soziiaii kri-f vini niuora. . - BRAZILSKA REVOLUCIJA ŠE NI KONČANA. Buenos Aires, 9. novembra. —. i V državo Rio Grande je vdrlo ir>0C , brazilskih revolucionarjev pod [vodstvom generala Zeccanettn. ] Vstaai imajo na razpolago toliko ; munieije in orožja, da lahko obo-: rože nadaljnih 3000 mož. Kolesarska dirka ■ se je vršila iz Gcirice po Furlaniji j in nato čez Brda preko Pevme na-I za j v Goiiico. Dolgost 69 km. Prvi j je prispel kot zmagovalec Italijto i Naroiso Buštjtignasclii v eni uri 52 : minut, drugi je prispel Emil Gor-Ivič v 1 uri 54 mdnmt. Da ni imel nekih neprilik po poti, bi bil Gor-kič brezdvoannio prvi. t NAZNANILO in ZAHVALA. Tužiiim sre'ora naznanjamo sorodnikom in prijateljem žaJostno vest. da je Vsegamogočni poklical k sebi ljubljenega soproga, oziroma očeta in brata JOŽEFA POLLOCK. Previden s svetimi zakramenti se je preselil v boljšo domovino dne 24. oktobra v najlepši dobi 3S. let. Pogreb se je vršil 27. oktobra 1924 iz cerkve Srca Jezusovega na katoliško pokopališče sv. Ignacija. Iskrena hvala vsem, ki so ga obiskali in tolažili v njegovih zadnjih urah. posebno se zahvaljujemo rojakom Frank Juvan, Frank Petelinšek. Martin Zaje in Joseph Grabski. ker so preČuli prvi pri njem zadnje dve noči. Nadalje se najlepše zahvaljujemo vsem. ki so ga obiskali na mrtvaškim odru. bodisi domaČim i z Luzerne, kakor tudi onim. ki so prišli iz oddaljenih naselbin in sicer iz Berwick. Hanover, Miners Mills. Weston, Hazelton, Philadelphia in TVilkesbarre. Posebna hvala za vence, ki so jih darovali sledeči: Mr. Frank Baloli. Mr. & Mrs. F. Scarlat. Mrs. & Mrs. George Bo-ney, Mr. & Mi^s. John Galle, Mr. & Mrs. F. Breceljnik, Mr. & Mrs. Mast-ellar. Ženski klub in Dekliški Klub iz Berwicka, Mrs. & Mrs. Su-pam, Mr. & Mrs. Zagorc, John Pollock, brat Mr. Anton Hlebanja in Hosiery Mill. Nadalje vsem rojakom, ki so darovali za cvetlice, posebno pa rojakom Klanšeku in Jacob Balohu, ki sta pri rojakih nabrala lepo svoto za cveifclice ranjkemu v slovo. Posebno se pa se zahvaljujemo Mr. & Mts. F. Juvan an Mrs. & Mrs. F. Križe, ki so darovali za svete maše za ranj-• krm. HvaJa vsem, ki so nam kaj pomagali in izrekli svoje sožalje ob tej težki uri. Ranjkega priporočamo vsem v molitev in blag spomin, Tebd nepo-zabljeni soprog, oče in brat, naj ti sveti večna luč in počivaj v miru. Žalujoči ostali: Mary Pollock, soproga. Joseph, sin. Kary, Ella, hčeri. John Pollock, Philadelphia, Vat. Helena Potyock, mati v starem kraju. Luzerne, Pa., 2. novembra 1924. Posledice fašistovskega režima. Ministrski predsednik Mussolini boluje očividno za "logorejo.>* Položaj v državi je pač silno zamotan, zelo težaven. Celo najboljši dosedanji jvodporniki fašizma, liberalci, so na livornskem kongresu obrnili hrbet fašistovski vladi. ki je ostala tako popolnoma osamljena. Tako je razumljivo, da si ministrski predsednik Mussolini sedaj po svoje išče somišljenikov Sirom države ter, potujoč od kraja v kraj. izpušča v svet svoje govore, misleč, da si bo z njimi pr i besedic i 1 naklonjenost ljudstva. In Mussolini govori in govori. njegovi govori so polni slave fašizma in hvale fašist o vske vlade. od daleč naokrog zbrani fašisti ploskajo in kriee svoj "alala.* ljudstvo pa mimo posluša, pozneje. ko je zrak čist. pa koine nezii(>-sna davčna bremena in pošilja k vragu tiste, ki so mu jih navalili na ramena. Musolini p« potuje dalje ter govori in govori. Iii kako govori! Evo, kako je govoril pred par dnevi v Aijuili: . . delali sm<>, storili smo marsikaj, dali smo modre zakone iia-flijanskemu narodu: sedaj prihajamo naproti narodu z olajšanjem bremen, da mu napravimo življenje ugodnejše, da pomnožimo njegovo blagostanje, da ga povzdignemo moralno in umstveno. Lahko se pozablja, prelahko. Rekel sem že. da je človeško, če se pozablja čas bede. ali ravno tako človeško