GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV “ LJUBLJANA, 9. DECEMBRA 1959 - LETO X. - ŠTEVILKA 19 PROSVETNI DELAVEC ZANIMIVOSTI S KONFERENCE PROSVETNIH DELAVCEV V KOČEVJU V Solniki smo družbeni delavci ker vzgajamo v imenu družbe in njenih interesov Pretekfll mesec smo se zbrali na skupni konferenci prosvetni delavci občine Kočevje. Pomenili smo se o reorganizaciji sindikata in ideološkem Političnem izobraževanju prosvetnih delavcev. Po drugi temi se je razvil *elo živahen razgovor. Povedana so kila nekatera stališča o- reformirani soli. Mnenja so bila deljena. To gotovo ni negativen pojav, saj vemo, 4a se vedno najde prava pot tedaj, kadar iskreno povemo, kaj mislimo. Nočem se postaviti v vlogo sodnika kateregakoli stališča, le nekoliko širše želim razložiti svoje mnenje. V začetku šolskega leta 1959/60 so nekateri stanovski tovariši pisali kontrolne naloge v 1. razredu gimnazije. S preverjanjem znanja so ugotovili nizek izobrazbeni nivo dijakov. Sledil |e zaključek, da nivo v reformirani soli pada. Pridružila se je druga trditev, da sedanja zakonitost učencem Popušča, da daje možnost špekulacije učencem in staršem. Otroka vzgajajmo ob delu, njegovo delo je učenje, zato zvišajmo predmetno zahtevnost, če hočemo, da bo otrok nekaj znal. Ker premalo zahtevamo, logično sledi nasledstvo padec nivoja pouka. V Jojski od človeka več zahtevajo, kakor je normalno, da se osposobi za Premagovanje težav za slučaj potrebe. Torej bodimo tudi mi strožji. Peti razredi bodo težko izpolnili pričakovanje. Zakaj je v njih razredni pouk. Zakaj ne bi predmetni učitelji poučevali predmete, ki so zato študirali in so strokovnjaki. Zase problem so učni načrti in učbeniki. Vsaj en pedagoški svetovalec se bi lahko odločil, da bi sestavil podrobni učni načrt. Učbeniki naj bi bili preje sestavljeni, pred-Oo smo začeli s poukom. Problemi so Judi svobodne aktivnosti učencev. Pouk trpi, ker imajo otroci preveč krožkov, so prezaposleni in ne najdejo časa za učenje. Po tolikem razpravljanju o Vsebini šolske reforme so te trditve vredne pozornosti. Preteklo šolsko leto je bila izvršena reorganizacija osnovne šole in nižjih razredov gimnazije. Dobili smo samostojne osemletne °snovne šole in štiriletne gimnazije. V osnovnih šolah se je začel Postopoma uveljavljati nov učni načrt, ki je uveljavil kvalitetne spremembe v sistemu pouka in metodah dela. Uveljavljati se je začel tudi gospodarsko tehnični pouk in postal sestavni del vzgoje in izobraževanja. V višjih razredih se je odvijal pouk po starih učnih načrtih, veljavnih za nižje razrede gimnazije in se še, razen v 5. razredu, ki je dobil nov učni načrt. Na višji stopnji so predmete poučevale kvalificirane učne moči. kakor prej v gimnazijah. Drugih dosežkov reforme ne omenjam, ker je tematika preobsežna in preslikovita, da bi lahko vse Povedal v enem sestavku. Sodim, da to nikakor še ni popolna reforma obveznega šolstva, na ka-tero bi lahko metali krivdo slabih nčnih uspehov v gimnazijah. Vzroke za to bi verjetno najko-zistneje iskali v zastarelih učnih načrtih, v neživljenjskosti pouka in metodah dela. Menim, da je doslej storjeno delo šele korak v Reformo. Povsod smo šele na začetku. Beležimo prve rezultate, ki kažejo pot naprej. Torej reforma ni enostaven priključek novega k staremu, ampak proces, povezan 2 rastjo novih družbenih odnosov, ki ga zakoni in predpisi samo v načelu usmerjajo. O tem, da je zakon zapisal svobodnejšo prehajanje iz razreda v razred, se v javnosti, zlasti pa teed prosvetnimi delavci veliko govori. Napačno je, da iščemo v novem zakonu misel, da moramo odslej popuščati in nivo znanja Iz dejavnosti otroških negovalk V povsem moderniziranih prostorih v Lončarski stezi v Ljubljani ima Šola za otroške nego-valke svoje prostore in internat. Gojenke te šole so lepo proslavile 29. november; v domačih šolskih Prostorih so pripravile obsežen kulturni program, pri katerem so bili navzoči še člani šolskega in Upravnega odbora, predavatelji in Zdravstvena svetnika Dina Ur-bančičeva ter Anton Sluga. Ob tej priložnosti je 33 gojenk prejelo legitimacije Ljudske mladine Slovenije. Ravnateljica šole Am-ea Gradiškova je novim člam-cam mladinske organizacije toplo čestitala. Gojenke te šolsko-zdravstveno prosvetne ustanove So tako dostojno proslavile praz-Pik Dneva republike. Dejavnost otroških negovalk v Dr s je tudi sicer vredna pozor-hosti. Njihovo društvo je imelo 2l. in 22. novembra letos svojo letno skupščino v predavalnici Pediatrične klinike. Prof. dr. Mazi j Avčin je predaval o temi sOtrok kot celota«, predvajali so zdravstveni film in dali poudarka tudi 40-letnici KPJ, in SKOJ, znižati. Šole nismo reformirali zato, da nivo znižamo, ampak zato, da ga zvišamo- Razumno je, da želimo izločiti iz pouka nepomembne drobnarije in mladino usmeriti na prirodne in družbene zakonitosti. Otrok, ki ne bo imel dovolj splošnega znanja, tudi sedaj ne bo mogel napredovati. Važno pa je, kako splošno znanje pojmujemo. Ali tu mislimo na osnovne zakonitosti posameznega predmeta, ali pa gledamo in lovimo nadrobnosti, ki otroka spominsko obtežujejo, ne dajejo mu pa razumske predstave in osnovnega znanja. Lenuhi naj zaostanejo. Nikakor pa ne more šola mimo učencev, ki se trudijo, vendar se teže učijo. V takih primerih bo moral šolnik vložiti vse sile, da temu otroku pomaga, da ga dvigne v življenje. V vsakem primeru otroka je prav, da stopimo ven iz šolskih prostorov. Le takrat, kadar šdlnik spozna otroka v šoli, pozna domače razmere, okolje, v katerem otrok živi v prostem času, njegovo druščino, nagnjenja itd., ga bo lahko objektivno presodil. To delo od nas terja sedanji razvoj, terja Zakon o osnovni šoli. Spoznati bo treba sredino, v kateri šola je. Kdor ne bo povezan z življenjem okolice, ne bo mogel izvrševati šolskih dolžnosti. Šolniki smo družbeni delavci, ker vzgajamo v imenu družbe in njenih interesov. To poslanstvo od nas terja, da nismo odtrgani od življenja in razvoja družbenih sprememb. Pravilno je, da je človek za svoj predmet zavzet, toda otroku naj ne ubije volje do učenja in ljubezni do šole. S trpanjem raznih norm, kopiče- mo pripombe. Novi zakon o osnovni šoli celo zahteva, da predmetnik in učni načrt na podlagi potreb kraja dopolni svet za prosveto Občinskega ljudskega odbora. S tem se 'šola nujno povezuje z vsebino svojega okolja in potrebami kraja. Tu ni dopustno nobeno izmikanje in prenašanje odgovornosti na drugega. Ker nam Zakcfti daje večjo svobodo pri sestavljanju učnih načrtov, zahteva od nas prožnost in zavesten prevzem družbene odgovornosti za vzgojo in izobrazbo poverjenih otrok- Razvoju družbenih odnosov so podrejeni tudi šolski učbeniki. Stara Jugoslavija je lahko sestavila za več let veljavne učbenike. Njej ni šlo zato, da mladina spozna zakonitosti razvoja. Njen smoter je bil držati ljudi v zaostalosti, podrejenosti in hlapčevanju. (Nadaljevanje na 3. (trantj Največji praznik jugoslovanskih narodov Dan republike 29. novembra so po vseh šolah naše domovine slovesno proslavili. Mladina se je s kulturnimi sporedi in govori spominjala junaških dni NOB, ko se je v mukah in junaštvu porajala nova Jugoslavija. Pred kipom maršala Tita in našimi zastavami so najmlajši znova potrjevali svojo zvestobo revolucionarnim idejam naše socialistične skupnosti. Na sliki je prizor s proslave na 3. osnovni šoli v Ljubljani: sprejeti so novi člani v pionirsko organizacijo KOMBINACIJA STROKOVNEGA PROGRAMA S SPLOŠNO-EKONOMSKIM IN POLITIČNIM osnovna zahteva strokovnega izobraževanja odraslih Predsednik Republiškega sve- društvih »Svoboda«. Za izobra- Ko piše o vlogi sindikata na družbeno-ekonomskih pogojih ta Zveze sindikatov LRS tov. ževanje delavcev in uslužbencev področju kulturno-prosvetnega najbolj potrebujejo. Stane Kavčič je za instruktivno- kažejo sindikalne organizacije in življenja proizvajalcev, pravi, da 3. da se čimprej osnuje kar naj- informativni list »Informator«, podjetja veliko razumevanje, ki izhaja v Zagrebu, napisal čla- sindikati si prizadevajo - pravi nek o oblikah šolanja odraslih v tov. Kavčič - ,da se poleg že posebnih oddelkih šol in na de- osnovanih centrov za izobraževa-O upanjem razam norm, aopice- lav*kih univerzah. Članek ima nje odraslih le-ti osnujejo še v njem pravila na pravilo ne^bomo «k veJlih podjetjih Jn Wu- sindikati nosijo vso odgovornost več centrov za strokovno izobra-za to. Predvsem si mora sindikat ževanje v podjetjih, v drugih prizadevati: gospodarskih strokah ali komu- 1. da bo delo »Svobod« bolj ko n*h ter za. več manjših podjetij acl.) oarfoto&no na organi*,- navdušenost mora imeti svoje ^ ^anku so najprej navedeni fjke^obrafevanjaE delavcev °i>n zabavo- kultUrnejŠe razvedril° in manjL spodarskih organizacij in organih delavskega upravljanja je treba za to delo vzbuditi še več zani- O načelih, ki so privedla do razrednega pouka v 5. razredu je bilo že veliko povedanega in napisanega- Pridobivamo si šele izobraževanja delavcev in usluž- uslužbencev dajejo podjetja 2. da delavske univerze pri usta-bencev v oddelkih za odrasle pri materialna sredstva, ker navljanju programov SVojega de- Glavni cilj strokovnega usposabljanja je, po izvajanjih tov. dopisni, soh ter na posebnih te- Jern pravilne zaposlitve, tudi nomski stvarnosti in da obrav- ki naj v prvi vrsti osvetli smi- čajih Delavske univerze in de- večjo storilnost in višjo življenj- navajo tiste teme, katere proiz- sel in potrebo ter koristi stro- lavskih kulturno umetniških sko raven. vajalci in upravljale! v sedanjih kovnega izpopolnjevanja. Za uspešnejše izobraževanje metno strokovnost ne moremo jemati ozko šolsko. Dober strokovnjak sedanjega časa je lahko le široko razgledan državljan. Učni načrt je nov. Očitek, zakaj ni nekdo napisal učnega načrta, izhaja iz nerazumevanja ali nepoznavanja stvari. Statične in za vse kraje veljavne učne načrte smo imeli doslej. Ker seda- Delavci s šolsko aktovko v roki Izobraževanje odraslih je bilo njemu razvoju več ne odgovarja- nekaj časa prepuščeno bolj ali jo, jih reformiramo. Z zakonom manj samostojnim pobudam poje predpisan le okvirni učni na- sameznih podjetij, ustanov in črt. V obsegu tega pa imamo to- družbenih organizacij; po usta- ki se bo ukvarjala z izobraževanjem odraslih. Kandidati , za večerno šolo so se prijavili predvsem iz okolice Oddelki za odrasle so priključeni osnovni šoli, kjer imajo kandidati iste pravice in dolžnosti kot ostali učenci. Vodi jih šolski odbor, učiteljski zbor in poul bene sredine. Izhodišče spoznavanje prirode in more biti v Kočevju liko učnih načrtov, kolikor je~ šol. ra^ate^ Posame^ oddelki T° je logično, saj je nujno, da izobraževanja odraslih pa je po- tudi ostehh nLo^uk^ste imaj° vodj° oddeIka- Pouk za il? slednje sole izhaja iz druž- stalo mnogo smotrnejše; z raz- ^ odrasle je razdeljen na pet pod- ‘ poukaj nimi zakoni je urejeno enotno re,š h, so ustanovili za izobraze- ročij; slJovenski jezik, spoznava- družbe, m prilagojeno kandidatom, ki se e. parno, boječe, monotono brana po- Učencev iz Titovih zavodov 1 i- ro6ila, ki uspavajo. Prav obratno; učenčev iz i no vin zavodov li vse jg bilo lzpoveclano jasno, prepri- tostroj je nekaj manj kot ena čevalno, stvarno, zavestno. Ti mladi tretjina. Starost se giblje od 15. graditelji nove Jugoslavije dobro ve- ?taariiaot0oliyetet PoSf1 je d° Konfererfce’ so se udeležili tudi Starih okoli 20. let. Po poklicu SO inšpektor za vzgojne domove pri predvsem delavci in obrtniki. OLO Ljubljana. Kati Kušarjeva, pred-Šola ima potemtakem delavski aktiva vzgojnih i_____ i v,, domov Marjan Conč in za OK LMS značaj m to bo moralo Šolsko tov. Grtinfeld. Lepo in prav je bilo, vodstvo se posebej upoštevati. da je s prijateljskimi besedami spre- govoril mladini upravnik doma An-pi ton Golja. v. D. Ideološko-politično delo je sestavni del splošne aktivnosti slehernega učiteljskega zbora »Da bi šolstvo bilo kos svojim nalogam, je nujno potrebno, da se v svoji organizaciji, v metodah dela, v svojem celotnem delovanju neprenehoma izpopolnjuje, hodi vštric z razvojem družbe in zadovoljuje potrebe, ki neprenehoma rastejo. Posebno pomembno je, da je šola povezana z družbe-no-ekonomsko stvarnostjo, da je sposobna s svojim programom izražati konkretne potrebe mladega naraščaja in jih prilagajati potrebam družbe, da je sposobna zbuditi v mladem človeku interes za vse tisto znanje, ki je potrebno za njegov sedanji in bodoči materialni, kulturni in moralno-družbeni napredek. Pouk v naših šolah mora živo spremljati sodobni razvoj in rezultate sodobne znanosti, družbene prakse in umetnosti ter te rezultate uporabljati pri vzgojnem delu.