Deset let zavoda Angelce Ocepkove
Še vedno v tesnih prostorih
Prvega junija 1959 je ugasnflo življenje delavke in boike Angelce Ocepek. Svojo mladost je pre-življala kot delavka v Saturnusu in kot politična delavka na terenu. V počastitev spomina Angelce Ocepkove - velike revolucionarke in družbene delavke - je bfl po njeni smrti ustanovljen sklad za zgraditev vzgojnovarstvenega zavoda v Mostah.
Decembra leta 1963 je bil že zgra-jen spomenik - vzgojnovarstveni za-vod, eden pivfli namensko zidanih zavodov na vzhodnem delu Ljub-ljane. Namen zavoda je bil naši dru-žini, predvsem pa materi-delavki, na-šim otrokom nuditi vamejše in lepše življenje. Zavod naj bi imel po pio-gramu 175 stalnih oskibovancev, od
tega 85 predšolskih gojencev in 90 šoloobveznih učencev; oskiboval pa naj bi še 160 občasnih malčkov. K vsemu temu naj bi bila priključena še mladinska piehiana s piedvideno kapaciteto 400 obrokov dnevno.
rrvi delovni dan v letu 1964 je zavod spiejel pive oskrbovance. Spominjamo se in tudi podatki nam povedo, da jih ni bilo niti toliko, da bi zasedli vsa piedvidena mesta. Po-misjeki, da zavod ne bo uresničil svojega programa pa so iz leta v leto izginjali in na koncu pivega deset-letja svojega dela lahko primerjamo podatke: leta 1964 je bilo v zavodu poprečno dnevno 240 gojencev, iz-danih 350 obiokov in zaposlenih 31 delavcev; v letu 1973 pa ima zavod
566 gojencev, izda 1.380 obrokov in ima 61 zaposlenfli.
Kolektiv je vedno bolj stremel in stremi, da v največji meri zadovolju-je potrebe terena. Zato je v letih svojega dela izkoiistil vse razpo-ložljive prostore za občasne dejav-nosti in jih namenil za osnovno var-stveno dejavnost. V ta dela je vlagal poleg diugih tudi svoja nnančna sredstva in tako pnpomogel k večji razširitvi osnovnega piograma. Pred-vsem pa je povečan obseg dejavnosti v zadnjih letih, ko je samo leta 1968 od prvotnfli sedmih učilnic (od tega en dislociiani prostor v bloku Za-kotnikova 9). Leta 1969 je bfla v
sklopu vzgojnovarstvenega zavoda Angelce Ocepek zgrajena na ob-močju krajevne skupnosti Moste še zgradba s šestimi učilnicami, leta 1972 pa še dodatni prostor v Zakot-nikovi9.
Svoje delo je zavod leta 1964 pri-čd z desetimi oddelki, danes pa po-teka vzgojnovarstvena dejavnost v 25 oddelkih. Kljub velikemu obsegu osnovne dejavnosti je kolektiv uspešno optavljal tudi občasno de-javnost. Skoz vseh deset let je oiga-niziial letovanja in zimovanja gojen-cev, lcnltuine prireditve za mladino terenov Zelena jama in Moste in na začetku svojega dela tudi interesne dejavnosti (radioamaterski, modelar-ski krožki, kipatski in diugi krožki). Od leta 1965 dalje je zavod vsako leto oiganiziral malo šolc za redne gojence in za vse otroke terenov Ze-lena jama in Moste, ki niso vključeni vvarstvo.
Potrebe piehrane predšolskih in šolskih otrok so Se vzporedno z osnovno dejavnostjo spreminjale še hitreje in leta 1973 so razširili kapa-citete kuhinje od namenskih 400 obrokov na 1.500 obrokov Ietno. S tem so danes pokrite potiebe pie-hiane piedšolskih otrok v matičnem zavodu ter WZ Jarše, WZ Ko-ddjevo, osnovni šoli Vide Pregarc, osnovni šoli Jožeta Moškriča in osnovni šoli Ketteja in Muma. Tež-ko je deset let dela prikazati v nekaj VTSticah, mislimo pa, da je izpolnil naloge in opravičil ime velike revo-lucionarke Angelce Ocepkove ter delo in trud vseh tistih, ki so na ka-kršenkoli način prispevali k uiesni-čitvi tega lepega načrta.