je, da se spominjamo časov sreče ..." Seveda, znižal se je davek na vino. ali se je zato zvišal davek na sladkor in kavo in sicer v taki meri. da bodo državni dohodki iz tega zvišanja daleč presegali izgubo. ki jo bo imela državna blagajna vsled znižanja vinskega davka. In moralno in umstveno se bo dvignil narod, zlasti v ubožnejših slojih, kjer se bosta kava in sladkor nadomestovala z — vinom! Teh srečnih časov se i>o pač z radostjo spominjal italijanski narod, in še tem rajši, ker je njegov gospodai-ski položaj naravnost sijajen ter se pod fašistovsko vladavino celo še vedno zboljšuje. Saj je govoril gospod Mussolini 4. okt. v Milanu takole: "Finančno i>olitiko poznate in tudi poznate njene uspehe, ki so sijajui. Saj so nezmotljivi znaki za gospodarski položaj narodov: izkazi prihrankov, investicije v delniških družbah, železniški promet promet v pristanišču . . " O. da : So znaki za gospodarski položaj narodov, samo da jih gospod Mussolini v svojih propagandnih govorih ne navaja vseh. Tako na pr. ne navaja lista "Corrie-re Mercantile", strokovnega trgovskega lista, ki ga pišejo brez dvoma zelo pametni, umerjeni ljudje. na katerih gotovo ni sence prevratnosti. In ta list objavlja vkljub vsem s!avosjx?v«>m gospoda ministrskega predsednik;* na sijajni gospodarski položaj, ki g.t je dosegla Italija pod fašist o vsko vladavino, nasledno statistiko o tečajnih ( polomih, konkttr.) v prvih o>mih mesecih zadnjih petih let: L'da 1920. je bilo v prvih osmih meseeih v va je stoječ Plača .$2.10 od klaftre. Največ so John Paar, De Young, Pa., Elk Co. ali pa Rappy Run, Sheffield Jet., Dahoga Co. DR. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. t EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAV. 'NIK ŠPECIJALIS* MOŠKIH BOLEZNI. Dr. Koler ie nai-ststrejSi slovenski zdravnik Speeijalist v Pittsburgh«. ki ima 3? - I^tno prakpo v zdravljenju vseh mo-_ ^ Skih bolezni. viUm rUo^,3T3e krvi 2dravim 3 glaso- VSčh 1 Je 5zl,mel dr- rrof. Erlirh Ce imate mozolje ali mehurčke po. telesu, v grlu, izpadanje las, b<>-kosteh, pridite in izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ker se ta bolezen naleze. Vse mofike bolezni zdravim po o-krajSanl metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajl te. temveč pridite in jaz vara ga bom zopet povrnil. -Hyrosolo ali vodno kilo ozdravim v .46 urah in sicer brez operacije Bolezni mehurja, ki povzročajo bo? lečine v križu in hrbtu ln včasih tudi pn puščanju vode. ozdravim z gotovostjo. fcevmatizem. trganje, bolečine o-tekline, srbečice. škrofTe in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času in ni potrbno ležati. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz mam že iz tarega kraja, zato vas lažje zdravim. ker vas razumem slovenski T-^dre ure so: Ponedeljek, sreda in Petek od 9 do 5. Torek, četrtek in .sobota od 9 do 8. Nedeljo od n do ' Kretanje parnikov - Shipping News 12. novembra: Mauretanla, Cherbourg. 13. novembra: Lapland, Cherbourg; Albert Ballln. Cherbourg ln Hamburg; Arabic, Cherbourg. 19. novembra: Olympic. Cherbourg; Columbus, Cher bourg, Bremen; La Savole, Havre; Reliance. Cherbourg In Hamburg; Niew Amsterdam. Boulogne. 19. novembra: Paris, Havre. Aquitania, Cherbourg. 20. novembra: Mlnnek&hda, Cherbourg; Thurlngla. Cherbourg ln Hamburg. 22. novembra: Homeric, Cherbourg; Ryndam, Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg. 26. novembra: Berengaria, Cherbourg. 27. novembra: America, Cherbourg ln Bremen: Zeeland, Cherbourg; Deutschland. Cherbourg in Hambrug; Minnekahda. Cherbourg in Bremen. 29. novembra: Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Duilio, Genoa; President« Wilson, Trst. 3. decembra: Mauretania, Cherbourg. 