* v Program Zveze komunistov Jugoslavije Na plenumu Sindikata pro-»vetnih in znanstvenih delavcev LRS 14. novembra je bilo med drugim ugotovljeno, da so prosvetni delavci na občnih zborih svojih sindikalnih organizacij povsod obravnavali vprašanje ideološkega študija na prvem mestu. Plenum je na osnovi poročil sprejel sklep: Moramo se zavedati, da prosvetni delavec ne more uspešno opravljati svojega poklica v naši socialistični družbi, če ni dovolj razgledan na vseh področjih našega življenja in če se neprestano ne izpopolnjuje; zato je potrebno, da se člani našega sindikata še naprej tako aktivno vključujejo v ideološko-politični štu- organih in šolskih odborih, naj bodo najtrdnejša opora ideološko-političnega dela na vsaki šoli! IDEOLOŠKI STUDU PROSVETNIH DELAVCEV Uspešen študij v lanski sezoni utemeljuje potrebo po nadaljnjem rednem, sistematičnem in poglobljenem ideološkem študiju v sezoni 19S9/60. Lanski predlog programa je bil obširen, saj Je zajemal v osnovi pregled Programa ZKJ. Zato je zdaj mogoče preiti k poglobljenemu obravnavanju manjšega števila tem, katerih nekatere bodo na programu daljše obdobje in bodo obsegale celo več predavanj in razprav. ideološko-politična komisija pri OK ZKS Ljubljana predlaga učiteljskim kolektivom programe študija v okviru naslednjih tem: 1, Obravnavanje novih zakonov in predpisov o reformirani šoli raznih dij. V socialističnem vzgojnem (spoznavanje novega šolskega . ,j___, ______sistema, nova vzgojna načela in ne- procesu je ideološko-politično de- posredne naloge šol), lo neločljivi sestavni del splošne Z. ciklus razprav o socialističnem aktivnosti slehernega učiteljskega ra!S™',“; kolektiva ne glede na vrsto in stopnjo šole, družbenih .organov in organizacij ter se zato izraža a) socializem kot svetovni proces (1. do 3. poglavje Programa, knjižica Vlajka Begoviča v založbi Rad, idr.), h) socialistična revolucija v Jugo- enota (poleg drugega gradiva brošura dr. Lea Gerškoviča), b) oris komune, v kateri živite (teritorialni, demografski, socialni, ekonomski, perspektive razvoja). 4. Problemi socialističnega razvoja kmetijstva! a) Knjiga tov. Kardelja (v sloven- v delovnih programih. Ideološko-politično delo je usmerjeno tako divo), v učiteljski kolektiv in med vse, T c> Posebnosti graditve socializma v ki odgovarjajo za vzgojo mladine Sr^irL- ^eroVa08! zST/dTn ah izobraževanje odraslih, kakor vrsta drugega gradiva), v neposredno delo z mladino v Komuna — ciklus razprav: ir, __a) Komuna kot družbeno-ekonom- ŠOll in izven nje, V vzgojna priza- ska skupnost in politično teritorialna devanja in aktivnost šole, v svobodne aktivnosti in delo z mladino v družbenih organizacijah. Koordinirati in usmerjati je treba napore za idejno in politično zdravo rast mladine, zaostriti od- _ _ ______ _ govomost za resnično napredno skerrl jeziku izide pred koncem Utaj, In socialistično vzgojo, razvijati *?> obravnavanje konkretnih per--Kitira “ j\, spektiv kmetijskega razvoja v okraju, primerne oblike, podpirati delo občini, ožji okolici (socialistična ko-mladinskih organizacij, šolskih .operacija, kmetijska posestva In za-skupnosti in omogočiti mladini, da druge, modernizacija Proizvodnje ipd), bo na tem področju razvila Štoko lunji. 5 <5ruiben^a samouprav-aktivnost. . a) komuna in njeni organi Dosedanja aktivnost sindikalnih organizacij je opravičila interes prosvetnih delavcev za ide- Stisneg^ kmetijstva ološko izpopolnjevanje, zato je povsod potrebno krepiti takšno aktivnost in jo s smotrnim programom skrbno usmerjati. Aktivi Zveze komunistov na šolah, ki združujejo prosvetne delavce in družbene delavce v prosvetnih b) delavsko samoupravljanje — 10 let delavskih svetov e) zadružni svet In razvoj sociall- d) šolski odbor In ostali prosvetni organi e) druga področja družbenega ppravijanja. e. Iz zgodovine našega političnega razvoja! a) delavsko gibanje pred vojno in razvoj KPJ b) politično gibanje v borbi za osvoboditev ČESTITKA Pred dnevi je praznoval 50-letnico življenja eden najvidnejših političnih in kulturno-prosvetnih delavcev pri nas, sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariš Franc Ki-movec-Ziga. Čestitkam ob njegovem jubileju se pridružujejo znanci in kolegi iz vrst prosvetnih delavcev ter uredništvo lista! c) 40 let ZKJ in SKOJ. 7. Problemi naše prosvetne in kulturne politike! a) razvoj socialistične misli b) osebnost v socializmu, boj ZKJ za socialistični humanizem c) idejna socialistična preobrazba dežele, naraščanje splošne prosvetlje-nosti, naloge sodobne vzgoje in izobraževanja d) razvoj kultur jugoslovanskih narodov, znanstvene in umetniške ustvarjalnosti. s. stanovanjska skupnost in njena vzgojna prizadevanja! a) o stanovanjskih skupnostih in njih nalogah b) stanovanjska skupnost v praksi na terenu. Učiteljski kolektivi bodo verjetno brez izjeme vnesli v program 1. skupino razprav (šolski sistem in naloge vzgoje). Razen v strogo mestnih občinah v Ljubljani pride kot nepogrešljiva v skoraj vsak program tudi skupina tem o socialističnem razvoju kmetijstva, ki zahteva več temeljitih razprav. V veliko oporo vam bo časovna prilagoditev teh razprav zborom volivcev, zborovanjem SZDL, razpravam v raznih aktivih itd., ki bodo predvidoma v tej sezoni zelo poglobljeno o tem razpravljali. Posebno priporočamo tudi razprave o stanovanjskih skupnostih in problemih naše prosvetne in kulturne politike. Tako predlog ideološko-politične komisije pri OK ZKS Ljubljana. Naj navedemo še dva programa študija prosvetnih delavcev. KOPER Okrajni komite ZKS Koper Je izdelal za prosvetne delavce naslednji program študija: Za celotni okraj predlagajo ; dva programa — ožjega in širšega. Prvi bi prišel v poštev za prosv. delavce na podeželju, širši pa za tiste v večjih centrih. Tako obliko so predlagali zato, ker so v centrih večje možnosti za sklicevanje sestankov. Ožji program: 1. naš družbeni sistem (gospodarski in politični). 2. Komuna in stanovanjske skupnosti. 3. Naša socialistična preobrazba kmetijstva (2 predavanji). 4. Šolski odbori in šolske skupnosti Poslopje novega internata Metalurške industrijske šole na Ravnah na Koroškem, Septembra meseca je sprejelo prvič 140 gojencev 5. Idejna socialistična preobrazba dežele, naraščanje splošne prosvetlje-nostl, naloge sodobne vzgoje in izobraževanja. Širši program: 1. Socializem — svetovni proces, 2. Notranja protislovja socialistične graditve. 3. osebnost in socializem (naš boj in socialistični humanizem). 4. Naš družbeni sistem ~- gospodarski in politični. 5. Komuna in stanovanjske skupnosti. 6. Naša socialistična preobrazba kmetijstva (dve predavanji). 7. Idejna'" socialistična preobrazba dežele — naraščanje splošne prosvetli enosti, naloge sodobne vzgoje in izobraževanja. 8. Temeljna načela in socialistični značaj jugoslovanske zunanje politike. Šolniki smo družbeni delavci (Nadaljevanje s 1. strani) da šola ne more biti edina odgo-Revolucija je nam izoblikova- voraa za izobraževanje in vzgojo la drugačne poglede. Vsa vzgojna otroka. Ona je družbena ustano-in izobrazbena stremljenja so va. Sodoben človek potrebuje obrnjena k človeku In za člove- mnogo več, kot mu daje šola. Za-ka. Zaradi tega mora biti vsak radi tega nalaga novi zakon šoli učbenik pogojen rasti socialistič- in vsem činiteljem, Tei se bavijo nega razvoja. Iz praktičnih izku- z vzgojo mladine, dolžnost, da ra-šenj vidim, da je za spoznanje zumno razvijajo izvenšolske in prirode, družbe in družbeno-mo- šolske dejavnosti. Preko raznih O »nižji« in »višji« stopnji - V reformirani šoli so začeli oziroma nadaljujejo z imenovanjem »nižjih« in »višjih« oddelkov; ponekod čujemo tudi izraz »srednja stopnja«. Vsi ti pojmi so izrazno pomagdlo, ki pa v naši novi osnovni šoli nimajo pravega mesta. Besedilo zakona o šolstvu nikjer ne loči osnovne šole v razne stopnje, govori samo o razredih od prvega do osmega. Enako stališče bi morali sprejeti učiteljski zbori. Kakor je to na videz malenkostno, tako more biti močno škodljivo. Mladina sama sicer ni tako občutljiva, da bi se zavoljo naziva nižja ali višja stopnja sku-Torej vidimo, da je uspeh šo- šala razdvajati, četudi bi kaj ta- MURSKA SOBOTA V Murski Soboti pa so izdelali naslednji študijski program za prosv. delavce: Študij je organiziran v osmih grupah. 1. Naš splošni vzgojni smoter in iz njega izhajajoče posebne naloge. 2. Kako obravnava učitelj posamezne, zlasti kočljive vzgojne primere. 3. Razredna skupnost in spoznavanje njene dinamike — socialistični program. 4. Učna načela, to Je dialektični principi naše šole. s. zgradba metodične enote. 6. Učiteljeva učna priprava. 7. Preverjanje in ocenjevanje. • Prosvetni delavci komunisti se bodo udeleževali tudi ciklusa predavanj oz. razgovorov s sekretarji osnovnih organizacij ZK po občinah. ralne vzgoje zelo primeren učbenik snovna mapa, Z njo ima učitelj veliko dela- Prebirati mora razne revije, časopise, knjige, zbirati slike, prospekte itd. Ima mnoge kvalitete. Nikdar ne zastari, ker jo vedno dopolnjujemo z novimi spoznanji. Učitelja in učence navaja k iskanju virov, k samostojnosti, k spoznavanju problemov sedanjega časa. To je težnja reformirane šole. Nisem proti sistemu učbenikov, toda bili bi verjetno katastrofalni, če bi jih sestavljali prej, preden bi praksa rekla svoj ja. Poseben poudarek imajo v Zakonu o osnovni šoli svobodne aktivnosti učencev. Mislim, da tu ne gre za krožkarstvo, ki se je razvilo takoj po končani vojni. Takrat še nismo ime" raznih društev in organizacijski bi skrbele za presti čas otroka. Vse breme je prevzela ljudska mladina in v okviru nje pionirska organizacija. Danes pa vedno bolj spoznavamo, le odvisen od raznolikih činiteljev v občini, predvsem pa od šolskih organov in učiteljev, političnih in gospodarskih organizacij. Potrebna je smelost, neprestano ideološko in strokovno izpopolnjevanje tistih kadrov, ki delajo v šolah. Za izvrševanje nalog črpamo znanje Iz knjig in prakse. Program ZKJ in gradivo VII. Slavnostni sprejem vcrjencev-odličnjakov krožkov, sekcij, zadrug, klubov predstavljata bogato zakladnico itd. bomo otroka vključevali v znanja. Večkrat ju preberimo in življenjske situacije in ga uspo- stališča zavestno osvajajmo, pa ne sabljali za poznejše delo v družbi, bomo prišli navzkriž z vsebino Napačno bi bilo, če bi otroka šolske reforme. Ludvik Golob obremenjevali z dvojnim delom. Vse interesne organizacije mladine so tudi šolske. Sola prav lahko razvije krožke, sekcije, družine, zadruge itd. kot podmladke že v kraju obstoječih društev in organizacij. Preko kfožkov nudimo tudi posebno pomoč otrokom, ki se teže učijo- Nivo reformirane šole maramo dvigniti, zato že sedaj na začetku razvijajmo vse možnosti, ki normalnemu otroku ne omogočajo golo prehajanje iz razreda v razred, ampak zadovoljivo znanje in pravilno orientacijo v družbi, Te naloge šola ne bo mogla izpolniti brez tvornega sodelovanja družbenih in gospodarskih organizacij, staršev in ustanov. Z njimi bo v šolo prihajalo življenje. Družbena stališča bodo postala jasnejša. Sprejem, ki bo nedvomno ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu, je pripravila Obrtna zbornica za Okraj Ljubljana vajenski mladini ljubljanskega okraja - odličnjakom -60 po številu, ki so prihiteli na slavnostni zaključek letnih izpitov praktičnega znanja v vrtno dvorano hotela -Union- v Ljubljani 26. novembra. Zbrani mladini je spregovoril v imenu zbornice Jože Počlvašek: kot predsednik izpitne pomočniške komisije pa Ivan Mihalčič. Oba predstavnika obrtništva sta mladini na doseženih uspehih iskreno čestitala, želeč, da bi mladi kader, obrtniški naraščaj, izpolnil tista pričakovanja, ki njega s pol-sprejem, ki je bil prvi take vrste v LJub-limi. Je obiskala tudi inšoektorlca strokovnega šolstva Zora Kolarjeva: navzoči so bili tudi predstavniki vajenskih šol. kega ne presenetilo. Toda njo ločijo že same razredne stopnje. Dosti huje je to med učitelji, ki se zavoljo tega v zbornici ločijo v dva tabora in se 'docela po nepotrebnem razhajajo na učitelje, ki uče na višji stopnji, in na tiste, ki uče na nižji stopnji. Ta .... delitev v zbornici se zelo lahko kongresa prenaša na razpoloženje vse šole, mimo tega pa močno kali skupno delo zbornice. Ne trdim, da je tako povsod, toda marsikje je tako. Pa četudi so imenovanja »nižja« — »višja« stopnja samo pomagalo, morejo zlagoma povsem nezavedno razdeliti ljudi, ki so vsi skupaj enako dolžni skrbeti za enotnost šole. jih naše gospodarstvo od nje: no upravičenostjo pričakuje K temu šteje še drug neljub naziv: ravnatelj. Zakon določa za vodjo šole upravitelja. Marsikomu, ki je bil poprej ravnatelj, bo zdaj malo neugodno, če ga bodo kolegi klicali »upravitelj«. Toda dosti bolj nerodno je to v krajih, kjer sta dve ali več osnovnih šol, pa je na eni človek, ki terja naziv ravnatelj, na drugih pa imajo upravitelja. Ti dve malenkosti moremo šteti za obrobno pripombo, ki jo je pa vredno upoštevati in v prihodnje dosledno uporabljati pojem razredov v osnovni šoli, ki jo vodi upravitelj. —sh V programu kemije so zajeti vsi kemijski pojmi, ki so potrebni, da pouk iz tega predmeta doprinese svoj delež k vzgojno- -izobraževalnemu cilju osemletne iola. Dijaki morajo spoznati stalno revolucijo proizvodnih sil, katere posledica je razvoj sodobne znanosti in tehnike. Zato ni mogoče brez osnovnega znanja kemije razumeti današnjega vzpona industrije, mehanizacije, auto-matizacije, dviga poljedeljstva in podobno. Učna snov je bila doslej razdeljena na anorgansko-organsko kemijo in mineralogijo. Iz prakse vemo, da je bila celokupna snov za eno šolsko leto preobširna, a še težji problem je bil, odkod poiskati material za predavanja. Predpisana knjiga je slaba pomoč predavatelju in dijaku, saj po vsebini ni življenjska, da ne omenim, kaj vse v njej manjka: sodobna kemijska industrija in njena produkcija, umetne mase, polivinil, atomska energija, izotopi in njihovo delovanje itd. Zato je nujno, da se poslužujemo člankov iz časopisov in revij, radijskih reportaž in filmov, saj je praksa pokazala, da z zbiranjem tega gradiva dijaki mnogo pridobijo. Kemija je nauk o materiji — tako začnemo prvo kemijsko uro. Ako hočemo, da bo pojem materije čim konkretneje prikazan, morajo dijaki spoznati lastnosti materije, jo morajo opazovati, analizirati in končno ugotoviti, da je neuničljiva, .to je osnova materialističnega pogleda na svet. Ta neuničljivost