Ob tej priliki se moramo spomniti prizadevnosti vseh delavcev, ki so delali in še delajo v zavodu, posebno pa delavcev, ki praznujejo deset let svojega dela v njem. To so Štefka Lukasev, Binca Nagode-Lužovec, Madena Jaklič, Kiutina Kozina, Mara Juiejevčič, Tončka Udovič, Milijana Perc, Angelca Ovca, Tilka Fink, Alenka Kink, Jožica Požun, Marica Pavčič, Mija Jelaska, Elica Manislovič, Mirjana Smajič in
BREDA ZDESAR
OB JUBILEJU SE JE NAŠA SO-DELAVKA ZMAGA GLOGOVEC POGOVARJALA Z RAVNATELJI-CO ZAVODA BREDO ZDEŠARJE-VO TER JIM ZASTAVILA NEKAJ VPRAŠANJ
1. Pri svojem delu se sreču-jete z različnimi ljudmi, z mno-gimi starši. Kakšen je odnos staršev do vrtca? Kako sodelu-jete v samoupravnih organih za-voda, kakšno je njihovo sodelo-vanje z vzgojiteljicami, kako bi
starše lahko ocenjevali kot vzgojitelje svojih otrok sedaj in pred lOleti?
V vsem času, pdkar zavod deluje, je sodelovanje staršev dobro. Pred-stavniki starsev sodelujejo v svetu zavoda, vendar so minimalno aktiv-ni. Bolj pa so vključeni kot pred-stavniki dslovnih oiganizacij pri po-moči izvajanja letovanj, zimovanj in podobnih oblik dela, ki jfli za otro-ke organizira vrtec. Pri vsakem ute-meljenem programu je bil odziv star-šev pohvalen, zelo konkreten in sa-moiniciatdven. Cutiti je močno pri-sotnost tovam iz našega delovnega podiočja, kajti starši naših otrok so tudi delavci y teh tovatnah. V obrat-ni smeri pa je tudi naš kolektiv pri-piavljen  pomagati   tem   ljudem  z organizacijo delovnega časa zavoda (zavod posluje do 18h) in s polet-nimi oblikami dela.
Poznamo tri oblike sodelovanja staršev z vzgojiteljicami. To so rodi-teljski sestanki, govorilne ure in pn-ložnostni razgovori. Odziv staršev je odvisen od vsebine dela vzgojiteljic. Dokler je otrok majhen, starši češče sodelujejo z vzgojiteljico, ko pa je otiok večji, že tudi v podaljšanem bivanju šolarjev, ki je tudi dejavnost našega zavoda, zanimanje za otroka upada. V kriznih obdobjih otroko-vega življenja, ki potrebuje največ razumevanja (eno takih obdobij je predpuberteta), pogosto starši kot vzgojitelji omagajo. Ne iščejo več stDcov z vzgojiteljico in otroka pie-puščajo samemu sebi. To dogajanje je opazilo že več vzgojiteljic, saj de-lajo z enim otrokom tudi več let.
Če se spomnim deset let nazaj, opažam, da starši vedno bolj cenijo delo piedšolskih pedagogov. Otrok zaradi programskega dela v vrtcu vedno bolj izziva tudi starše h kon-kretnim vzgojnim akcijam. Čim mlajši so zakoni, tem večje je zani-manje za otroka s strani obeh star-šev, očeta in matere. K sodelovanju staršev in vzgojiteljic je nedvomno pripomoglo tudi delo malfli šol, predvsem tistDi, ki vključujejo otro-ke, ki ne obiskujejo redno vrtca.
2.  Večina vrtcev se ukvarja s kadrovsko   problematiko  in  s problemotn prenapolnjenih sku-pin. Kako rešujete te probleme v vašem zavodu?
V večini vrtcev dela 50 % laičnfii delovnfli   moči;  to   so   varuhinje. Vemo tudi, da se na tazpise delov-nih mest vzgojiteljic ne prijavi do-volj strokovnih moči.
