Marka LipoId.
V Mozirji (Prassberg) je bilo 29. dan Grudna p. 1. opravilo v dolg: spomin temu kraju: bil je pogreb Marka Lipolda, Mozirskiga teržana in svobodnika (Frei-sass), podružniškiga odbornika c. k. štajarske kmetijske družbe i. t. d.
Njegova vrednost je bila tako občno spoznana, de se je k njegovimu pogrebu toliko ljudi steklo, ko ob zapovedanih praznikih k božji službi. Razen dveh duhovnov iz njegove narbliznjiši žlahte, se jih je še dvanajst zbralo, cerkvene obhajila opravit in ga spodobno k grobu spremit. Treba je v posnemo nekaj njegoviga življenja oznaniti.
Lipoldova hiša je že od nekdaj učenosti in iz-obraženju vdana. Markovi starši so vse svoje otroke dobro izučiti dali, vsakiga za stan, kteri se mu je vidii od previdnosti odločen. Dva brata rajniga sta duhovna, oba slovita fajmoštra gosp. Franc, in gosp. Jožef znani pevic in pesnik. V znanostih latinskih šol sta bila od lastniga strica, učeniga mašnika podučena. Marka je bil v Terst in Laško Reko poslan, se kup-čijstva zučit. Lahko bi bil v p tuj i h krajih svojo srečo našel, pa ljubezen do domačije ga je nagnila, domače hišovanje prevzet. Bil je vselaj velik prijatel svojiga kraja, sosebno Mozirske srenje. Pravi čuvaj Mozirskiga terga je bil ob francoski vojski. Leta 1809 je Francozu 1200 srebernih goldinarjev naštel, de je Mozirje brez škode ostalo. Ob času dragine in hude lakote je svoje zaloge in žitne shrambe odperl, in za nisko ceno, in še na upanje svoje rojake z žitarn preskerbel. Po njegovi skerbi je bila Sovina obravnana za kupčijo na Hrovaško, Slavonsko in celo na Turško. On je vzrok, de je toliko dnarstva iz spodnjih krajev v Gorogranske okolice za le's prišlo, in še pride. — Pri vstavi kmetijske družbe na Stajarskim so bile njegove zasluge za Gorogranske kraje tako znane, de je bil kmalo v začetki za uda te družbe in za odbornika v Mozirski podružnici odbran. Njegova hiša je bila za zbornico cele velike podružnice odločena, in je bila ob zborih večkrat s pričijočnostjo Njih Cesarske Visokosti, Sami-ga svetliga Nadvojvoda Joana počešena. Velik podpornik te družbe je bil noter do svoje smerti, veliko dobriga je v svoj kraj vpeljal, veliko koristniga kmete naučil. Njegovi sveti, njegovi sostavki v kmetijskim obziru so bili od visokiga predsestva vselej visoko cenjeni : perimik „der vvackere Lipold", je od predsestva dobil. — Ko šolski oče je Mozirsko šolo biago-darno podpiral: cele jerbase nove obleke je k vsaki šolski skušnji poslal, de je bilo vsako leto po 20 ubogih pa pridnih otrok z novo obleko oskerbljenih, vsim drugim je velike darove v dnarjih poklonil. Pač je bil vreden že na tem sveti kakiga spoznanja, in po pravici se muje svetinja zaslug za domačijo podelila.
Pri tej obširni skerbi pa ni perve skerbi za svoje domače, za svojo hišo pozabil. Cvetero otrok, ki so mu odrasli, je hvale vredno odredil: vsi so lepo oskerbljeni: hčer je k dobri hiši omožil, tri sine je dal v šole, eni-ga, svojiga naslednika na domu, kupčijstva, dva za deželo , kterih se je eden bogoslovja zučil in služi al-tarju, drugi pravdo- in rudoslovje, in je v službi na samim Cesarskim dvoru na Dunaji. V cerkvi ga ni nikdar manjkalo, tudi če je bolehal, se je k božji službi — če tudi s težavo zvlekel.
Ko je tedaj pred enim mescam nevarno zbolel, je še le bilo prav viditi, koliko se njegova vrednost ceni. Sina, duhoven in rudar, sta od daleč k njegovi bolniški postelji pritekla, akoravno sta se teško ed svojiga mesta odmaknila. Vsih čvetero otrok je noč in dan pazilo, očetu streglo, in si iz vse moči prizadevalo, drago življenje mu kaj zlajšati, ali ko bi bilo mogoče, ga zdaljšati.   Pa k njih  grozni britkosti je 27. dan Grudna
1846 v svojim 65 leti sklenil. Gospod Jožef Gospodaric, Mozirski kaplan, so pri pogrebu besedo večniga življenja obilnim zboru vživo govorili, rajniga dela ro-jakam v zgled in posnemo razstavili. Po tej pridigi in po nekterih drugih zanesljivih virih, je ta sostavk zložen.
En poslušavec.