dobiva dokaze ob Idejno-vzgojni momenti pri pouku kemije poskusih, ki se vrstijo skozi ure kemijskega pouka, Ko je osvojen pojm materije, razširjamo snov na osnovne metode dobivanja materije, zmesi in spojin. Najprej obravnavamo spojine, od katerih je odvisno življenje na zemlji, a to je voda in zrak. Sedaj poudarimo pomen anorganske materije za vsa živa bitja im njihovo medsebojno odvisnost. Pri obravnavi vode, ki povezuje že dva znana elementa, se seznanimo nazorno z metodo analize in sinteze, kakor tudi s prvo formulo HsO. Ta formula nam pove mnogo več kot beseda — voda, ki pomeni tekočino, a formula HsO je že kemijsko razumevanje, ki povezuje znanje dveh vrst materije. Ko omenjam prvo formulo, naj se v zvezi z njo še malo zaustavim pri kemijski simboliki sploh. Za marsikaterega dijaka postanejo enačbe in formule pravo breme. Kdaj to? Takrat, ko ne razume njihovega smisla, še manj pa koristne uporabe za lažje razumevanje, prehajanje ene spojine v drugo. Kemijske enačbe so važen vzgojni moment, saj zahtevajo od dijakov vztrajnost, točnost in doslednost v izvajanju, a končno težnjo k pravilnemu rezultatu. Seveda, to pa še ne pomeni, da moramo obravnavati tudi zapletene in težke skrukture. Z enačbami ponovno dokažemo, da se pri spajanju različnih snovi ne more ničesar izgubiti, kar zopet potrjuje pravilo o neuničljivosti materije. Eden važnih vzgojnih smotrojv pri kemiji je razvijanje samode-javnosti dijakov, saj kemija ni teorija, ampak mora biti čimbolj povezana s prakso. To dosežemo s takozvano laboratorijsko metodo, za katero je potrebno dosti spretnosti, posebno če izvajajo eksperimente dijaki. Z malo truda si vsak napravi najnujnejši pribor, kupi nekaj epruvet, a kemikalije pomaga deloma nabaviti tudi šola. Eksperimenti pomagajo doseči jasne predstave, razvija se medsebojna pomoč pri iskanju raznih možnosti rešitve, posebno pa vztrajnost. Dijaki spoznajo, da je kemija delo, ne pa samo formule. Perspektive naše kemijske industrije so velike, 'potrebno bo usposobiti še dosti kemijskih tehnikov in laborantov, a interes za ta poklic se mora vzbuditi pri kemijskem pouku. Mineralogija nudi nešteto prilik, kjer najbolj nazorno prikažemo našo socialistično izgradnjo v primerjavi s predvojno zaostalostjo naše domovine; kapitalistično izkoriščanje ljudstva v nasprotju z današnjim delavskim samoupravljanjem. Zelo vzgojno deluje tudi sam ogled produkcije, pa bilo to samo opekarna, ali ja- ma z živim apnom, ali ogled plinarne, železarne ali rudnika. Tu vidijo dijaki, koliko napora je treba in koliko nevarnosti preži na delavce, zato je potrebno ceniti vsak produkt. Posebej se moramo zaustaviti pri radiu (Ra) in njegovi izumiteljici »Madam Curie«, saj z njenim težkim življenjem in neumornim raziskovanjem dokazuje, da pot do uspehov ni lahka, ampak zahteva mnogo požrtvovalnosti in vztrajnosti. Pri Ra moramo omeniti razen fizioloških sprememb, ki jih povzroča, tudi spreminjanje v druge elemente, ako znižujemo atomsko težo. Tako dobimo zopet dokaz za zakon preskoka iz kvantitete v kvaliteto. Najbolj zanimivo je vsekakor poglavje atomske energije, atomskih inštitutih pri nas in njihovih uspehih. Snov je treba črpati iz revij in časopisov, Posebno je treba poudariti grozote atomske in vodikove bombe ter potrebo miroljubne politike, za katero se bori naše vodstvo. Organska kemija nam nudi mnogo možnosti, da ovržemo mistično gledanje nastanka življenja ■»tajne sile vis vitaiis«. Dokazano je, da so organske spojine sestavljene iz elementov, ki smo jih spoznali v anorganski kemiji. Tako ne bomo zapadli v napačno opredelitev med organsko in anorgansko kemijo, med živo in neživo prirodo. Dijaki končno spoznajo, da nas obdaja materija in energija, ki prehaja ena iz druge, ki se stalno giblje, spreminja, ki je nikoli ne zmanjka, ki torej živi Pri poglavju o' nafti ne naštevamo samo derivatov, ampak prikažemo tudi napor belih rudarjev in nevarnosti zaradi strupenih plinov in možnosti eksplozije. Govorimo o svetovnih nahajališčih nafte in sporih, ki nastajajo med državami bližnjega in daljnjega vzhoda in kapitalisti. Pri snovi o milu in detergentih povežemo obravnavo z ekskurzijo v milar-no, kjer dijaki spoznajo okoliščine v katerih se vrši produkcija. Razen tega se istočasno seznanimo z delavskim samoupravljanjem podjetja, o vlogi delavskega sveta, o produkciji in izvozu artiklov. O napredku sistematičnih postopkov za dobivanje posameznih sestavin hrane itd. govorimo pri obravnavi ogljikovih hidratov in to o sladkorjih, škrobu in beljakovinah, Posebno je poudariti pomen beljakovin kot najvažnejše sestavine hrane, ter sestav proto-plazme, saj je ljudsko mišljenje, da so maščobe in škrob najvažnejša hrana. V zvezi s tem se poslužujemo konkretnih podatkov iz našega prehrambenega gospo- darstva. Med sodobne teme spada brez dvoma poglavje o plastičnih masah, o katerih ni v knjigi hiti besede. Vsakdo pozna razne vrste umetnih svil, pa nylon, perlon, grylon in naš domači polivinil, ki zavzema vse večji pomen v galanteriji, obutvi, tehniki in kemijski industriji. Ko obravnavamo alkaloide in zdravila, moramo dijake seznaniti s škodljivim delovanjem nikotina, kofeina in morfija. Govorimo tudi o mamilih, saj o njih čitamo v časopisih. Osnova sodobne medicine so organska zdravila, ki zavzemajo vedno večji obseg, Ne moremo si predstavljati zdravljenja paralize, tuberkuloze, pljučnice, rakastih obolenj brez zdravil, ki nastajajo samo v kemijskih laboratorijih in s tem dokažemo tudi največje uspehe sodobne kemije. In končno je važno, da se dijaki seznanijo z uspehi našega gospodarstva. Z gospodarskim zemljevidom FLRJ dokažemo, da se je od leta 1939 do 1959 dvignil indeks za 340, oljenem pa prikažemo celo vrsto novih proizvodov, ki so bili pred vojno neznani. Te podatke dobimo iz časopisov, revij in poročil podjetij. Z uvedbo novega učriega načrta bo vsa snov iz kemije razdeljena na dve leti t. j. 7. in 8. razred. S tem bo dana večja možnost, da seznanimo učence z razvojem in uspehi sodobne kemije in da poiščemo nove načine dela-Tako bomo spremenili kemijo v bolj praktično znanost, kar bo dvignilo še večji interes za t* predmet. P. S. Od petega razreda do spolne vzgoje Kam z njimi ;? Opažanja ob izvajanju reformnih načel v osnovni šoli Ali smo v socialistični družbi S sprevodnikom v vlaku sva niso nikjer gosti, v nobenem lo* dolžni iz velikega kompleksa živ- opravila vse, kar je bilo v zvezi kalu dobrodošli, da prav res niso Pogosto se zamislimo, ko opa- lovanje šole z družino pri posre- malce užaljeno obregnejo ob no- Ijenjskih vprašanj izrezati in in- z vožnjo ekskurzije. Ko sva kon- dobrodošli. Polovico občudovanja -i«-.— ------1—------- ve predstave, ki jim jih je vsilil telektualistično prikazati tisti del čala, me je vprašal: »Pa kaj je in sreče nad novimi doživetji je nagonskega življenja, ki se pri letos, da že sedaj toliko potujete? ubito s trudom, z žejo, s pomanj- zrelih ljudeh pojavlja popolnoma Vsak dan je na vlaku polno šol- kanjem vsega tistega, kar člove* v drugačnem smislu, kot ga je skih ekskurzij. Včasih je bilo ta- ški organizem. nujno potrebuje. zujemo današnjo mladino. Ždi dovanju spolne vzgoje.« se nam, da otroci hitreje dozore- Povečini smo že vsa leta poleg spolni pouk: vajo in so življenjsko samostoj- poglavij o oploditvi iz biologije »Kaj me briga, kaj imajo ba-nejši, kot smo bili mi v istih le- prirejali predavanja za dečke in be vsak mesec!« — tih. Končno ni to nič čudnega, deklice, kjer je zdravnik (zdrav- Torej, po kateri poti bomo sposoben dojeti otrok, namreč — kole šele tam maja, junija,- Po- Za te male nič, za odrasle vseh morda radi posnemali neintelektualistično, Čustveno — jasnil sem mu, da si gremo ogle- mogočih lokalov v izbiri. saj se je način življenja zelo niča) razložil učencem zadnjih šli? Bi spremenil in je tok družbenega dveh razredov nekaj najvažnej- švedsko šolo, ko pravkar ustvar- nagonsko, zajemajoče celotni dat razstavo, da pa tudi nov učni Reforma šole, teden otroka,. Na- jamo svojo lastno, ki poganja osebnosti in značaj obeh člove- načrt zahteva, da si marsikaj lepo je v naši domovini biti mlad ških bitij nasprotnega spola? Če ogledamo izven domačega kraja. dogajanja, odkritij in iznajdb ta- ših vprašanj spolne ko hiter, da bi ga naši predniki stopi vprašanje, kako daleč naj korenine iz domačih tal? . „ - - - -v. . ne mogli doživeti niti v dolgih gre šola v tem pogledu. Ali za- Ko smo na šoli organizirali prikažemo seksualno življenje Med vožnjo pa sem mislil na-stoletjih. doščajo poglavja biologije »Od šolsko skupnost ter izdelali plan otroku kot izseček iz celote, je prej. Že tretje leto uvajamo nove spolne celice do človeka«? Nekaj dela, smo sporočili učencem jasno, da si ga ne bo mogel pred- reformne ukrepe v osnovno šolo, možnosti daje učni načrt tudi v osmega razreda, naj svojemu raz stavljati drugače kot neko per- p0Vr,rečnn ;mnjn učenci d n vosta- okoli novoletne jelke, ob času raz-letos pa je zakon o osnovni šoli 8. razredu. Ali naj se spolna redniku na anonimnih listkih verznost, do katere čuti odpor. e j ure nefca(eri tucn ur0 stav, v maju, juniju podprli neko določno začrtal njeno obliko. Ko- vzgoja uvaja morda kot pred- sporoče, na katera važna življenj- Ali ni mogoče pri spolni vzgo- Vstali so 'torej še pred peto uro boIj skromno gostinsko podjetje rak za korakom stopamo na no- met? Če je tako, lahko nastopi ska vprašanja si žele odgovorov, ji zares vzgojno prikazati, v čem v Ljubljani smo bili okoli osmih in 00 rezervirali za te viale iz-vo, še neizhojeno pot, zavedajoč nevarnost, da se pretvori v pouk, Morda jih mučijo notranji boji je pomen nagona in kakšna je potem pa neprenehoma na ogle- letnike’ kier bi se odpočili, umili, se, da prvič ustvarjamo svojo to se pravi, da snov lahko izpra- in si žele pomoči ali pojasnil. Na odgovornost do potomcev, ki jo člih do dveh Truden sem bil jaz, °Pravi^> kar Je nujno treba, si lastno, našim potrebam odgovar- šujemo in ocenjujemo čisto in- ta vprašanja bo odgovarjal je dolžan sprejeti sleherni rodi- trudni otroci fiziološke potrebe Privoščili juho ali enolončnico itd. jajočo šolo. Z novim programom telektualistično. Menim namreč, zdravnik. telj? Ali ni mogoče še važnejše, so pri vseh enake. Treba se je Tu bi ‘Pustili svojo prtljago in je smo letos vstopili v peti razred, da zadeve, ki jih zreli ljudje do- Na veliko začudenje nas vseh pokazati pubertetniku, v čem sta bilo z ubogo rajo nekam zateči, ne vlačili seb°i P° muzejih, gle- Nič čudnega, da na tej kritični življajo čisto drugače kot dora- niti en listek ni vseboval seksual moški in ženska velika in vredna nekam pod streho a da ne bomo dali^u, po vsem mestu. Mislim, stopnji, kjer je stara šola poka- ščajoči, m mogoče otrokom pred- nega vprašanja. spoštovanja in zakaj ga v življe- v napoto odraslim in da pridemo da ne bi bila ta Postrežba v abso- zala največ nedostatkov, opazi- očiti drugače kakor intelektuali- Govorimo, da moramo otroka nju pogosto izgubljata? Ali ne v primemo okolje, da bodo ti lutno izgubo, saj imajo otroci tudi mo velike spremembe. Petošolčki stično. (Spolni pouk v takem zajeti celotno in se borimo proti opažamo potrebe po socialistič- mali gostje dobili kar potrebujejo denar’ sicer ne v tisočakih, toda itd... Da zaključim to negodovanje. Kaj če bi iz davkd na alkoholi ali kako se že temu reče, vsaj so se v kolektivu zbrali okoli svo- smislu bi bil seveda edini pred intelektualizmu. Spolni nagon po-jega učitelja, ki jih vzgaja in po- met, ki ne sme upoštevati prak meni rezervoar sil ne samo za učuje. Res nismo odkrili Ameri- tičnega znanja!) nih, humanih odnosih med spo- predvsem prostor in nekaj pri- vendarle. Vsak učitelj, ki bi pred-„ loma (dr. Jože Potrč), kar bi merne hrane in pijače,-odgovarja- videl izlet, bi določil: ». .. potem .. „ . ploditev, marveč tudi za obliko- marsikatero družino rešilo raz- joče njihovim denarnicam. Kakor- j?1?. pa *“ tia’ k}er bomo ke, le otrokovo zmogljivost smo Vsiljujejo se mi naslednji po vanje človekovega značaja. Od kroja? Gre vendar za oblikova- koli sem premišljeval, primerne- dobil1 - • pravilneje precenili in skoncen- misleki: kako reagira pubertet- kod vro sile, ki se preoblikujejo nje značajev obeh spolov, za nju- ga prostora ali lokala si nisem Skupine bi javljale svoj pri* trirali vse predmete v enem uči- nik, ki ga mučijo notranja na- v raziskovalni intelekt in odkri- ne poštene, človeške medsebojne mogel domisliti. Pa pojdimo na hod naprej ,nič ne bi bilo nepro- telju. Kar sama po sebi se je od- sprotja in razburjenja ob teles- vajo resnične čudeže vsemirja? odnose. postajo. Tam so stranišča, bufet, daneSa- Učencem in učiteljem bi prla pot metodi. Ne, saj res ni- nih spremembah, na redno te- Od kod sile, ki se pretvarjajo v Tok življenja je hiter. Pomisli- klopice itd. Pa smo šli tja’, čeprav bil° marsikaj neprijetnega pristno odkrili Amerike, le metode densko obravnavanje spolnih pro- poezijo in glasbo, prehajajo v mo torej tudi na vprašanje spol- smo imeli še debelo uro do od- hranjenega, s parkov, s kolodvora in priprave smo bolje izkoristili, blemov. Če reagira pozitivno, to mišice, ki spreminjajo svet in ne vzgoje in na pomoč družine hoda vlaka. Kmalu so se razlezli bi izSinile smeti in žalostne slike jih izboljšali in poglobili. Nekoč se pravi, da si takega pouka želi življenje? je namreč metoda kar sama zbe- in ga spremlja s simpatijami, je žala iz naših nižjegimnazijskih stvar gotovo v redu. Toda ujela poslopij, saj z njo predmetni sem razgovor skupine deklet, ki učitelj ni mogel kaj prida početi, so se menile z vrstnicami raznih če je hotel končati gradivo, kot šo : je veleval učni načrt, še manj pa »Jaz že nočem vedeti, kako se je mogel ozirati po svojih ko- izgleda moški! Fej, kako se mi legih, ki so krčevito in napeto vse to skupaj gnusi! Prihodnjič utirali pot znanosti vsak po svoji si bom zamašila ušesa. Sovražim strugi; te struge so se le redko- tako govorjenje.