V  našem zavodu smo kadrovsko pioblematiko rešili skoraj idealno. Od 35 delovnih mest, ki zahtevajo strokovnjake z diplomo vzgojiteljsice šole ali z diplomo medicinske sestre pediatrične smeri, le na petih delov-nih mestih delajo tovarišice, ki ni-majo pedagoške izobrazbe.
Problem prenapolnjenih skupin je pereč, sodimo, da je še vedno boljše reševati otroke, ki so brez varstva, čeprav moramo seveda zato utesnje-vati otroke, ki so že v vrtcu. Zaradi prenapolnjenosti smo prisiljeni ne-prestano siriti zavod tako, da pre-oblikujemo diugonamenske pio-store v igralnice. Pred desetimi leti je imel zavod 7 igralnic, danes jih ima 11. Kolektiv se je odiekel zbor-nici, lutkovnemu odru, preuredili smo nekatere upravne prostore in garderobe. Odrekati pa se moramo nekaterim dejavnostim za zunanje otroke.
3.  Vzgoja  in varstvo otrok na  predšolski stopnji sta bfla doslej zapostavljeni del vzgoje in izobraževanja. Ker pa vemo, da se otrok kot osebnost obli-kuje v prvfli življenjskih letih, so se ob teh spoznanjih že iz-obiikovale misli, naj bo vzgoja in    izobraževanje    otroka   na predšolski   stopnji  razvoja  se-stavni del kompletnega sistema vzgoje in izobraževanja, to je od vrtca do podiplomskega študija. Kaj menite o tem vi?
Napredek celotnega družbenega sistema je pokazal nujnost take mi-selnosti. Prvi korak k tej misli je za-hteva po obvezni mali šoli. To pa ni dovolj, saj razlike ob vstopu v šolo še vedno obstojajo in je nemogoče otroku nuditi v treh mesecih vse tisto, kar mu lahko nudi vrtec v vsej predšolski dobi. V naš vzgojno-izobraževalni  sdstem bi bilo  treba
vnesti več povezave v vzgojnem pro-cesu. V času sporazumevanja med ljudmi pnčakujemo tudi spoznanje dejanske potrebe in nujnosti načrt-ne in stiokovne vzgoje predšolskega otroka.
DELAVEN BALINARSKI KLUB
V petek, 7. decembra so imeli člani balinarskega športnega kluba iz Most svojo izredno skupščino. Ket je bil dosedanji odbor neaktiven - delo je slonelo samo na enem člo-veku - so sklenili sklicati izredno skupščino, kajti mandat izvršnemu odboru po statutu kluba traja dve leti.
Balinarski klub Moste, v katerem je trenutno včlanjenih 43 balinarjev, je bil ustanovljen pred tremi leti in je kljub svoji ,,mladosti" požel že lepe tekmovalne uspehe. Samo letos so imeli nekaj zelo uspešnih srečanj. Meduje sodijo: tekmovanje petih ekip v počastitev občinskega praz-nika Moste-Polje 27. aprila, prijatelj-ski dvoboj s člani kluba upokojen-cev iz krajevne skupnosti Rakovnik v počastitev najstarejšega člana bali-narskega kluba iz Most in mcnda tudi iz cele Ljubljane, 81-letnega Jo-žeta Okietiča in ne nazadnje sodelo-vanje na pokalnem turniiju, kjer pa so - spričo močne konkurence -ostali praznih rok. V jesenski tek-movalni sezoni prve ljubljanske Uge je ekipa tega kluba zasedla med šest-najstimi elapami solidno 10. mesto.
Skupščina je izvolila za svojega doživljenjskega predsednika kluba Jožeta Okretiča, za tajnika Mira Dvanajstečka, za blagajnika Čedo-mirja Banjca, za tehničnega referen-ta Ivana Zajca in za njegovega na-mestnika Jožeta Valenčiča. V nad-zomi odbor so izvoljeni: Marenčič, Jože Barba in Franc Zadravc.
Posebno priznanje je SKupščina izrekJa prizadevnemu tehnicnemu referentu Ivanu Zajcu in ga je za nje-govo požitvovalno delo v klubu tudi nagradila.