List 35. Gospodarske stvari. Kako po toči poškodovane nograde ravnati. Našim Dolenjcem v prevdarek. »Novice so v 33. listu prinesle svet, kako po toči poškodovane trte ravnati. Nasvet ta meri le na navadno, rekel bi, čisto majhno poškodovanje, v katerem je mlada, enoletna trta še ostala. Al kjer je škoda tako vsestranska, ne more oni nasvet obveljati zato, ker letnega trstja več nimamo, katero bi se obrezati dalo. Vinogradom Tržke gore, Razbore in enemu delu Grčevja 19. julija po toči storjena škoda ne da se popisati ; ne verjel bi nikdo, kdor kaj taeega sam ni videl. Lubje (skorja) je s trt popolnoma odrušena; mladike , katere so letos pognale, so čisto pobite; s tem jim je pa poglavitni del muzga odvzet tako, da morajo v kratkem vsi poškodovani deli vsahniti. Res je to, da vnovič poganja poškodovana trta prav lepo in cel6 trta, skorje popolnoma obropana, posebno konec vej, lepo poganja. To pa je krivo, da naši ne-izurjeni, v tem položaji brez sveta stoječi posestniki vinogradov se zelo motijo. Ce kedaj , gotovo se sedaj kaže pomanjkljivost pravega, teoretičnega, poduka v vinoreji. Vsaj se vendar pri umetnem kroženji (Ringeln) le malo skorje odvzame ter krožna vejica odvrže, ker nima več moči. Kdo tedaj more misliti, da bodo popolnoma pokvarjeni deli okrevali se in moč rasti dobili? Ako se hoče vinorejstvu korist donašati, morajo se nove močne, ne pa hirajoče trte zasaditi, zatoraj nas mora naša velika nesreča, katero smo doživeli, le učiti, da naše posebno prizadetje naj to bode, da popolnoma zdrave in močne trte zasadimo in ohranimo. To se pa nikakor doseči ne da, ako poškodovane trte zanemarimo in pustimo, da rastejo, tako rekoč tje v en dan. Moji, na Tržki gori ležeči vinogradi so tako vni-čeni, da v vseh, akoravno je moje posestvo ondi eno največih, bom pridelal samo 21 grozdov muškatelerja, kateri so pri hiši v zatišji, in pokopan bi bil popolnoma, ako ne bi umetno gospodaril. Jaz dam namreč trti vse nove mladike, razun dveh, kateri na nepokvarjenem lesu stojite, iztrebiti, in eno prikrajšati, da tako pogon mladike zmanjšam in rast poglavitnih in stranskih trtnih očes pospešim. To delo vodim sam, imam pa tudi najizvrst-aiše delavce, kateri svoj posel dobro umejo, v najemu, kajti resnica je, da takega dela vsaki ne ume in potreba je popolne vednosti in izurjenja, kjer se morajo nove trte skrojiti, pri navadnem obrezovanji se pa že gotova trta najde; pri ti priložnosti se sparoma trte in vsi drugi pokvarjeni in viseči deli odrežejo. Za to obrezovanje se jaz vže več let trtnih škarij iz Kremža (Kremser Rebenscheere) poslužujem, katere najmočnejše trte odrežejo brez žage; 8 delavcev potrebujem na oral. Razume se pa samo po sebi, da se nove mladike morajo po dolgem privezovati, zato, ker so večidel iz starega lesa pognale in so tako šibke, da se lahko vlomijo in pokvarijo. Dal bom v vinogradu kopati in precej jeseni po moči ji^gaojiti, da tako pomnožim rast trti in plevel zadušim.* « * ^alibog, da sem sam v naši okolici in tako rekoč bela vrana, da na omenjeni način vinograde, poškodovane od strašne toče kot kurje jajca debele, obdelujem. Po mojem prepričanji korajža in poskušnja velja. Ni prijetno ne, celi božji dan v vročini od 30—32 stopinj pripognjenemu delati in s6 na solncu pariti; al brez truda ni vžitka. Tudi jaz letos ne bom vžival sadu, za katerega sem se jako trudil, vendar pripravljam si pa pot do boljšega prihodnjega pridelka. Vsaj ni to nobena novina, marveč je sto let navadna starina, da vsak pameten vincar da spomladi in poleti vse one izrastke, kateri bi utegnili trto slabiti, odstraniti, — in ravno to je, kar si jaz storiti zdaj prizadevam. Vprašam tedaj: je li to kaj novega? Jaz sem to svoje ravnanje baronu Bab o-tu, vodju sadje in vinorejske