« pri njegovem reševanju! E. R. 'po~vsej postaji'. "Važno šo sedeli v ^ potikali sem im tja, nosili sami na BeJ“’ širokopotezna Ljubljana, mize svoje kokte, prigrizovali ?rc® Slovenije — pomisli malo brašno, lupili jajca, odjedali pro- n.a občudo- štor ostalim potnikom, zaman valc^ in l ubitelje - goste turiste! klicali natakarje, da bi jim pri- Republiška zveza DPM ali bi nesli juho itd. Nerodno mi je bilo mo3la temu kaj odpomoči? SKRB ZA PREDŠOLSKE SLEPE OTROKE in potulil sem se za svojo mizo Slep otrok je v svojem razvo- 7. Obisk gojencev pri popol- (tudi sam sem bil potreben okrep-ju znatno oviran, saj nima mož- danski zaposlitvi; pouk gospo- čila), dobro vedoč, da to ni pro- _____ „ „ . _ . . . _ nosti, da bi z vidom posnemal dinjstva, ročnega dela, strojepis- štor zanje. Toda, kam drugam Danes nrihaia iz netesa razre- mnenja, druge, zrelejše pa so se svoje sovrstnike in to uporabljal ja, pouka politehnike itd.). naj bi se djali, ko je zunaj pršil da nekdanji učitelj ki se spet Jim zaničljivo nasmihale, češ, v vsakdanjem življenju. 8 Prehrana in nega pr kdaj dotaknile druga druge. Upravitelj naj bi bil predvsem pedagoški mentor obsežno delo »Koroška v borbi«, da bi lahko svojim sošolcem še čuti pedagoga, njegovim učen- kakžni otroci. Zveza slepih Slovenije je do- skega otroka. (M. Sellak, gospo- Vsako leto bo več ekskurzij. Prosvetnega “deiav^E3 ^ekaj ^isli^Mi! cem pa žariio oči ob doživetju Tudi med fanti je razlika. Ne- slej preko syojin okrajnm funk- dinjska učiteljica v Zavodu za otrok ne more več dobiti potreb- s^m* da je dovolj tehtno osvetlil vpraša- ^snsjfssnst^sSi slepo mladino v Ljubljani tečaj letni otrok, ki ni znal niti jesti, lament itd ? ijevega pomočnika, ki bi bU izkušen pe- za starše in rejnike predšolskih oblačiti se ali celo hoditi itd. Ljubljana Ljubljana. ?,agog i Stanjšano učno obveznostjo, slepih otrok iz vse Slovenije Te- Cesto je nepravilna vzgoja sle- otrok star 15 let naj spozna reSo atto^tStfvn^s^Srske ‘ t^ čaj je organiziral Glavni odbor pega otroka v predšolski dobi, VSaj svojo ožjo domovino, morje, sle. Vemo pa tudi, naj bi bila upnmte- sat.- ra° Ljubljani. pečat otroku tudi za vse življe- Na tisoče jih potuje vsako leto ra usmerjanja? dino v kaj več povedal o tej deželi, ki .. so se o njej pravkar učili. Uče- ■ nOVliail 110 KOrOSKBHl nec prizna učitelja za svojega in v Radečah ni VGC shmovimjslceflo problema iSllSpa sllllpts Ssm&HHs SfSS? — Ker preveč zamudim in ne in dostikrat tudi izgubljenih jo- znanja in še ob inštruktorjevi nav se je udeležilo 15 pic. Zaspani, umazani dremljejo 8M-..*n je pohvalal Kakšen nesmisel, si , 7' , _ '7-- mislim danes. Ali me ne bi od takih vra- &hT5«hzršj=?oiTs jsfsss. ssss^s.is ss« prašujejo večinoma po starem, matiko, je moral z veseljem ugo- družim m okohci. (V. Kralj, članov. ne, pa kje bi tudi mogli sprejeti Gostuje, treba je videti uro ta šele poma- Ne bi hotel biti kriv, da otrok P°nekod bif.o, na nastov: Gregorič Vinko, uč. v pok., Ljubljana, Nazorjeva 111. Vnaprej hvala. Učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« v novi sezoni __ Tudi v letošnjem letu so se člani pevskih zborov sestali v Kranju ter tlzansko vasico Javorje nad Poljana- renjski In Primorski. Obiskali bomo Le klonili okrajnega učit. pevskega zbora -Sta- tam dobili navodila za delo. Na po- ml. v šolski dvorani je bila lepa pri- kraje Jezersko, Bled. Kranjska gora, u ne Žagar- Kranj že večkrat sestali, budo ravnatelja glasbene šole Kranj reditev, nakar so pionirji šole poklo- Bovec in Tolmin. Z nami bodo poto- Na enem' sestanku so postavili načrt tovariša Petra Liparja naj bi reviji nill pevcem šopke cvetja, ki so ga vali gostje iz Srbije Omenimo naj o- ___________- ________ lan.c, -c- , “ v 1^1* Ulil /LdLivJ V ULJ Ul. JL/Cl, 1AO. vs-a-v. - “*** t'-——. A JiiJ llčičo tUCUI dl vorazv oaAJVdAja m GIdlia ZUUId - r, ------1 SO kar sami od sebe zaželeli Spet sestanke nas pa le Še več- zbor, ter določili smernice za nastop Milana Batiste. Popoldne smo napra- . vei^,a »5 Slovencev. ___________________ r_____r_. _______________ rodi telički postanek Morda pa le . n cvoip za- oz' ^zb^ro programa posameznih na- vili izlet na Ljubelj ter se na mestu, bratov Srbov združen z nastopi v Zboru poleg strokovne strani iz- Odlteljski se • . otroci brat povabite, so se po svoje stopajočih zborov. Dirigent okrajnega kjer je bila v najstrašnejših letih bo lzveden v prvomajskih po- obrazbe utrjuje tovariško zavest. In tli vse tako v reou, O hvaljevall. učiteljskega pevskega zbora tov. Pri slovenskega naroda mučilnica franco- čitnlcah t3 )Mko no,rphn» it-p mm,,. vse Pripovedujejo. V novembru SO * tudi V Šoli poznalo, da je bil raz- Šolah v okraju, bo obiskal vse'zbore pek nageljnov In zapeli "'Adamičevo: učitelji iz Markovca,” Velikega Dražja naj bi vs^ Ske sestanke za posam redni roditeljski sestanek uspešen, ter se z zborovodji pogovoril o pri- V snegu. in Velike plane prisostvovali festivalu še stojijo 1*6 d g ycak razredni uciteij sc je *v.>**** j v-i c n e-a tt «b ^ »->_ ^ ..z ... « a. Pripravil za primerno vzgojno pre- . .. TT na ce Je h®*16 Janko' kl 3® obenem tudi stro- skih rodoljubov, poklonili spominu V novembru so imeli roditelj- v nasieanjm anen pid ec J kovni svetovalec za pouk petja na teh. Njim na čast smo poklonili šo- den za konec šolskega leta, ko bodo so v novemuiu »v _ tu(jj v goll p02;nalo, da je bil raz- ------------ —* ............ ‘ " ........... .............. — ‘ /^1J-iolri rtolr 11 CTD^ČPn . ______________^ a — — i pravah za ta festival. Seveda pa se , ta nam je tako potrebna. Ure. zamu-Oblslc bratov Srbov pa je predvi jene z udeležbo pri pevskih vajah. _ . - ■ • - („ bodo bogato poplačane, zato dobri pevci in pevke, ki . . . —- __________ „ _________ ob strani, vstopili v zbor. V nedeljo. 15. novembra Je zbor šolskih pevskih zborov. Po festivalu Program je lep in z dobro voljo nas T'» TT T»~*.AA*s** . .------------------- 7 , ^ V —————————J t vv-invvAa jv- vvozvaii iCOLlVCIIU J C Ul 4. AiUUI U VOiJO I U. n.., rreaavor bodo pevovodje šolskih mladinskih v komorni zasedbi obiskal znano par- bo zbor odpotoval na turnejo po Go- vseh ga bomo uresničili! NTS Pomen mlečnih šolskih kuhinj za otroke AAAAAAA/Vs Danes vemo, da je prehrana vzročno povezana z zdravo pre- otrokom brezplačno, navadno Je naših družin še vedno nezado- hrano. Tudi stopnja odpornosti bila juha ali pa samo kruh. Ka-voljiva. Kvantitetno, to je kalo- je za različna obolenja odvisna sneje se je število šolskih kuhinj rično odgovarja, a kvalitetno ne, bolj ali manj od ustrezne prehra- zelo povečalo, ker se je povsod Iz uprave PD Naročnike, ki kljub dvakratnim opominom še niso poravnali naročnine, ponovno pozivamo, da to store leta. RAJKO VREČER 65 LET V SLUŽBI PROSVETE ker ni uravnovešena s fiziološkimi potrebami organizma. Največkrat primanjkuje važnih pro-tektivnih t. j. rudninskih snovi in vitaminov ter beljakovin in to predvsem živalskih. Zdrava prehrana je torej važen činitelj za zdrav telesni in umski razvoj šolskega otroka, naše matere pa niso tako sezna- čutila potreba. Z napredkom nauka o prehrani se je v prvih desetletjih našega stoletja pričelo dajati otrokom v šoli mleko. Prej so mislili. njene z načeli zdrave prehrane h n vn*nn ntmir cit trr Na obronku Slovenskih goric leži tvcc o« „ o . .■>c va/:IIU, Je niruK sil ter nriia,na vasiM po^em-el. ki v mese- Med najstarejše slovenske vseh evropskih deželah. Zato pa učiteljske korenine štejemo to- je tembolj vzljubil domače kra-do konca tekočega variša Rajka Vrečerja iz Žalca je in ljudi in proučeval domače v Savinjski dolini, ki je v svo- običaje in zgodovino, jem 85. življenjskem letu še Rajko Vrečer se je rodil v zmeraj čil, prožen in delaven. učiteljski družini na Teharju pri Prav zdaj je končal dva ro- Celju. Rod Vrečerjev sega v tem kopisa za Savinjski zbornik, in kraju celo v leto 1662, kakor je sicer o Žalskem narodnem tabo- ugotovil Rajko. Eden njegovih ru in o Ferdu Kočevarju, slo- prednikov je vpisan v urbar sti-venskem književniku, rojaku iz škega samostana, ki mu je moral Žalca. plačevaiti razne dajatve. Prva Taka korenina, ki ni popusti- nauke je poslušal Rajko pri svo- 140. obletnica šole v Podgorcih Prav vse te snovi imajo v dobi tega obdobja, kot so n. pr. s L J, „ prijazna vasica Podgorci, ki v mese- la v svoji dejavnosti niti v deve- jem očetu Gašperju. Meščansko 'aščainčeva otroškeca oroaniz. nrcVirann V noži Hmiži. . 1? 1 uo Olj za njegovo zdrav- cu novembru proslavlja 140. obletnico deceniju, zasluži vsekakor šolo je obiskoval V Celju, učite- predrr d°j?nčkka- V nf j®- Z napredkom nauka o prehra ma vehk pomen za pravilno rast m dobiva otrok navadno isto i: ' Hnvm-pln cnn/nnnip da __ ---------------- . . - - . - m razvoj otroka. Pomembne so hrano kot odrasel in je v tem pri- . .J1 i1-1, ’ . osiuševci. Bresnica, strjanci, precia- bil v zadnjem času vidno prizna- maturiral pred 65 leti. Srt ŽŽTrtrtS: S ^ " “ “““■" “ w *““* ”,e “ — - “*m .................... "* obsega Š vfsi Zapodgorci?ki Cvetkovcl! prikaz v našem tisku, saj je do- Ljišče pa v Mariboru, kjer ja :5ISHS5 se celo vozi. Prične se izobraže- vad,e edini vzrok neuravnovešene kovine živalskega izvora, rudnin- ključno samo v slovenskem jeziku. teljski organizaciji JUU. nadučiteljsko mesto v Žalcu, kjer vati. Proces izobraževanja in P.reilra'?e druzl,n- temu,se pndru- ske snovi in vitamini. Beljakovi- Enorazredna Sola. ustanovljena adantaciia na kolektiv sa obre- 21 še ekonomski, ki sili družino, ne živalskega izvora so v mesu menjuTe fn zahtevfod nlega do- da kupujte tisto hrano, ki je ce- ribah, jajcih, mleku, ločen psihosomatski napor. Iz- Hvehčfnhelim^o^zrokrd^irnl nredv^m"1 nrimnn^iir v“ nVši starth hlevov s~roia igrača iz Dor- vsestransko razgledan in prav ^^TKsft^za^ večina naših’dm|n v UrL vi- S, SSUMSSS j?« otrokove delovne storilnosti, ki sek ogijikov.h hidratov m ma- ,od v" Mirirazrednfco.d Prt^erzam™ že v mladih letih rad in pogl “l' je v tesnem odnosu s sposob- sco^» a premalo beljakovin. Vphv Kalcij je zopet v mleku in uresničitvi ima največ zaslug Franjo sto jemal v roke in si z njo ogle- £i+ tli rn rvr? h n nostio koncentraciie a slednia Prehrane na pozitivno zdravje mlečnih izdelkih ter v zelenjavi. Megla, takratni nadučitelj. Oblezel ie io- kot«učltelj v Gnžah, nostjo koncentracije, a Slednja |oIskega otroka je veliko težje Fosfor se nahaja v mIekUi jajcih, Leta 1912 pa je bUo postavljeno d^,ama°f6 v Zalec 111 P°magal leta 1899 meriti, kot diagnosticirati izrazi- železo na v suhem sočivju ter novo šolsko poslopje s 4 učilnicami, mala vse slovenske pianine, mno- ustarlovjtj pevsko društvo -Edi- . , “ /.eiezo pa v sunem sočivju tei v katerern se §e danes razvija šolski oa v snrpmstvii znanega profe-__ - __s _l_1 Tedaj sva postala prijatelja; je ostal v aktivni službi do 1935, leta 1819 se je po zaslugi takratnega . t . nadučitelja Kosi Ivana razširila v občudoval sem njegovo pestro in ko je po štirih desetletjih stopil nejša, a biološko manj vredna. V So še 'rudninske snovi, odkaterih dvorazrednico jf* bUo° prezIdTnoJz ^^^razgtedan.3 i^0priv V P0k0i' ........ ... . ^ v.,-- —.. --------- por. vsestransko razgledan m prav Tovariš Rajko Vrečer pa ni in samo učitelj in vzgojitelj mladega rodu; ves je bil.predan pogo- tucjj delu za ljudsko prosveto. Še Za ali proti podaljšanja šolskega leta ta deficitna obolenja. pa živalskih jetrih. ge v spremstvu znanega profe- nos^_ g pouk. V teh letih se je šola razvila ® . Hlt rojaka iz Sol- V šestrazrednico. Za Dostavitev nai- SOTja neneia, rojdiLa toda Tmnmn več indeksni? rdrnvin V uravnovešeni prehrani pa v šestrazrednico. Za postavitev naj- J la ti se lahko ugotovijo šele ne sme primanjkovati vitaminov, ^oi^oietnl predsednik ašSega ^vem ? 0j po dolgotrajnem opazovanju. Če Predvsem je važen D vitamin, za Horvat Janez iz Cvetkove §ai k(jo mu je -odprl- popotno onazuilmo šolske otroke, v dimo. katerega raste potreba v otroški Sola Podgorci ima sedaj tri po- pevci je nastopal na vseh prireditvah doma v Žalcu. Gostovali pa so tudi v Taboru. Ob neki priliki sem ga vpra- goštanju, Brežicah in drugod nnovni^mn žnickn ntrnkf. vidimn katerega raste potreba v otroški sola poagoici ima seaaj tn po- " . —...rodni• iNekaj časa je vodil tudi uci- opazujemo soiskc otroKe, viuimo, .f*. 1U1.siopia. Naistareiše je bilo sezidano žilico? Rajko Vrečer je poveaai. . ^ _t___ 1_. ■ _ ^ da je n. pr. rast lahko indeks, dobi napram^ potrebam odrasle- leta 1819 ^rugo ieta i890, najnovejše jsja mariborskem učiteljišču ^ ^ del®^ nrav tako fizična kondicija de- 8a- Malica v soli bi morala brez- pa ieta 1912 Prva zgradba je bila . , , navdušil v Celju. S svojimi pevci — uci- L.vL ^1;nft pogojno vedno vsebovati mleko leta 1906 prezidana m preurejena V nas je za potovanje navousu tel.. ,e Vreeer priredil dva vedia lovnk zmogljivost, odpornost mlečne nrnizvnriel no- ce>°ti v učiteljsko stanovanjsko hišo. prof. Ivan Levičnik. Prav zaradi k nerta v Celiu leta 1908 1910 proti nalezljivim boleznim itd. }oziro™a niiecne proizvode), po- druga pa leta 1912 adaptirana na po- ji-evičnikovih navdušenih nago- koncer.ta n n 1 +,,!