4. decembra: Cleveland, Cherbourg Hamburg Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 6. decembra Olympic, Cherbourg; De Grasse. Havre: Martha "Washington, Trieste: Conte Verde. Genova. Kje je LJUDMILA GODLAR, sedaj omožena z nekim Angležem, doma i z Brežic. Išče jo njen svak Anton "VVoljčanšek, Schuller Str. 50, Hospital, Spinelj Mozelle, France. (2x 10, 11) R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite ediao pri: NAVINŠEJC-POTOKAR S31 Greere St.. Conamaugh, Pa. PlSlTE PO CENIK. Prav vsakdo kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI I v "01 a s Naroda''. Ako ste se odločili obiskati staro domovino in dospeti tja za BOZICKEL PRAZNIKE, treba je, da si že sedaj nabavite potni last in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odhod. Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas, kjer jih dobite brezplačno. Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge. Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. - 8. decembra: Leviathan. Cherbourg. '•. 9. decemora: Pittsburgh, Hamburg; Orduna, Cherbourg, Hamburg: Colombo. Genova. 10. decembra: Paris. Havre. 11 decembra : Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 13. decembra: Aquitania, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg; Veendam Boulogne. Rotterdam. 16. decembra: France, Havre; Bremen. Bremen. 17- decembra: Majestic, Cerbourg. 20. decembra: Pres. Harding, Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam. 24. decembra: Minnekahda. Cherbourg. Hamburg. Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Olympic. Ch^rb'jifg, Volendam Boulogne, Rotterdam. 30. decembra: Rochambeau Havre; Arabic, Cherbourg, Hamburg. 31. decembra: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg. Hamburg. 3. Januarja: Aquitania. Cherbourg; America, — Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Bremen. 6. januarja: Duillo, Genova. 7. januarja: Paris, Havre. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOS Jd uuunjn potovati 9 stari kraj, Je potrebna, da M aatanCno poučen o potnih llctlk, part« Uagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam Jih samoremd dati t sled naSe dolgoletne iaknžnjc. Vam bodo gotovo t korist; tudi prt poročamo vedno le prvovrstne pas niXe, ki imajo kabine tudi v III. ru rad«. Glasom nove naselniike postave, ki ie stopila v veljavo s 1. Julijem 1924, camorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniSkl komisar v Washington, D.Q. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilca ▼ itarl kraj glasom najnoveJSe odredba Kako dobiti svoje« li *Ur+-ga kraja. j Kdor fell dobiti sorodnika ali svojca Iz starega kraja, naj nam prej plSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako let« po 671 priseljencev. ■ Prodajamo vozne liste za vse pre-ge; tudi preko Trsta camorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser BtaU Basfi 82 Cortlandt 81, H«w York ADVERTISE in GLAS NAHODA Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste x njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" « ZOPET NOVE SLOVENSKE VICTOR PLOŠČE — VSE PO 75c. 7289 Veseli druzl. Polka Polka Mazurka. Harmonika s gosli, 7422 Deset zapovedi za dekleta. Neža in Pavel. Smešna a harmoniko. 7423 Gorenjski valček. Harmonika. Na skok skoči. Harmonika, 7490 Vabilo. (Ig. Hude). — Pastirček. (Ig. Hude). — Moški zbor, New York, 7491 Marička valček. Weber band. Glazbenl valček. Weber band 7492' Strelčeva ljubica. ŠotlS. O I zabela. Valček. Narodna godba. 7557 Kavalerljska koračnica. Holtzhacker koračnica. — Narodna godba 7558 V dlvni dolini. Polka Krasna Marička. Valček. — Kramer band 7635 Brez nade. Polka. Cefika godba. Kmečka polka z vriskanjem 7651 Sežldal sem si. Poje E. Bla*evtt Slovenec Slovencu. Poje E. Blalevll a poitnino pošljite 35c. Cenike zastonj, Prave glasne Victrole prodajamo od— $22.50 do S480. z hornom ali brez horna IVAN PAJK 24 Main Street Conemamriv P*