šole v Klosterneuburgu, enemu naj-umnisih in v vinoreji najbolj skušenih mož po časniku „Weinlaube" v štev. 15. t. 1. naznanil. Slavni Babo se sklada z mojimi mislimi popolnoma, zatorej kolikor dela še nisem dovršil, hočem ga dovršiti nemudoma, akoravno čas za to ni kaj ugoden. *) Vže zdaj se pa vidi, da je moje početje pravo, kajti rast v mojih nogradih je veliko lepša kakor ona mojih sosedov, kateri si bolj dopada, roke križem držati in po šegi Turkov klicati: „AUa (Bog) je velik". Jaz pa *) Po nasvetu kmetijske podružnice Novomeške je centralni odbor družbe kmetijske s pritrjenjem zastopnika c. k. deželne vlade in deželnega odbora dovolil g. Ogulinu primerno podporo za potovanje vKlosterneuburg in na Dunaj v razstavo, da se ondi še osebno prav na tanko posvetuje z učenimi in skusenimi vinorejci o pomoči za tako silno poškodovane vinograde Dolenjske in se to potem v tiskanem kratkem poduku razglasi. pravim: človek pomagaj si sam, pa upaj, da te potlej tudi Bog zapustil ne bode. V Novomestu 19. avgusta 1873. Anton Ogulin. ----- 280 ----- ___- 328 ___ Gospodarske stvari. Predivstvo na Kranjskem. Spisal Piskar. (Dalje.) Da razvidimo še bolj od druge strani surovi pridelek in razmero, koliko v vaaki gori navedeni deželi zemlja da, naj sestavimo Še primero, koliko priraste v vsaki posebej prediva in semena na prostoru avstrijskega orala in koliko vrže surovi dohodek. Irska pridela 890 funtov prediva po 40 kraje..........356 gold. — kr. Glavice so vredne za pičo . • 22 „ — „ Dohodki zneso skupaj . 378 gold. — kr. Stroški pa.....218 gold. Jim ostane dobička . 160 „ Belgija pridela 614 funtov prediva po 41 kraje.........251 gold. 74 kr. Semena 10 vaganov po 7 gld. 60 kr. 76 ,, — „ Dohodki znašajo skupaj . 327 gold. 74 kr. Stroški pa 109 gold. 74 kr. Jim ostane dobička 218 gold. Na Nemškem pridelajo 546 funtov prediva po 45 kraje.....246 gold. 70 kr. Semena 8*/l0 vaganov po 6 gold. . 39 „ 60 „ Dohodki zneso skupaj . 28o* gold. 30 kr. Stroški pa 169 gold. 30 kr. Ostane dobička 117 gold. Na Češkem pridelajo 630 funt. prediva po 30 kr. .......189 gold. — kr. Semena 6 vaganov po 6 gold. 60 kr. 39 „ 60 „ Dohodki znes6 skupaj . 228 gold. 60 kr. Stroški pa 118 gold. 60 kr. Ostane dobička 110 gold. Na Kranjskem pridelamo 680 funtov prediva po 28 kr. . . . . 190 gold. 40 kr. Semena 8 vaganov po 6 gold. . . 48 „ — „ Dohodki zneso skupaj . 238 gold. 40 kr. Stroški znesejo pri nas 172 gold. 50 kr. Nam ostane dobička 65 gold. 90 kr. Iz teh primer razvidimo in se učimo marsikaj, posebno pa vidimo, da v pridelovanju ste Irska in Belgija na naj visi stopinji. Irska pridela celo visi pridelek memo Belgije in le sila visoki stroški pridelovanja in izdelovanja na Irskem so vzrok, da ima Irska manj čistega dobička kot Belgija. Od druge strani so pa stroški v Belgiji sila nizki, in vsled teh nizkih stroškov, in ker ima pridelek ličnost in visoko ceno, je Belgijancem mogoče tako visok dobiček si pridobiti. Na Irskem pridelajo razmerno največ prediva, semena pa ne, ker s tistim lanom, ki je za predivo, ne čakajo, da bi seme dozorelo , marveč imajo glavice le za živinsko pičo. Lan za seme pa posebej rujejo in ga dado popolnoma dozoreti. Belgijanci pa pridelajo vse skupaj, predivo in seme, in sicer semena jako obilno. O poslednjih treh primerah na Nemškem, Češkem in Kranjskem pa smemo sploh reči, da so si v surovem pridelku precej ^enake , in da se mi smemo in moremo z Nemci in Cehi meriti, da! v obilosti pridelka prekosimo še une in te. Edini razloček je ta, da Nemci in sedaj že tudi Cehi prideljujejo precej lic-neje in toraj dražeje predivo, memo nas, toda to tudi mi moremo doseči, ako nastopimo pot napredka. Iz vsega tega moremo pa spet mnogo raz niišlje vati in marsikaj se učiti. m