-?• „^1 r Na članek tov. Janka Kondiriča, če so vsi ti indeksi visoki, lahko e2 mleka pa se različne dodat- jovico za učit stanovanje, ostalo po- rov koristnosti potovanj, smo ^ Mariboru. Bil je tudi god- R&aMPfga; Uk Sii“o 2di£e^obsr ran s&as csssrjssi kratklm0znanec' opozoril nanj. P zdravje slabo, Čeprav ni’ vidnih dt' ,da ?e doda k ™allC‘ S?d)5’ Šolsko delo se je normalno raz^ Lj’ubljano smo ŠU peš. Za vlak v Celj,®’ kjer . za glavno hibo članka smatram kliničnih znakov. £sal. v t]St!d ^sovnih obdobjih, ^ o med prvo ^etovno vojno n po ^ ^ bi d^narja avto. ski učitelji godbemkl pa to. da je pisec Iznesel le del debate. ko je cenejše in kadar ga je do- ooudarek !zvenšollkemu delu. - Dru- mobilov in avtostooov na takrat Posvetni delavci iz okolice £iikoa'zitorStoaželhnC?Sdltl nM?^nv s- ^ °^' vo!J- Sy.lakAmrn3,_m,al,1Can?1„^°r?f> ga svetovna vojna Je prekinila nor- ge ni bilo< Kas,neje smo se na- Naš jubilant pa se je v mlaj- zbirali celj-tudi zgoščeni'veidar ^kSSni oWki. ža življenje našega otroka, mo- pri'naših otrocih delno krili ne- sv08l^,rSizgnaieZiMihovo potili v razne avstrijske dežele. «ih letih udejstvoval tudi na gle- -sxsamsu: SV^itaumo, Som »fasnSS£ ws.'ms r5-.par TSRStZ'S da je 250 delavnih dni^priineraa^jetna vanj‘e, ki bo nasplosno ^ dvignilo valskih beljakovin, kalcija in B2 zavedni domačim ^so. poskrbeli, ^a^se ^ Tako je prišel^ KajKo vreeer žalskega Dramatskega Njegovo novinarsko udejstvo- šoisica zaposntev otroka. (Kongres v raven prehrane, ie dolgotrajen vit Z maslom A in D vit s sad- Je v dobi okupacije ohranil slovenski do Dunaja in na Balkan; ogledal Wiesbadenu). Jugoslovanski zdravniki iavcA1 , u, 1 ^ .V1 * arhiv. ci in Pnrierad društva, da so tudi razpravljali o tem in se proces. Zato lahko Z dopolnilno jem pa C Vitamin. Po podatkih iz starih kronik je f1 , JO gr • pridružili mnenju zamejskih strokov- prehrano v obliki mlečnega ob- Nikakor pa ne smemo nuditi razvidno, da je na naši šoli od leta Leto dni kasneje je on v iNem- A n jakov iz sledečih razlogov: roka v šoli najhitreje stoodstot- našim otrokom za malico vedno ibi9 pa do danes službovalo okrog so čiji, pozneje v Parizu, Berhnu in vanje je povezano z vec sioven- sov^ obdobje^Domeniveliko3razbrel no zajamemo šolsko mladino, čaj oziroma marmelade. S tako ^e«Si^i^stvj. ^ Nj! d— menitev otroka, oziroma manjšo obre- Nikakor ne smemo mlečno kuhi- malico dajemo samo ogljikove teh so jih še danes živi 32. m. K. znal kraje m ljudi ctomaia v menitev. njo v šoli imeti za socialno po- hidrate in ne krijemo potreb 2.) iz zdravstvenega stališča otro- moč revnejšim otrokom, temveč otroka po beljakovinski hrani, ku dve in pol do tri mesečni nepreki- dopolnilo. Torej mora šolska njena odmor niti ni potreben. Iz oe- _..r .. J - - dagoškega pa je važno, da nima po- kuhinja, delno pa tudi mlečna duka v času svoje najnižje delovne kuhinja, nuditi otroku predvsem zmogljivosti, to je v mesecu juliju tjsta žjvija katerih mu dom ne j e v^šten^robfem^z^naše1 sodobne ST- n^po^rebna‘za njTgOV0pParilen žine. otrok ni mogoče za ves čas po- razvoj in njegovo dejavnost. Čiltnic uvrstiti v letovanja. Varstvenih c . - r.. ustanov, ki se sicer po'rajajo, le za S tem ne bomo izboljšali SS- enkrait še ni dovolj, da bi zajele vse mo zdravstvenega stanja otrok, rt TUt-o t. 4- o trb-H T1 /i2n I 1 - Y 1 t 11 Z-. . j 1» dr. Meta Škerget, član komisije za Podmladek pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenije. Kdo ovira pouk telesne vzgoje v Vuzenici? Se danes se oglasi kdaj v »Turističnem vestniku«, kjer objavlja razne članke iz turistične stroke. Posebno bogato je njegovo zgodovinsko gradivo. Kot vnet ljubitelj Savinjske doline se je stvaT uglednf prosTCmf in^javnf^e?!- šta^Hnom učiteljskeg^zbora! "oSl" proučevanje _ zgodovinskih arhi-vec Stane Praprotnik, predmetni uči- tovsko skrbi za vse učence. ki so ka-telj na osnovni šoli v Žalcu. Stane Praprotnik - 60-letnik korkoli socialno ali zdravstveno ogro-Jubilant se je rodil 1899,leta v Mo- ^^nj^ SosU^S^e vov in prelistal knjižne police doma v Žalcu, v Celju, pa tudi v Ljubljani, Gradcu in na Du- driImnaz?iolri]e do^ršU^Ce^ generacije mladine ga poznajo kot do- naju. Plod tega vestnega prouče-ifd\rrpo^aturi\oiiočnf za Učitelj- ^pfed^^^eV1 po^”^' ^em vanja je bila njegova knjiga »Sa- lovno storilnost. Na razmerama oster ugovor pis- oSoke'vPrrrnetaM nld^rane^i- Šhlnfh Osnovna šola v Vuzenici že 10 iet ^ Kareje ^“^dij“„^^- ^^oSirneriSljenj^em defu p" g" vinjska doTina«, ki" Jo je Tždar~V venšolske zaposlitve ne reši v celoti zboljšanju prehrambenih navad, upravlja dva prostora v bivšem So- val na viš]j pedagoški šoli v Zagrebu, K?^nogSeSlia Izredna skromnost samozaložbi leta 19’0 vprašanja petega časa otrok v po- katere si bo otrok leto za letom kolskem domu, k je last TDP Večji kjer je dipl0miral kot predmetni uči- ^soko razvTčut odgovornostM^ topei ’ ,, J, J 'mim »sp »ms ......rass-L-vK-.rs: fi.S*TSe S. rte'" šanem delavnem času, ki znaša 22 otroke k lenemu vedeniu Dri ie- ižvalati telesne vlgSje V zTmsk h imenovan za voditelja partizanske gim- sdrs vlada Schmidta Razvojne Vredno je omeniti, da je Raiko do 24 ur tednesko. Da gre, če. pn- Otroke k lepemu vedenju pn je. izvajaj ^a^fi^vno pre- -zije v^tliki^ ^ organl!!lral poul£ tendence^nega^o^ Vrečer ^magal tL,di pri or£?ani, Ce pogledamo nekoliko zgo- ,nKo se te fetos Obč. J. o potrudil in hf, gl,m,n' v duI'5U’nnmičniS°rieiaa ^»dtmlra Cvetka o predmetniku In zaciji raznih razstav med dru- . l- o . v , , , , • • ■ . 0-u w . ^ --- hi! dolea leta vodilni nolitični dela- —.n..*.. «.5«, TT^,,f-m, 1,,^_ vsied oblike svojega dela dolg odmor zaradi otrok in ne zaradi teži-ne ijanje nalog itd. kdaj sestavljal zgodovino Žalca In Savinjske doline dragocene. Kot izkušen gledališki človek in mož kritičnega duha je pisal tu- merjam delo učitelja z otroki, ki je di. nesporno zelo utrudljivo, z delom zdravnika-kirurga ob operacijski mi- fjn^Jno^azvtda šolskih klihini "vi- noiskai ^omenTeni osebi1'sobotna"'Muti bil dolga leta vodilni politični dela- ujnem načrtu za osnovno šolo. zlasti gim pri Haiusenbichlerjevi raz-zi. primerjava v prid kirurga in ven- OOVinO razvoja SOlSKinKUinnj.vi te zfklr hrantao odločik. ki to vec- Ves čas je bil v vodstvu kulturno- 0 novostlh, kl jlh ie.ta prinaša: An- Srt, ^ Zaicu, ki ie orikazala te-dar mu zakon ne dovoljuje več kot dimo, da SO dali povsod pobudo • ona z odka7ano fdho ni prosvetnih društev v Žalcu in organi- drej Savli objavlja vtise s posvetova- ,,„„+000 cairinit-b-^r, ' j ,• mesec dni dopusta. zanje pedagogi. _Največ zaradi te- sejala in se vanjo ni hotela vse- ^ "Irt0 _ertleiaL.?IeJzrt3aL?r?ks'. I ?! Na veliko zaposlitev učiteljev, ki ga, ker SO opazili, da delo V Šoli liti, češ3da tam nima nobenih znan- blc0 m!®5,lno X žaLs!feiT ,Nip' novih petih razredih osnovne šole; v ba in gospodarstvenika, začetnika & SoTevŠahPuč^tev šolnike: ^ učni uspehi pri slabo branje- ^tdl^bT wajeepa fuj/šofska^uMnj!? za katero žrtvuje va^in? o^vn^vanjfmerarne te- L Tl ki se požrtvovalno vključujejo v vsa mh Otrocih SO^V Večmi pnme- seda;| kljub nalogu Obč._I. o. nihče ni !®„da„n„e,s^„n°go„tru^ Bdk.a„Z*i!?fh! V zadnjem času pa ie ^redllMz- mogoča področja izvenšolske dejavno- rov mnogo slabši kot pri Otrocih, v stanju izseliti. — Občudujemo, da Jko požrtvovalno delo je bil Stane pesniki od najstarejših do sodobnih; - ---■— •— — sti in so lahko svetel vzgled vsako- tl- dnhro hranjeni se lahko nekatere osebe, ki niso ni- Praprotnik odlikovan z medaljo za Ivan Andoljšek piše o problematiki stavo o žalskem taboru, mur Verjetno pa bo tudi res. da K1 50 aoDro nranjem. kjer zaposlene ta s kmetov prihajajo delo, srebrnim Odličjem Svobode in šolskih nalog: Joško Vogrinc o izbolj- . njih' število ni večje od števila onih, V Franciji SO Ustanovili prVO v Industrijske centre, lahko vselijo v priznanjem OF.^^ !?nju„ po,-'!f, r. 1.°aemo ■ u?i • VlSnk:em žlv' 0 or,° n Tha tcvn-1 p o«-, jubileju iskrene če- preobremen j enih Lunaček Slava jali toplo malico najrevnejšim končno'uVediti. ' .... la, svojo dolgoletno pedagoško prakso za mladino."' ‘ Jože Župančič WKVXV«S«!SWSN»Ne.VLXVVNXXVVXNVNVNNXNNXXXVkVLVC««MSWSSK«We»SaS«S«MSa!^^ S POTI PO OMSKI m SVEDSKI Na določena razdobja pretehtava dijo in se ukvarjajo z vsemi pa-kmet svoje prašiče in odbira ti- nogami športa, zlasti imajo radi ste, ki so dosegli predpisano težo, nogomet. Povsod po deželi vidiš ter jih oddaja zadrugi. Danci ne kjer Se mladina o prostem vzrejajo prašičev zaradi maščob, -asu izživlja. Šolstvo pa skrbi S«?Sr6o,™S «XS HZ “ nji cestLnl. bo' l.i. prodal. Iz vsega povoda- vaialee «no™ih toetijaklh prt- haven «lo prttap„o mesto z ve- ri-f. o's,.”;f*sgf .Si.Si.s snertirtvrs?,- rtlekrtnrrtmrtd.i s .»rtrtrr,; zz morim mganizatorja tega izleta saj se jine, že lahko zaslutiš, kakšna je selj v našem smislu ni temveč so d^b^aka^onluk°ap-al0’s preW- vedro razPoloženje na Danskem ostala. Čete hiše na podeželju _so fl^li^posamezne hiše go- neprestanjeter.teda Danci Na razpis v Prosvetnem delavcu za izlet v Stockholm, ki ga je orga- so ga muze- ostala. (Jelo niše na poaezeiju so ^ ", p" , .- h nrr,d,.k.tr.v To nai delajo “ct“c?lau v®ter, tona uanc m^ogo"videu^ta doživeirter sfnabrali si po zunanjosti podobne, le v več- spodarskimi postepji. ker tako zadru zato oddaja kmet mleko va-leni- Mesto ima kopico kopico nmiih vtisov in spoznanj, jih naseljih in mestih raznovrst- gospodarstvo tudi zahteva da m- | > nredela v su- levi med njimi je prav gotovo Nikdar ti ne more Še tako skrbno pre- t zidave in zunanjosti vzbuja ma kmet svoje zemlje raztresene zadrugi, ta pa ga preuči ---- •' ' ' Nikdar ti ne more še tako skrbno pre- nost zidave jn zunanjosti vzbuja ma kmet svoje zemlje raztresene S. p e jru2 ku_ najbolj zanimiv Nacionalni muzej, p««™« •v-« »»“»»!* “ “ sr J, sarSJS&Srtrt To 1. n.- neznani deželi. Slovenci mnogo in ogled. rkaddl set hektarov”1obdelovalne "zem^ e*, druge g^jk.'Jug^lov^elmTjo radTrn v!tinlsSevemeellk?ate Evrope, “kamor senožeti in pašnikov, pravega drug. Večina kmetov je včlanje- potrebne stvari, ki ji zadruga tak„„a š„ nisem videl. Tu se bod° s teboj govorili tudi nemško, nekaka kulturna središča, so pu j e za svoje potrebe maslo sir Msni™uzei v katerem te • k :cej oddaljena med seboj, Tam pa tudi skrbno pripravljeno hrano popisni ^tuzeJ’ J katarem Je raj0> ker so jim naredili preveč zanimanje za poved at!” s voje° "vtise o Danski in ukvarjajo z gospodinjstvom, h ka- ne potrebujejo, živino švedski. teremu sodi tudi mali zelenjadni Danska je poljedelska država. S in cvetlični vrt. Ce_ delo na polju tem na bi marsikoga zavedel na zahteva, da se možje opoldne ne napačno pojmovanje danskega vračajo domov na kosilo, jim žene narodnega gospodarstva. Danska pripeljejo z avtomobilom hrano, kmetijska obdelava je do najvišje Kolikor je le togote, opravljajo mere industrijska, kmet je indu- delo stroji. Kmetijska _ politika striiski proizvajalec kmetijskih danskega poljedelca slom pa ren-pridelkov in živinoreje. V državi tabilnosti. Kmet razporeja delo te dovolj predelovalne industrije tako, da so vsi tudi ob deževnih kmetiiskih pridelkov in industri- dnevih polno zaposlem. Glavno te za ^kmetijsko orodje ter indu- skrb posveča živinoreji in svinje-strije blaga za široko potrošnjo, reji, pri tem pa ne zanemarja Za tako narodno gospodarstva ostalih kmetijskih panog. Sadi to, ima Danska idealne pogoje. Dan- kar dobro uspeva oziroma potre-ska leži na polotoku in na otokih buje in lahko proda. Ce spozna, z najugodnejšimi pomorskimi zve- da mu kaka zvrst ne uspeva ali S lokrajina je ravna, nalašč zanj ni donosna, bo takoj pre- Iz Kjoebenhavna smo odšli v govski posrednik, temveč tudi Je notranjost magistrata, bo- Stockholm. Pokrajina, po kateri svetovalec, nekakšna kmetijska 3 ®tekl®g dbavni park Bmo se vozlli z vlakom' ^ bila vse postaja, ki mu nudi pomoč v vseh Tteolionera inluka V gornjem prej kot romantična- p°t vodi mi-zadevah, če se obrne nanjo. Tako IlT.?1,’ kP !f znameniti spomenik mo gozd,natih ravnin. skopo na-gospodarstvo terja od kmeta pre- d!;a z kali seljenih. Pozneje sem izvedel, da cej strokovne razgledanosti in 7 njihovp ^ dežela zel° redko naseljena in nenehnega izpopolnjevanja, zato p ta™ve vendar teh nisem obi- tudi tam Ise sili v mesta’ zato je ima doma vse polno kmetijskih za to ni bUo čia Cudol tudi Pri Svedih v mestih stan0' revij in strokovnega časopisja, da vit te Kioebenhaven zvečer Toli vanjska stiska- Južni kraji 80 ga seznanjajo z najnovejšimi iz- iveUobne reMame na gia^ih akvarjajo s poljedelstvom in ži-sledki. Nujno je, da oblasti podpi- ™tah Takor 1o ?ma tom^to vinorejo’ toda P0S°ji so povsem rajo strokovno izobraževanje v tudi nisem še nTkier dT sem H™'oi n° kmetli«™, zate pr.Jam, ie zg«- S ^a”” rtaSrtpS daj mladina znanje iz vseh panog 1t kmetijstva, ne zanemarjajo pa velemesto. pri tem tudi telesni razvoj učen- Danci so zelo prijazni, uslužni cev. Mladi ljudje mnogo telova- in dobrodušni, le Nemcev ne ma- ss »st.; -rta fcoSrtiSrt- rrtrt srt rtr«? =8rt s d l se ------ ,OT%S;. ^ rt^iena^pa^te JJliuino i« -.rSefft'AS TS& ffrtSC Sit S «> «»• ~ drugi kakor na Danskem. Glaimi vir švedskega narodnega gospodarstva in bogastva je odlična železna ruda ter les pa tudi sicer ne velika, vendar zelo moderna težka in lahka industrija. Švedska žfl <5sg-a-r-a.aa.30 a. ta« 5 »SLAVNI PUNT« DRAMATIZACIJA DVEH DOMAČIH LITERARNIH DEL Herbert Griin je pripravil dve na, saj sta tako Aškerc kot Potrč gledališčniki leta 1956. Kritika je odrski prireditvi — po Aškerčevi podala svoji deli v obliki, ki je že tedaj prisluhnila temu delu in pesnitvi »Stara pravda« in po Po- njima najbolj ustrezala. Griin je ga tudi gledališko ocenila. Potr- _ _ ___ trčevi kroniki »Zločin«. Obema težil, da bi dramatizirana oblika čevo delo govori o zadnji poti in ze_ komunistov Jugoslavije izšla glasni moški'zbor! Še več. Kot mSo^po OTo^^izSj^vSti15‘to' vrzS dramatizacijama je dal skupen obeh del ostala kar najbolj var- nasilni smrti dveh revolucionar- zbirka partizanskih pesmi z na- nraktični vlasheniki nevcki nrcm- J8 izpolnil prvi zvezek v seriji knji- n ol /-\tt v. CJl i o+o rro _ ra o rinrl r\V»o A otror-AoTro Ivi 'Dn+v-Ar-svvo I n Aii AT 11 1! O l r^imvn w \T o ^ o vt-i-ro-n . ... ^ ® ŽiC S POd-TOČ j 3 liter SITI 6 tGOriii G. P O" . Naša kulturni psrtizsnsKB pesem rHSiiSiSjS nosti sa primerim a — lirska poezija«. Knjiga ima didaktičen značaj ia Pn založbi »Borec« je v poča- gatili in jih tudi umetniško ob- je namenjena srednjim šolam. Doslej TustaTvi”ve-zr ii!?ovaii v p”red,bah za štiri- m S”i:sla:.n‘°^,sl»• ASkerSeve ■”Potrčera par,i.z„arft,.