dr. Ivan Turk VRSTE IN POJAVNE OBLIKE OBIČAJNEGA PAPIRNATEGA DENARJA, kije krožil na slovenskem območju zadnjih 150 let BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM Banka Slovenije VRSTE IN POJAVNE OBLIKE OBIČAJNEGA PAPIRNATEGA DENARJA, KI JE KROŽIL NA SLOVENSKEM OBMOČJU ZADNJIH 150 LET dr. Ivan Turk I Ljubljana 2017 Založila: Banka Slovenije Slovenska 35, 1505 Ljubljana Uredil: ddr. Neven Borak Recenzenta: Franček Drenovec dr. Živko Bergant Tisk: Cicero, Begunje d.o.o., Begunje na Gorenjskem 17, 4275 Begunje na Gorenjskem Naklada: 300 izvodov Razmnoževanje publikacije, v celoti ali deloma, ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 336.747(497.4)(091) TURK, Ivan, 1930- Vrste in pojavne oblike običajnega papirnatega denarja, ki je krožil na slovenskem območju zadnjih 150 let / Ivan Turk. - 1. izd. - Ljubljana : Banka Slovenije, 2017 ISBN 978-961-6960-19-9 293051904 KAZALO Neven Borak: Po poti znanstvenika in numizmatika skozi burna politična in zgodovinska dogajanja na območju sedanje Slovenije 4 Uvod 7 I. Papirnati denar v času Avstrijskega cesarstva in Avstro-ogrske monarhije do leta 1918 9 II. Papirnati denar v času Kraljevine Jugoslavije 10 III. Papirnati denar v času Kraljevine Italije v letih od 1919 do 1945 (1947) 12 IV. Papirnati denar med nemško okupacijo Gorenjske in Štajerske v letih od 1941 do 1945 13 V. Papirnati denar med madžarsko okupacijo Prekmurja v letih od 1941 do 1945 14 VI. Papirnati denar med nemško okupacijo Ljubljanske pokrajine v letih od 1944 do 1945 14 VII. Papirnati denar v času partizanskega dela Ljubljanske pokrajine v letih od 1944 do 1945 15 VIII. Papirnati denar v času povojne Jugoslavije v letih od 1945 do 1991 15 IX. Papirnati denar v času Cone B STT v letih od 1947 do 1954 18 X. Papirnati denar Republike Slovenije v letih od 1991 do 2007 19 Slikovna priloga (na priloženem USB ključku) I 3 PO POTI ZNANSTVENIKA IN NUMIZMATIKA SKOZI BURNA POUITIČNA IN ZGODOVINSKA DOGAJANJA NA OBMOČJU SEDANJE SLOVENIJE Neven Borak To delo je peto v vrsti knjig, v katerih dr. Ivan Turk dokumentira svoje dolgoletno ukvarjanje z numizmatiko. Naslovi prvih štirih knjig so Teoretični temelji ljubiteljske numizmatike (Ljubljana, Numizmatično društvo Slovenije, 2013), Nekdaj običajne obveznice in delnice v obliki listin na območju Slovenije (Ljubljana, Zveza ekonomistov Slovenije, 2014), Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju (Ljubljana, Zveza ekonomistov Slovenije, 2016). Z denarjem pa seje ukvarjal tudi v filatelističnem delu Splošno predstavljanje zgodovinskih vrst uporabljenega denarja v svetu (Ljubljana, Filatelistično društvo Slovenije, 2016). Knjiga Vrste in pojavne oblike običajnega papirnatega denarja, ki je krožil na slovenskem območju zadnjih 150 let nas dokumentirano seznanja z vrstami denarja v obdobjih Avstrijskega cesarstva in Avstro-ogrske monarhije do leta 1918, Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev oziroma Kraljevine Jugoslavije od leta 1919 do 1941 in vzporedno za primorske kraje, Kraljevine Italije od leta 1919 do 1947, nemške okupacije 1941-1945, madžarske okupacije 1941— 1945, nemške okupacije Ljubljanske pokrajine 1944-1945, partizanskega dela Ljubljanske pokrajine 1944-1945 in Jugoslavije 1945-1991 ter vzporedno v obdobjih Cone B STO na Primorskem 1947-1954, Republike Slovenije 1991— 2007. V knjigi so navedeni tudi primeri tiskanega denarja, ki ni bil uradno izdan in zato ne spada na seznam tistega papirnatega denarja, ki je poslovno krožil na slovenskem območju, saj so taki primerki zanimivi predvsem za ljubiteljske numizmatike in krožijo le med njimi. Delo poleg seznama vseh vrst papirnatega denarja vsebuje barvne slike sprednje in hrbtne strani navedenih primerkov, ki jih je avtor sistematično zbiral več desetletij. Prinaša vpogled v denarne ureditve državnopravnih enot, ki so jim pripadala slovenska ozemlja. Seznanja nas z denarjem, ki so ga izdajale pristojne ustanove za izdajanje papirnatega denarja: države (državni denar), vključno z nedenarnimi izdajami bonov, ki so bili izdani kot plačilno sredstvo, nacionalne (osrednje, centralne ali narodne) banke in posebne ustanove. Zato ni odveč predstavitev splošnega orisa denarnih in državnih oblasti, ki so v posameznih obdobj ih izdajale papirnati denar na slovenskih ozemljih. Na voljo je v preglednici. 