£ -««* m « e^sftiagaafaai mišljeni kot pražnji igri. Brez zamisli, dvoma so vodili Griina gledališki Hečimoviču, toda v pripovedni in sem«. Ob tesnem sodelovanju vidu edio nastone oziroma nrir& £ dramski obliki nastopata z ime- partizanskih_ skladateljev. Karla Hit,. S« avtor knjige odbral najboljše primere iz nacionailne literature. Kaza»o nagibi in želja, da bi domača n toS^pvič.^ fa R^dT Sta&jMer ditve naših zborov saj so harmo- b^£b«‘T« ^ dramska umetnost pridobila dvo- ^rayda? ^e..^a. Ydru®1^ _zamikala, (-u se je dramatizator poslužll dr- Radoslava Hrovatina, ki je mzacije^ in priredbe nekaterih MLeuusK.či umcmuoi. ijnuuijiia uvu- . : . _ . ; ui lu se je uiauiauzciiur pusiuzu —*• IVI jv. - , - . je del, ki bi našli svoje mesto na da bi » dali šlrše razseznosti kot osebe, ki ne nastopa neposredno prispeval tehten uvod in pripom- Pesmi oblikovane tako sveže m Arheološko odkritje, ki zanima naših odrih. Saj bi dramatizacija v vezani besedi. Prvikrat je na- pri odrskem prikazu, le-ta je tol- be k pesmim, jo je uredil Rado- domiselno, da jih bodo zbori z g*8^0*8 ^Sii kot oblika bralne drame ne opra- stala iz odlomka Aškerčevega epa mač dogajanj, ki jih dramatično van„ Gobec. Vičila svojega namena. veseljem prepevali in z njimi po- ^^eUli^iSopS^SS^ ------ - - - —O'-* VO,W£,ciJ CliZJ, J la-L 0.111C1, . »v ^ * i — — U------X v\j O*-* kratka filmska mojstrovina, kjer ni bilo mogoče drugače izraziti. Za osnovo tej lični, sistematič- pestrih svoje sporede. Tu mislim maloazijski idol, ki je ležal manj kot SS5="Si£ r=.‘^sr.r=s ■j&S&l-S SSmSSS St-SsSS' e. Pravim le za osnovo, s,mi “} nekaJ P65™ dru8lh naro- srednjo e N.,,„ r.IT„„ Ce Je Grtln podn.elovll ASker- “ Z™” “‘eknorSdS" tk5£ gg Jprl°regrha ““oSi ibS? NOVE KNJIGE IN REVIJE čevo dramatizacijo kot scenski idejne poteze so bile Grunu vodi- ie enoglasne zapise partizan’’ .mrs;MTks ssssi tt SSS SAžitfsS ttre. Ljubljana, Državna založba sio- Niti ena niti druga dramatizacija »Slavni punt«. Knjiga je izšla v snremJiavo PrirpHitplii nnvp Venije 1959- nista drami, tragediji v ustalje- počastitev 40-letnice ZKJ pri ma- zbirke so šli dalje Izbor parli^ l osnovo, j““ ‘n U1UK1U “alY‘ srednjo Evropo.1 Z^to^Skopa^noSa io dobili dov- Pesmi, razvrščene v razdelek se je pričela zanimati tudi policija, J v. ker so nekateri mnenia. ria cm*** ra «ovI0rm4ŠieprFedae“ana Sja tjuS! nem P°™nu besed|. Prej ™de' riborski založbi Obzorja, državna založba Slovenije 1959, (ce- ^Gn odrski prikaz. Širina AŠKer-na 1500 din.) čeve epike v »Stari pravdi« je sa- v zbirki: igra. in delo, katero iz. ma po sebi malo dramatična, da zanskih pesmi so številčno obo- ker so nekateri mnenja, da gre za spretno goljufijo. Kip predstavlja idol plodnosti. Razpravljanje o pristnosti najdenine še poteka, strokovnjaki pa menijo, da gre za pristno najdenlno. Poljudna knjiga o astronomiji. Astronomija Je zadnja leta dobiia nove občudovalce, zlasti zaradi uspelih kozmičnih poizkusov. Ker že deU časa ni na knjižnem trgu preprosto pisane knjige o astronomiji za laike, je zagrebški astronom in urednik astronomskega časopisa Vlah Kučera napisa! kvalitetno delo »Praktičkl astronom«. Knjigo je natisnila založba Epoha. Nova biografija Deva N. Tolstoja. Ob priliki 50-letnice smrti Leva N. Tolstoja bo izšla nova biografija velikega ruskega pisatelja izpod peresa Francoza Daniela Julesa. Študija o Tolstojevem življenju in ustvarjanju je zasnovana na celokupnem gradivu, ki je na razpoJago in se nanaša na pisatelja in njegov čas. Jubilej treh sedemdesetletnikov, Letos so praznovali sedemdesetletnico trije silo venski literarni delavd. jezik in slovstvo, izdaja siavi- vsem neprofesionalnim odrom. gutjjj študentje in javnost potre- koristilo bralcem, ki bodo hoteli »slovenska umetna partizanska bl;le:, pesrLlk’ pripovedn.k!1 prevajalec stično društvo v Ljubljani. Letnik Te nadrobne razlage dajejo kon- hn J. hi podrobneje študirati. Knjiga prav ° umetna partizansKa ^ Fran Aibreht Albreht Je V, 1959/60 št. l. cenciio dramatizfltnrievesrn asnok b0’ da bl dobl11 pregledno in upo- y J XJ B, l7. pesem« pa SO z manjšimi izje- dal dve pesniški zbirki, prevajal So- zavod LR Slovenije za statistiko ta^a odrsk^vsebino doeaffnll’ rabn° del° take vsebine' Za av' got°vo prerašča okvir učne knjige mami ponatisnjene takgne ka. fokleja. Nexeja Bezruča m dmge. V .. ------- — 111 11 d oarsKo vseomo aogajanja. toHa na ie nnhvainn tudi to Ha za fakultete in ie namenjena vsa- ,______________ J _____________.. ’ njegovih pesmih najdemo socialne motive, toda brez prizvoka ekspresio- “ISirSS! ŠSv&Snž Goričar ■ »Oris zgodovine političnih teorij« Herbarij. 1959. Seznanja mlade botanike z urejeva- tel odmakniti od epa. Griin pa je ojem herbarija. ostal zvest besedilu, izpustil je le n^el‘n ° prl* ono, kar se mu je zdelo neizogib- no. Celo v arhaični jezikovni po- pravi in vzdrževanju akvarija. ^Ogoreiec Smiljan: Gaivanometer. dobUeTštaT z‘wst Ašker^mDra- Izpod peresa istega avtorja sta hkrati pa pomeni lep prispevek Bilten. Izdaja Prosvetno pedago- matizirano besedilo pa je opre- ^Jbklednl Goričfr6 ie°Tanisa domači. marksistični literaturi, gca služba Kranj, leto 1959. št, 4. mil z nadrobnimi opombami. Tu j* , orx Avtor je na koncu navedel se- Prtnaša aktualne sestavke iz šolske- ie z režiserskim nospffnm nc+rp ‘“Oris Zgodovine političnih teorij* znam nnorahlipnih virnv knr ho 8a življenja tega okraja. L®, in -Sociologijo-. Že dolgo so ob- znam uPorabljenih virov kar bo le objavil v Komunikeju ios ~pre- "" dusajdnja: torja pa je pohvalno tudi to, da za fakultete in je namenjena vsa- ko ” _ nastaie’v nartizanVh' Sta 1953/59 m0dlpjomsidhezakUučmh hihifo ^pom^s/nl^na°b^U^en| ■da bl bodo v kratkem natisnili eno od komur, ki želi razširiti svoje zna- ^ ^ ^ P V zbirki Male filozofske knjiž- nje — posebno dobrodošla pa bo prosvetnim delavcem. " " V“' Z 5oPdi”,.L R« C.nk.U.v, »loib. )= 6arwr wms "Srob°pS,^.tood1ro“ x',3r,d d?Indu; srbskega literarnega zgodovinarja in . stnjske revolucije in se ustavi pri kritika (32oo din.). Potrčev »Zločin« je kronika Marxu, Engelsu in znanstvenem knjigi! NtSenj^ti sto muSm brai^eS DVE KNJIGI ZA MLADE BRALCE Iz vseh objavljenih pesmi m^USk lljubijSga^ očitno razbereš, da so imeli pri- na“ nl dopuščal ekstremnosti. Bin je rpHitflii in nnoHnit H,«, «oiii n« mea soustanovitelji napredne »Sodob-reaiteljl m urednik dve Želji, ka- nosti«. Po zadnji vojni pa nam Je po- terima so vseskozi ostali zvesti: 211811 kot cenjen giedaJiški kr?-ohranili so zvočno pristnost pe- Uk to prevaJalec' srni kakor so jih prepevali bor- Drugi jubilant Je Andrej Buda;, mm m m, Šili PvašŠ?o KASiS “■ ŽV'S '»S isi. Namenieni sta mladim bralcem zd!,usaoiono, KI Dl SlejKoprej literarno delovati, največkrat pod j.ii _ , . . ivlijlgl. i-Naiiiciijciji alet HlidUltU UidiGcfll _ _ __ ¥•» . .. ^ cz-a z. w v a ul , naj vevtvi (til, Omenimo naj še srbohrvaški pre- zadnje poti dveh revolucionarjev, socializmu. Avtor ni podal le raz- do dvanajstega leta. Knjiga, ki jo je porušila vrednost te naše še ve* psevdonimom Pastuškin. Piša; je v i-4 tti.,-^__________11_____,---:; ir« _ w , • v« .... . _ __ • , ..,.v ... . — . _i »_______čs___•_____ _____ ____ .__ ,1 _ _ 1____« ... . . *>T .1 iiKH omelrl ♦ »-4 r, kl-l .. 'NT ^ X — - „ _ - - ---- * ^ ^ JV, V . »a* iti. 1.0,«, Util u v azzaj O »t-gcz it; La. XV.11 J ifccl, XVI JU JO X’ • - — —— — W v v— w ri 1.14 I - v , « -oa vod Eksperimentalne psihologije Ro- Knjiga je izšla pred leti pri Pre- vojno pot politične misli preko napisal Janez Švajncer ima naslov dno žive, že skoraj ponarodele 5rLUxEdan!^? Z?™«- ,trža^i »Naš glas«. Šernovi družbi, v dramatizirani stoletij, ampak je osrednjo temo Lfnm^kfTe' hme^Dosta^^zumimfi. o Ln__ t?Hkokrat. uporabljene parti- narotocJtnelf^eiovanjTlTga ita;?? dala Naučna knjiga v Beogradu 1959. (Cena 1550 din). A MLADINSKA KNJIGA MK LJUBIJANA, TOMŠIČEVA ULICA 2 V mesecu decembru bodo izšle naslednje knjige: 49. knjiga ČEBELICE: Bankina igla, broš. 60 din kart. 160 din 61. knjiga SINJEGA GALEBA: Rutherfort Montgo-mery: Karkažu, broš. 150 din, ppl. 300 din GLOBUS: Chevalley, Dittert, Lambert: Vzponi v Eve-restu, ppl. 700 din Knjige po zgoraj označenih cenah dobijo samo tisti, ki so naročili zbirko za vse leto. CICIBANOVA KNJIŽNICA: Vera Albreht: Vesela abeceda, slikanica za cicibane, broš. 290 din, ppl. 400 din Fran Levstik: Martin Krpan. Sestbarvna slikanica, broš. 450 din, PPh 650 din Sporočamo, da so razprodane naslednje knjige knjižnice KONDOR: E. Hemingway: Starec in morje B. Kreft: Velika puntarija M. Kranjec: Kruh je bridka stvar ter te tri knjige v letu 1960 ne bomo ponatisnili. OCAIJVJVJ VAX14£.U1, V UidlUdbiž,!! dill o u i,x j, ciinpcirv J c UčUCUlIJU LCII1U jg hotel pOStatl Izumitelj, 0 E- * __ - — ________________ obliki pa so to delo izvedli celjski vsebinsko povezal s filozofsko dogodivščinah z razdrto uro, ki naj bi zanske pesmi. Janške oblasti preganjale. Pomemben miselnostjo dobe, ki je pravza- služila za novi stroj, o prijatelju, ki ga Ker novrešam v zbirki ki no. 1947^ pJe£!ln,e0' 0(5 nrnv nolnčliiu noiav Hrn^bonih Je rftdovedno spremljal pri »izumitelj- . ^ , Pogrešam V ZOirKl, ki no- 1947 Je upravnik SNQ v Trstu, prav neločljiv pojav družbenih skU,. p0dvjgih. Vse dotlej, dokler se si naslov »Naša partizanska pe- , . dogajanj in nujno povezuje ali ni pričela šola in sta se morala prija- sem« otroške in mladinske ne- e Prazn°vail 9®: r„av.j, d0b, “.“J,” «“ “ ■•»; smi, nastal« v JarSS S, ,UPS “ tT^SKSi K v razredni borbi. Avtor pravi ^ m bU rusatei: u vodUen partizanske samospeve, priporo- “L de;oval l8 2l8*u ^ uvodoma: -Zgodovina političnih Fant iz’umija stvari, ki so že izumije- čam založbi, da izda v svojih pri- It^a^igodorinsk^Tm6e^hltičnl! teorij sega prav do začetkov raz- ne, želi nekaj ustvariti, kar bi mogel hodnjih zbirkah tudi te priče bo- ga delovanja je^okfj šSokTpo voj! redne družbe«. — *Vsi veliki filo- S?,^,zatl ^ sPon}i\im?,..se sate umetniške Heinvnncti načih n.i 8a poznamo kot komentatorja Ket- reane družbe« ~ »Vsi veliki filo- P°Kazatl ^ e u * *ponlnlm^tSQ gate umetniške delavnosti naših ni 8a Panamo kot k6mentatorja Ket- tcnS&sstir"* »MsMgsssižijg: Stoletja se ukvarjajo tudi z druž- Imeli tudi mi tiste dni med sošolci to-boslovniml problemi, še več, vse- variša, ki smo ga občudovali, ker je s S? set^rr sz; SrSiv-Miš opustil vse, kar ne sodi neposred- skromno lestvico dogajanja, skromno no v okvir orisa. zaradi tega, ker ni izrabil vseh mož- nosti. Knjigo Je ilustriral Ivo Šubic. Avtor je pregledno porazdelil Brane Dolinar je podal v »Dvojnih snov, ki je podana v zgoščeni be- počitnicah« vedro zgodbo o bratih sedi. Delo je razdeljeno na tri ob- dvojčkih, njunih potegavščinah na ra-seznejsa poglavja: Janez Bitenc demiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Grabeljškov novi roman ----- L Politična KarefGrebdjSefc fcjSd vojni dogŠtffSNOBoM^tamp” vede sužnjeposestniške družbe, II. sta si tako podobna, da sprevodnik ni Plsa !P da j®,bda tedaj pri Can- tovega mostu in vrhniške okoli-Politična misel fevdalizma, III. sP°znai njune ukane pa tudi teta ne, Karjevi. družbi natisnjena njego ce. Čas — leto dni pred koncem Politične teoriie zsodnieea kani- barba- ob koncu, po vseh zapie- va socialna povest »Sirene tuli- vojne. politični ideologiji, pač pa ie na- re®e^a’ dv°Jčka pa sta se vrnila do- na svetlo številna dela v so- treba rušiti* okoli te^ mostu zorno prikazal družbeno-ekonom- ^ t razmerno. kratkem času. Poseb- nanizarvrctonfnH ^“^J0 zorno prikazal druzbeno-ekonom- novo, ob tej knjigi pa lahko ska dogajanja skozi omenjene da je dal prijetno veselo br dobe. dim bralcem. Pedagogi bodo Poudariti velja, da smo morali luščiti iz raznih filozof .V” S »»"ueruu Krausem času. rioseo- nar,j7ol vretn ncnH tl, branje mia- KrOB^Snov ^satelJd tematika iz ljudje različnih značajev in^re- ^ svojo besedo, saf ,Vjim-^0“ Sa j^pri G^abe^šku begala' V°ji|7aj'e« vrtlnčiJa. ^di ,loS- v,Povestih in novelah je zna! na! -n Jz.‘® .PreizkuJUe se iiiuLcui LUBoiu lz razmn luozoi- ul* umamigno za- vrct_ j ~j_ spreminjajo, omahujejo, zmagu- skih zgodovin poglede na dobo in oba pisci” vei0JaP°da sta katerih fe^čutkidoživitngt^' jej-° Gr?.beljžkoyi liki, v tekoči posredno slediti razvoju politične samosvojo snov’skušala napisati tako! Sedaj je pred nami nov n> z^0^y9.os®J3® PrePr<> mmim •k'Nvxv.xvxxvvv«vvxvxv«.xvv«xxxxvLxvvwc«xv.>»«9BWB9M^x»0Ne8^ v^6 v^zmago. ^BorbaStpart[zanov 150 let ni imela vojne, zato je ra- so neverjetno snažne, papirja ali kojnega umetnika Carl Millesa v reševali pereče hotelsko vpraša- stanovanja so na nrenrosta in »n akti7is,t:9v ok°1! mosiu zaclobi Sumljivo, da je življenjska raven odpadkov na cestah ni. Sicer pa Milleshofu, ki je umrl leta 1955. nje v Ljubljani. udobna. Zlasti so drage usluge slI"bolično širmo. Čeprav je Zelo visoka, morda najvišja na je dosti ko§koV) v katere odvržeš Ta kipar s svojimi deli prikazuje Šveda bi lahko označil s tremi Celo dobro nlačani linHin =: no Končal urabeljšek roman _tako, svetu. Povsod vladata red in ci- papj;r in druge stvari. Stockholm tipično nordijsko miselnost in fi- R+/xX„ Tl_i -io T m -7 i +1 C/S i_ _ 0__ 1 ____ 1^xp»sxl;_ 1,^1__JI__■ Šveda bi lahko označil s tremi Celo dobro plačani ljudje si ne značilnostmi: discipliniran, pošten morejo privoščiti vzdrževanie ^0 P0StaYd akdv.1»,tko Marja-in čuti odgovorno«; 7a Hoio n vzaizevanje no v Zap0r in ujetmški sprevod. Kakor je Pariz srce Francije, to mesto našega stoletja, čeprav spominja na Rodinov muzej v Pa- ?akor J.e sever hladen. Rad pije to, celo sadje. Procent rojstev je 7mAm Se prav gotovo Stockholm srce ima tudi mnogo znamenitih stavb rižu. Priznati pa moram, da mi je zsariJe ln žganje slabega oku- nizek, toda njihova povprečna “g ' .y Švedske Celo v prospektih bereš, iz prejšnjih stoletij. Celo novi ma- Rodin bližji. Stockholm ima mno- sa’ 111 §a delajo iz krompirja. Si- starostna doba se suče pri sedem- Grabeljšek se je poglobil v da v Stockholmu lahko proučuješ gistrat, katerega starost bi ocenil go drzno skonstruiranih stopnic, cer pa dobiš povsod tudi wisky in desetih letih. Hrana je svojevrst- dokumentarno gradivo in je iz švedsko zgodovino, narodopisje, na 200 let, ker ga je arhitekt za- od katerih naj omenim stavbo, na rusk2, vodko, kar je pa silno dra- na in podobna danski hrani, za obllice gradiva odbral snov za kulturo umetnost staro in mo- snoval v starem nordijskem slogu, katere ploščadi je terasna kavar- §°- Skoda, da ne poznajo naše nas pa je težko užitna, ker je vse roman- Zaplet in razplet roma- derno arhitekturo ter zelo napred- je bil dograjen leta 1923. Mesto na, ter osemindvajset-nadstropna slivovke, rm bj jo lahko dobro sladko in drugače pripravljeno. na 1® preprost, premočrten, zno do socialno zakonodajo. Stockholm nima univerze, ker je ta v sta- pošlo,vna zgradba. Ima tudi novo Prodajali in še marsikaj, zlasti Sicer pa Švedi ne jedo mnogo. va lahko dajemo prednost drob- ila vse značilnosti modernega rodavnem mestu Upsali, ima pa moderno bolnico s sedem tisoč po- ?adJe. ki je tudi zelo drago. Šved Njihovo šolstvo ubira naimo nim dogodk°ni, ki jih je znal pi-Memesta. Leži na 14 otokih ka- mnogo tehničnih visokih šol. V steljami. Prekrasna je tudi kon- •>« v vsem naraven, bolj kakor dernejša pota. Otroci obiskulelo v satelj .^esbvno izoblikovati v ‘ere veže 45 velikih mostov, zato zelo lepo urejenih galerijah in certna palača z ogromno luksuzno smo-mi. Vendar so nekatere nu- spremstvu svojih učiteliev in nro- Pretresljivi dozivetosti; spomnila imenuiejo tudi severne Be- muzejih je zbrana vsa preteklost dvorano, v kateri delijo Nobelove distične revije včasih malce ne- fesorjev muzeje in delavnice in si mo se .samo matennega prizora detke. Promet na cestah je veli- Švedske. V Nacionalnem muzeju nagrade. Naglas na Nobčl sem okusne. Cerkve so prazne, vendar zapiSUjejo na že pripravljenih 11- z. !Tlrtvlm j?nom- Zdi se, da je kanski. Nisem še videl na ulicah je mnogo originalov Rembrandta, napravil zato, ker nas je vodnik d°hiš v posteljni omarici v vsaki stih z vprašanjl odgovore Nove °b,hca gradiva zavedla pisatelja,. toliko parkiranih avtomobilov kot v Nordijskem muzeju pa je shra- zafrknil, da je bil Nobel res »nč- hotelski sobi sveto pismo. šole so zelo moderne in dobro da,nl vseleJ povezal dogajanja V v tem mestu, prav toliko ali še njen blesk pokojnih kraljev in bel«... Obiskal sem tudi novo na- Kakšna discipliniranost vlada opremljene z vsemi ponazorili. Ve- cel°to. Če je kompozicija več pa jih brzi po širokih, moder- vse značilnosti nordijskega naro- selje Vaellingby. Všeč mi je bilo, pri njih, naj potrdi dogodek, ki lik poudarek na Švedskem je na , , ?l avtorja, potem velja na- do urejenih cestah s podvozi in dopisja. V cerkvi, ki je nekak vendar bi morali Ljubljančani sem ga doživel ob ogledu magi- strokovnem šolstvu, kajti postati glasitl> da Je Graoeljškova pripo- dadvozi da se včasih kar težko njihov Pantheon, so grobnice po- biti prav tako ponosni na svoje strata. Vodnik ni pričel razlage res strokovnjak je prva in osnov- Yedna beseda preprosta, odmer- BPoznaš’ Vodnik ti pove, da ima kojnih kraljev in zasluženih mož, Savsko naselje in bi ga prav tako prej, dokler ni zavladala popolna na zahteva švedske dejavnosti. Jena na bistveno, zato tudi lah- Vsak sedmi Šved svoj avto, na to- vendar je vse bolj skromno. Med lahko s ponosom pokazali vsake- tišina med obiskovalci, in je takoj Seveda niso še od daleč moji učinkuje neposredno. Grabelj-vornih postajah pa vidiš nepre- cerkvami je zlasti zanimiva ti- mu tujcu. V tem naselju vse sili v prekinil nadaljevanje, če je raz- zapiski popolni, saj bi moral ome- Pripovedi ne drobi z deskrip-iledne vrste vagonov, naloženih z sta, ki jo obiskuje kralj, in nova nebo. V njem so vse potrebne lago motil najmanjši šepet pri- niti tudi njih sodobno in res na- «vnos tj o. Nekateri liki v romanu Novimi uvoženimi avtomobili, moderna cerkev na gričku. V kra- ustanove od pošte do šole ter po- šotnih. V nekem muzeju pa je predno socialno zakonodajo, toda P}0®110 izstopajo — na priliko Menda je glavni dobavitelj avto- ijevi palači je vodnik ob sliki se- trošniška središča. Zunanjost vodnik odklonil napitnino s pri- za to ni bilo časa, da bi jo docela MarJana — drugod pa pogreša- hiobilov Nemčija. Toda Šved ni danjega kralja pripomnil, da se stavb dela videz mrkosti in ni pombo, da smo ga z vstopnino že proučil. Vendar povem, da je bil P10 psihološke pronicljivosti, ta- Zadovoljen s >»»VolksWagni«, tem- je moderniziral in prilagodil mo- tako živobarvna kakor so naše plačali. to zame nov, neznan svet Ne bi ko bi bda jasnejša podoba pri Veg želi imeti vozove lepših oblik, dernemu času in razmeram. Obi- stavbe. Med stavbami so igrišča Povedal sem že, da je na Se pa mogel za trajno naseliti na zapleteni osebi in dejanju. Ves promet gre po levi strani, kar skal sem tudi kraljevo opero in in parki. Končno naj omenim še Švedskem zelo visok standard. Švedskem, ker mi nismo tako Grabeljšek je v svojem novem ^ v začetku moti. Po morju pre- gledal Carmen. Tehnična izvedba podzemeljsko železnico, ki je prav- toda temu primerno so visoke tu- hladni, kakor so Švedi. Priporočal romanu uspelo prikazal kos živ- Važajo težke tovore, vendar je opere je bila neoporečna, pevci pa zaprav šele v izgradnji in zato ni- di cene. Vstopnina za prvo vrsto pa bi, da bi naši sindikati organi- Ijenja in časa med NOB Uspelo hromet pozimi nemogoč, ker,mor- me niso navdušili. Marsikateri naš ma še dosti prog, je pa elegantna v operi stane nad 4000 din. Zga- zirali vsako leto poučne izlete na in stvarno je združil pripoved z le zamrzne, zato tudi Stockholm prvak bi zablestel v tej open, s in res okusno zgrajena. Stanovali nje je štirikrat dražje in prav Švedsko, kar bi zlasti geografom dogodki, ki'so že postali zcod<> bitna velike luke. Mesto šteje tem pa ne mislim, da so njihovi smo v vikend-hotelu, zelo pnkup- tako cigarete kakor pri nas. Tudi in še marsikateremu našemu stro- vina. Knjigo je izdala založba -------- -• • ” dobro pevci slabi. Kdor bo obiskal ni stavbi, narejeni povečini iz hrana na sploh je mnogo dražja kovnjaku koristilo. Borec, opremil pa io ie Franc Ceste Stockholm, naj obišče »uzej po- lasa. Tudi pri nas bi lahko tako kakor pri nas. Zelo draga so tudi S. Dremelj-Aco J.200.000 prebivalcev ali šestino vseh državljanov. Razstava slovenskih srednješolskih slovnic in beril V Šolskem muzeju v Ljubljani so pred kratkim — kot smo že poročali — odprli razstavo slovenskih slovnic in beril za srednje šole v razdobju 1848—1918. Kustos muzeja tov. Eva Toporišič je imela ob tej priložnosti nagovor, ki ga v celoti objavljamo. Razstava bo odprta nekaj mesecev. rami dodatek Meitelkovs slovnici, ki so se zaradi ptunanjkanja pravih šolskih knjig uporabljale kot berila. Bleiwes©va berila ubogljivo slede učnemu načrtu, ki predvideva povezavo slovenščine z drugimi predmeti. Zato najdemo v njih izredno veliko poljudno-poučnih sestavkov, manj pa je v njih literamo-estetskih tekstov. Za višje razrede gimnazij je izdal v letih 1853 do 1865 Miklošič slovenska berila. Miklošičeva berila nimajo toliko poljudno-znanstvenih člankov kakor Blenveisova. Berilu za osmi razred pa je dodana tudi kratka zgodovina slovenskega slovstva. Se predno je z letom 1865 Miklošič zaključil serijo svojih Slovenskih beril, je že leta 1861 Izšel Cvet slovenske poezije izpod peresa Antona Janežiča. Knjiga, namenjena srednješolskim poetičnim razredom, to je 5. in 6., ima literarno teoretski del pred vsako izmed literarnih zvrsti, ki jo zastopajo teksti. V bistvu nespremenjena je ostala tudi v razširjeni in predelani novi izdaji: Cvet-n:k,u slovenske slovesnosti (1868), le da je literarna teorija strnjena na nekaj začetnih strani. Literarno zgodovinsko dopolnilo k tem knjigam je bila Janežičeva zgodovina Slovenskega slovstvo, kot dodatek slovnici 1854. leta in v posebnem natisu iz 1857. leta. Za dijake nižje gimnazije je Janežič skrbel od leta 1865 dalje s Cvetniki. V njih je natisnil predvsem 11-terarno-estetske tekste sodobnih pisateljev. ni pa jih tolmačil niti lite-ramo-teoretsko niti literamo-zgodo-vlnsko. Te čitanke so uporabljali slovenski šolarji, seveda tudi v ponatisih in predelavah dr. Šketa, vse do 1. 1889. Takrat Je ustvaril reformirani tip teh čitank Jakob Šket. Čitanke za nižje razrede srednjih šol imajo v glavnem isto strukturo kot Janežičevi Cvetniki za nižje šole. Prav tako je po zgledu Janežičevega Cvetnika s.dvenske slovesnosti Izdajal slovenske čitanke za 5. in 6. razred srednjih šol: kratek literarno-teoretski uvod in obširna krestomatija. Knjige za 7. in 8. razred se od tistih za 5. in 6. razlikujejo po tem, da kratkemu literamo-zgodovlnskemu pregledu za vsako dobo, n. pr. Prešernovo od 1830 do 1843 ipd., slede teksti. Sketova berila za višjo gimnazijo imajo bogate opombe k berilom, ki se tičejo usode in vsebine ilteramo-estetskih sestavkov. Sketova berila so se uporabljala vsfe do konca našega razstavnega obdobja, do 1918. Literarno-zgodovinske podatke pa sta učenec in učitelj lahko našla v Izišlih literarno-zgodovinsklh priročnikih: Kleinmayrovem (1881), Glaser-jevem (1834—1900) In posebno Grafen-auerjevih (1909, 1911, 1917, 1919). Kako pa je bilo v tem časn s priročniki za slovnični pouk? Za pouk slovnice Je bila uradno predpisana Murščeva Kratka sloven- Razstava hoče pokazati razvoj pouka slovenskega jezika, kakor ga kažejo slovenska srednješolska berila In slovnice od 1848,—1918. leta. Leto 1848 pomeni namreč tudi prelomnico v pouku slovenskega knjižnega jezika. Pred letom 1948 se Je poučevalo slovenščino na naslednjih zavodih: več kot dve desetletji na ljubljanskem bogoslovju, in sicer obvezno za bogoslovce, neobvezno pa za dijake liceja, od 1847 tudi na gimnaziji v Gorici (neobvezno), od 1848 pa še na celjski in ljubljanski gimnaziji (tudi neobvezno). Z izidom organizacijskega načrta za avstrijske gimnazije in realke leta 1849 je postala na teh šolah materinščina obvezni učni predmet. Slovenščini odmerja načrt v prvih dveh razredih 4 ure, v 3. in 4. razredu 3 ure In v višjih razredih 2 uri na teden. Organizacijski načrt opozarja, da je uspeh pri pouku materinščine v veliki meri odvisen od dobrih učbenikov, kakršnih pa ni na razpolago za noben slovanski Jezik. Treba jih je torej bilo šele napisati. Pri nas se je tega prepotrebnega dela lotil prvi Blerweis. V letih 1850— 1855 Je Izdal berila za prve štiri razjede. Z njimi je nadomestil pomožne šolske knjige, kakor n. pr. Macunovo Cvetje slovenskega pesništva, Vertov-čevo Kemijo, zgodbe sv. pisma, lite- PRAVN1 NASVETI Z. M.: Vprašanje: Stanujete v Piranu, Vozite pa se v Sečovlje, kjer ste nameščeni na osnovni šoli. Na tej šoli dobivajo učitelji plačano kurivo in stanovanje. Vi teh ugodnosti nimate. Ali imate pravico na te ugodnosti? ODGOVOR: Po Uredbi o pravici učiteljev, vzgojiteljev In profesorjev do brezplačnega stanovanja in kuriva (Ur. list LRS št. 22150), pripada navedenim, ki službujejo v vaseh, brezplačno stanovanje in brezplačno kurivo. V navodilu za Izvajanje uredbe o tej pravici (Ur. list LRS 4/50) pa je pod II. toč. 1 rečeno, da določene količine kuriva pripravijo krajevni ljudski odbori ob začetku šol-, skega leta ter ga dostavijo učiteljem na območju krajevnega ljudskega odbora na dom, drugim pa ga dajo na razpolago na sedežu krajevnega ljudskega odbora. V Vašem primeru Imate pravico do brezplačnega kuriva in brezplačnega stanovanja. Kurivo Vam mora dati na razpolago ObLO na svojem sedežu, plačati pa Vam mora tudi nadomestilo za stanovanje, ki bo v Vašem primeru znašalo toliko, kolikor v Piranu za stanovanje plačujete. L. D.: Vprašanje: Vaši ljubljanski kolegi so Vam pred kratkim povedali, da prejemajo starostni dodatek po 30. službenem letu; kje in kdaj Je bilo to objavljeno? ODGOVOR: Pod lil. toč. 19. odloka o honorarni službi, o delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno-znanstveni službi na šolah in drugih vzgojnih zavodih (Uradni list št. 6/1956) je določeno, da se delovna oz. učna obveznost znt- prigaio" taborni ognjil Šaj so komaj da je vse pozabljeno, kar se je v mi-ža za 2 učni uri na teden uslužbencu, pogoreli in do novih nas loči malone nulem šolskem letu mladina učila. Vse ir i1?3, ? . 30 j službe oz. usluž- cel0 let0j4 pa nj tako. Oglejmo si ne- je kakor zabrisano. Na videz šola mla- penki, ki trna nad 25 let službe. Ker kollko tabornih ognjev. Od leta do dinl ničesar ni dala. Mnogim je zopern imate že 35 let službe, bi morala Vaša leta gori veg 0p vznožju naših pla- spomin na jezikovne ure, kajti s spo-učna obveznost bm že davno znižana j r vzdolž jadranske obale. Ne sa- minom na pesmi, ki bi jih bilo vredno trn 9 uJtni um r»f» t o H n n i rt rt- *** —........ .......... v f ,, , ____- j _ ska slovnica za prvence (1847). Razveseljivo je bilo sicer, da je pisana v slovenskem jeziku, vendar za Srednje šole strokovno ni bilo dovolj zahtevna. Zato so se kmalu oprijeli Potočnikove (1849) za nižje razrede (od srede 50-tih let dalje se je uporabljala tudi v višjih razredih) in Metelkove za višjo gimnazijo (1825). Obed ve sta pisani v nemščini. Leta 1964 je sicer napisat Janežič slovensko slovnico v slovenskem jeziku, vendar so Jo v šoli začeli uporabljati Sele po letu 1859. ko so uvajali slovenski učni jezik za slovenščino. Janežičeva slovenska siovnica je zlasti v, leta 1863 docela predelani oblaki služila — po Janežičevi smrti v Sketovi redakciji — vse do Breznikove slovnice (1916). Samo nekaj let so uporabljaill šumanovo siovnico iz 1881, ki je preveč historizirala. Slovenščina se je poučevala tudi v nemških paralelkah oziroma na nemških zavodih, in sicer na podlagi nemške pisane Janežičeve slovnice Iz leta 1849. Take slovnice je pozneje izdajal tudi Šket. Osnovno znanje Iz starocerkvene slovanščine kot pomožnega učnega predmeta slovenščine so učenci mogli dobiti Iz dodatka k Janežičevi slovnici, n. pr. 1. 1854 ali iz 2. dela Janežičeve iiterame zgodovine 1857. Uporabljali so tudi lahko Mamovo Kratko staroslovansko slovnico (1863). Samostojen učbenik pa jim je das Šket s svojo staroslovensko čitanko (1894). Iz podanega pregleda vidimo, da so bili učbeniki slovenskega jezika pisani v slovenskem in v nemškem jeziku. To dejstvo je tesno povezano z učnim jezikom na srednjih šotah. V razdobju od 1848 do 1918 je bil namreč pouk na slovenskih gimnazijah in realkah nemški. Celo slovenščino so začeli poučevati silovensko šele po letu 1859, kot smo že omenili. V 80-letih so delno posloveni',1 nižjo gimnazijo na Kranjskem In Primorskem,v 90-tih letih pa še nižje razrede v Mariboru in Celju. Leta 1910 so postali nižji razredi gimnazij v Ljubljani, Kranju in Novem mestu slovenski, medtem ko so postali višji razredi delno slovenski šele tik pred prvo svetovno vojmx Popolnoma slovensko nižjo gimnazijo je dobila samo Gorica (1913). Tako so bile gimnazije na slovenskem ozemlju poslovenjene šele ob nastanku stare Jugoslavije. Na realkah pa je bili položaj slovenščine še slabši; na realki v Ljubljani so bili samo paralelni razredi s slovenskim poukom pri slovenščini in pri verouku (od 1880), podobno je bilo na goriški realki. Realka v Mariboru je bila popolnoma nemška. Edina Izjema Je bila realka v Idriji, ustanovljena 1910, Imela je delno sfio-venskl pouk. V takih težkih prilikah se Je to- rej odvijal pouk slovenskega jezika. Videli pa smo, da je kljub temu ob prizadevanju zavednih slovenskih profesorjev pouk slovenščine na srednjih šolah v razdobju od 1848 do 1918 lepo napredoval, k čemur so veliko pripomogli tudil požrtvovalni sestavil alcl naših prvih priročnikov za materinščino, Eva Toporišič Taborni ognji in - šola Mladina ne pozna več naših partizanskih in narodnih pesmi Verjetno bo kdo dejal: »Kaj nas začetku novega šolskega leta, tožijo, za 2 učni uri na teden. Ce torej poučujete polno učno obveznost ob ne- mo taborniki, pionirji In prijatelji znati vse življenje, se vežejo slike sit-tudi občine nega učitelja In profesorja, cvekov, odštevanja, množenja in deljenja v obse- mislil, da smo zanemarili tako bogat spremljal vse življenje In veliko kul-cu do 20. Otrok strese najprej vse kar- zaklad narodnega blaga! Tuja navlaka turno delo bo izvršeno, ker bo priza- o , . • !• n r- _ _ * * _ ___.s x — v--,—nml n rlcrtno iti rte/ioša miartltKal tončke na pokrov, nato jemlje po en kar- nadomešča. Celo med taborniške detih tisoče in tisoče mladine! tonček, izračuna račun, ki je na njem p“smi se vsiljuje včasih navlaka Iz tu- ponavljam: šola je soodgovorna za n-napisan, in postavi kartonček v razpre- «nej tako tuje zveni po naših goz- borni program in n ic č o v a ^ nn 1 v e č j n delek, ki mu ga pove rezultat, n. pr.: aovih, jjer so ob tabornih ognjih na- pomočnica kartonček z računom 4 + 3 pride v raz- elh t,orcev za svobodo prav narodne predelek 7, prav tja pa pride tudi kar- pesml vžigale duha odpora. Narodne tonček z računom 9 — 2 itd. Otrok, ki je pesmj s0 pomenile del tistega, kar je razpredelke uredil, je izračunal torej 120 bil0 tU(Jj treba ubraniti pred nasilnim računov. Kartončki imajo račune tiskane tujcem! na obeh straneh in v dveh barvah, rdeče Namesto recitacij iz našega tako tiskani računi so lažji, zeleni pa težj.l bogatega pesniškega In ostalega lite-Učilo »Ko pre?« je zelo pripravno tudi z£klada moramo premnogo- za razna tekmovanja med skupinami v krat posIušatl poleg mai0 katerih pzredu. med vzporednicami, med šolami ell£ skečev večinoma že davno ob-itd. Mnogo šol v Srbiji ima tekmovanje rab[jene ln g tem neprijetne »vice«, na tem učilu vsako leto na sporedu.^ za MnogQ od tega blaga nlkakor ne spa. ureditev bre^°d pa Trna da v lepoto naše slovenske narave, še nčenka kMe za vseto' deloporabila le manj pa, da bi jih plameni tabornega učenka, ki je za v v ognja, ki tako lepo grejejo, za vedno nek1]£Uodst4an™ 195 din, naročimo ga pa vžgali v spomin dovzetne mladine. Ne lahko nri^Driavni založbi Slovenije v moremo mimo očitka, da je tega zla ii volani precej kriva tudi šola. Ko se zapro J Učilo je po Sloveniji že precej razšir- šolska vrata, je vse, kar smo slišali v ieno sai so nekatere šole naročile celo Šolskih klopeh, pozabljeno. In pre- iSf 70 izvodov Rudi Završnik mnogi, ki Imajo opraviti z mladino ob Pavel Kunaver Prosvetni delavec Izdajatelj: Republiški odboi Sindikata prosvetnih ln znanstvenih delavcev LRS — List Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drage Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, Int. 366 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 30» din — Štev. ček. rač.i 600-70/3-14» - Tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini ^ mladine ter Partizan, pa tudi občine nega učitelja m profesorja, cvekov, upoštevanju prej navedenega znlza- slljaj0 mn0žice oddiha potrebnih groženj itd. Kje so najlepši odstavki Vamith ie6 k?t tSdtebr^eb^ otrok o Po“ah v tabore In kolo- iz literature, ki so jih ritanke polne? nlačatl To na n\ Skk starostni do- nije. Komaj so se slamnjače ohladile Vse pozabljeno iz istih vzrokov Kje 1 p 1 nikak starostni no enj lzmenl> že sledl drugaj tretja so pesmi od pevskega pouka? Nikjer! u in ceio četrta. Poleg kopanja, izletov Tudi pevski pouk do danes ni bil živ- p. o.: in drugega udejstvovanja v taboru čez Ijenjski. Mladina je od njega odnašala Vprašanje: Maturirali ste v letu dan, je vendarle taborni ogenj tisti, ki po večini spomin na neprijetne ure 1928 ln ste takrat začetkom šolskega mlado družbo najbolj zbliža In ji pod pretirane teorije. Večkrat je zastrup-leta na prošnjo šolskega upravitelja jasnimi zvezdami obeta posebno ve- Ijen še s slabim ali včasih celo neza-nekaj časa nadomestovali obolelo bk užitek. Vtis, ki ga zapuste plameni dostnim redom. In to celo iz petja, ki učiteljico, nato pa ste dne 24. decem- tabornega ognja, se naravnost vžge v bi moralo v mladih srcih zapustiti, sa-bra 1928 bili z dekretom nastavljeni spomin mladega človeka. Srečujem osi- mo spomin na naj lepšo šolsko uro. Z za volonterko na osnovni šoli. To veie jjUdi ki so z mano taborili In zakladom pesmi za vse življenje bi stanje je trajalo do 1. oktobra 1929. uživali prve taborne ognje pred 35 leti moral otrok iz šolel Tisoči mladine ob Imate tozadevni dekret in bi radi pod naSirnl gorami. In glejl Najbolj in tabornih ognjih so postali tožniki sla-vedeli, če se Vam bo volonterska najlepše se spominjajo dogodkov oko- bega pevskega pouka ln nepravilnega služba štela v pokojninsko dobo. jj tabornega ognja, ki jih je v samo- jezikovnega pouka. odgovor* v delovno dobo se tah gozda združil, preden so mimo za- Kaj storiti? Vzgajamo in poučujemo VamtS po «• N.,T0o2s°t. toč 8 v spaU° pod platneno streho ln je le stra- r^%r0eudke zvezi s čl. 252, točk. 3 Zakona o po- ža obsedela °b ugafai?*i nrisrčen In vse kar ufiinrn mora oo" kojninskem zavarovanju vštel tudi Tedaj, ko je sedelo ob tabornih P , , ’ .. . Mladeea člo- čas od 24. XII. 1928 do 1. oktobra 1929. ognjih le malo mjadhie, šola res ni f ka pa ® 1 ® snrer^ati takolSven ^9 Takrat ste bila volonterka, delali ste Imela vzroka, da bi se ozirala nanj. P okollcop kl A na1 odda kar polni redni delovni čas, čeprav niste Tudi je bila tedanja šola nekam tuja najouzjo okolico, ki ji naj oaaa, kar *» svoje delo dobival nlačo resničnemu življenju* svet zase. Da- Je dobil V šoli. Ali niso to tudi pesmi za svoje delo dobival plačo. ^je g “a tesno povezana s človekom - pete In recitirane? AU niso to vzor- OPOZORILOt ln ga mora res vzgajati za življenje no lepi odstavki naše proze? Pevci! Absolventu filozofske fakultete ln njen vpliv mora segati predvsem iz- Učite pesmi, kl jih bo človek pel vse z opravljeno B-diplomo ven dolskih zidov. Poleg tega, da vzgo- življenje, ne pa pozabil! Povejte mla- Opozarjamo vse bralce našega gla- jj mladino v dobrega delovnega člove- J?’"1* sila, da na anonimne dopise brez na- ka, ga mora tudi osrečiti, mu mora bo pela ob stoterih In stotenh tabor-vedbe imen In popolnih naslovov ne srce napolniti z vsem lepim. Zakladov nlk ognjih pod Jasnim poletnim nebom odgovarjamo in ne bomo odgovarjali, imamo v naravi* v pesmi in prozi to- ln da se bo spominjala s hvaležnostjo Zato vedno navedite v dopisih za uko da more res popolnoma zadovo- nasmejanega obraza pevskega učitelja, pravne nasvete imena tn naslove. Hiti najbolj Izbirčnega človeka. Vse t™3!,,8, ° Sn IeP°t°* ne Pa od- te zaklade tekom enega življenja sko- P°r. Učitelji In profesorji slovenskega —---------------------------- rti ne moremo izčrpati. KoUko tega Jezika! Kar ste učili, naj odmeva po- «IMn nnerečeno zaklada pa izrabimo na tabornih eti po tihih gozdovih ln ob obali mor- Blvao prej?« --------- pOSreLCIlU za kl‘Jza šeaj0 tak0 trajen vtis? Ja. Spomnite dijake In učence, da bodo in zabavno učilo 'p"^.T„r,llJS,kh',o"K: V P„™ in — P«o.? “»iS iščemo načine, kako bi obravnavano ra- ^°n7pk‘ obza"^ je kakor sošolci v razredu, ker okoli čunsko snov neprisiljeno utrjevali m p g j * Splošna tožba njih ne bo golih šolskih zidov ampak tar e] ? (.K ifoVrTj ^“gi je se- ^čine tatorovodirin ŠtaK ki Jim zeleni gozd In valujoče morje Morda Etradr ŽiVOjiD ^l0ie'ViČ' Učitelj V Imkeg^vpilva^alHirjetua^^taboralh utilH°er^ejolo"VitS 'p^ ^ r^- de.ika^ifsat^ri.k^ttdr^,rt pesmlT’Vet?Ina*niadhie8mTznatwč°onlh Te' Zato ponavljam: Sola je soodgovorna za i-*- KNJIŽNE ZBIRKE CANKARJEVE ZALOZBE ZA LET01989 Ljubitelje dobre slovenske knjige, zlasti pa vse dosedanje naročnike vabimo, da si ogledajo program naših knjižnih zbirk za leto 1960. SVETOVNI ROMAN Honore de Balzac: Howard Spring: Samuel Butler: Shi Nai-An: i LILIJA V DOLINI MOJ SIN, MOJ SIN POT VSEGA ŽIVEGA RAZBOJNIKI IZ MOČVIRJA LIANG SHAN SODOBNI ROMM BIOS Miguel Angel Asturias: GOSPOD PREDSEDNIK Danilo Lokar: LETO OSEMNAJSTO Aldous Huxley: KONTRAPUNKT ŽIVLJENJA Zaharia Stancu: BOSONOGO LJUDSTVO Gaj Svetonij Trankvil: DVANAJST RIMSKIH CESARJEV Marjan Kozina: V SVETU OPERNE GLASBE Ilyes Gyula: PETOFI Dr. Črtomir Nučič: RAZDOBJA ALKEMIJE Josef F. Perkonig: i UGRABLJENA STRD Haroun Tazieff: ŽIVI OGNJENIKI Peter Abrahams: DIVJI POHOD . Wilhem Moberg: V NOVI DOMOVINI Frans G. Bengtssftn: RDEČI VIKING Z S. Zorin; OD ZANZIBARA DO MESEČEVIH GORA Knjige naših knjižnih zbirk lahko plačujete v mesečnih obrokih, njih cena pa je nižja kot bo kasneje v knjigarnah. Vabimo vas, da se nemudoma priglasite v krog naših naročnikov, kajti tudi v letu 1960,bomo tiskali knjige v omejenih nakladah. Vsa podrobna pojasnila in prospekte dobite v založbi in v vseh knjigarnah. CINKfiRJEVR ZALOŽBA LJUBLJANA - KOPITARJEVA 2 p. p. 163 NOVA LJUDSKA KNJIŽNICA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE priporoča prosvetnim delavcem naslednje priročnike in potrebne knjige: Nina Trdina, Ritmične vaje in folklorni plesi . « • 300 din Tone Ljubič, Veselo, lepo in koristno .. 300 din Dr. Leon Žlebnik, Izbrani teksti pedagoških klasikov 330 din Arnošt Kolman, Logika »iiitiis«*' <4*n Zgodovina narodov Jugoslavije I. del . » j • « . 1200 din Zgodovina narodov Jugoslavije II. del * § » * ■ 3000 din Mekinda, Pohod II. grupe odredov, pl. * . * . . 1660 din Hvat, Skrivnostna celina, br. . • • i • . i • . 1000 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE v Ljubljani, Mestni trg 26.