4 5 Kot zanimivost je vključeno tudi obdobje druge svetovne vojne, ki ponazarja razkosanost majhnega slovenskega ozemlja na tri okupacijska območja, s tremi denarnimi sistemi, in edinstven pojav v okupirani Evropi, to je delovanje Denarnega zavoda Slovenije - emisijske banke na osvobojenem ozemlju Ljubljanske pokrajine, v katerem najdemo primere centralnobančnega denarja, državnega denarja in zasilnega denarja. Na splošno se za predstavljenimi vrstami papirnatega denarja skriva zelo razgibana gospodarska in politična, tudi tragična zgodovina razpadanja in nastajanja novih državnih tvorb, ki so pustile svoj pečat na slovenskih ozemljih in slovenskem narodu. Za denarno ureditev oziroma denarno območje, v katerega je od leta 2007 vključena tudi Slovenija, to je območje evra, papirnati denar izdajajo nacionalne centralne banke in Evropska centralna banka. 6 UVOD Kadar danes govorimo o denarju, si z njim predstavljamo tistega, ki je kovan iz kake kovine in ga imenujemo novci, in tudi papirnati denar, ki je tiskan na papirju in je prav tako predmet kroženja v prometu; mislimo pa lahko tudi na knjižni denar kot terjatev njegovega imetnika do banke, ki je zapisan le v bančnih knjigah kot imetje na posebnem računu imetnika knjižnega denarja in se prenaša s preknjiževanjem z enega računa na drugega. V nadaljevanju se bomo ukvarjali le s papirnatim denarjem kot posebnimi listinami, ki so nekdaj krožile na slovenskem območju. Predpostavljamo, da je bralcu dovolj poznana teorija in politika izdajanja in kroženja papirnatega denarja, medtem ko o njegovih oblikah v preteklosti tudi tisti, ki se ukvarjajo s finančno stroko, nimajo več pravih predstav. Zato bomo poskušali sestaviti seznam najbolj običajnih vrst papirnatega denarja, ki je krožil na slovenskem območju od sredine 19. stoletja do vključno leta 2007, ko je bila pri nas vpeljana evrska valuta. Kot teoretično izhodišče za sestavljanje takega seznama papirnatega denarja zadošča spoznanje, da razlikujemo med bančnim papirnatim denarjem, tj. bankovci, in državnim papirnatim denarjem. Kot pravi dr. Jože Pokom, je »bankovec začel svoj zmagoslavni pohod proti kovancu s tem, da ga je kot hrambeno potrdilo začel izrivati iz blagajn posameznih gospodarskih celic in iz prometa ter ga potiskati v bančne blagajne kot vrednostno kritje. Ko mu je to uspelo in je v plačilnem prometu prevladal, se je spremenil v bančno zadolžnico in kot tak začel izrivati kovani denar še iz bančnih blagajn. Najprej gaje trpel tu toliko, kolikor je veljalo, da mu je potreben kot kritje zaradi zamenljivosti. Nazadnje je pometel še s tem kritjem in postal v celem obsegu samostojno plačilno sredstvo in samostojna veljava. Kovani denarje ostal v prometu samo še kot drobiž ali ponekod kot trgovski denar.« 1 Bančni papirnati denar se praviloma izdaja pod državnim nadzorstvom po potrebah plačilnega prometa. Nasprotno se državni papirnati denar praviloma ne izdaja zaradi potreb plačilnega prometa, ampak zaradi finančnih potreb same države. Zato vsaka izdaja takega papirnatega denarja pomeni »skoraj redno tudi večje ali manjše razvrednotenje denarja, ker samo po naključju lahko nastopi potreba po povečanju denarnega obtoka ravno takrat, ko potrebuje država dodatna finančna sredstva«. 2 V papirni obliki se lahko pojavljajo tudi kaki denarni nadomestki kot »pripomočki, ki opravljajo denarno službo, pa niso pravi denar, ker ne posredujejo blagovnega prometa na 1 Denar in kredit v narodnem gospodarstvu, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1967, str. 230-231. 2 Prav tam, str. 217. 7 splošno ali ker ga posredujejo samo občasno, ali ker jih jemljejo ljudje samo kot vmesno plačilo, kot sredstvo, da pridejo potem z njim do pravega denarja ipd.« 3 V nadaljevanju se z denarnimi nadomestki ne bomo ukvarjali. Denarna telesa starega papirnatega denarja so »denarna trupla, ker v njih ni več življenjske sile, ki bi jih poganjala, da bi se gibala v prometu. Zbirajo in ukvarjajo se z njimi zgodovinarji in numizmatiki« 4 . Vendar pa menimo, da bi jih tudi tisti strokovnjaki, ki se danes ukvarjajo z denarjem, morali vsaj v načelu poznati. Zato bomo v nadaljevanju izdelali ne samo seznam najpogostejših vrst papirnatega denarja, ki so za naše razmere zanimive, temveč tudi slikovno predstavili njihove pojavne oblike, po možnosti njihovo sprednjo stran (averz) in tudi hrbtno stran (reverz). V redkih primerih je papirnati denar tiskan le enostransko, zato bo to na seznamu posebej označeno. Časovno je seznam razdeljen: I. na čas Avstrijskega cesarstva in Avstro-ogrske monarhije do leta 1918, nato II. na čas Kraljevine Jugoslavije 1919-1941 in vzporedno za primorske kraje, III. na čas Kraljevine Italije 1919-1947, nato IV. na čas nemške okupacije 1941-1945, V. na čas madžarske okupacije 1941-1945, VI. na čas nemške okupacije Ljubljanske pokrajine 1944-1945, VII. na čas partizanskega dela Ljubljanske pokrajine 1944-1945, dalje VIII. na čas povojne Jugoslavije 1945-1991, dodatno IX. na čas Cone B STT na Primorskem 1947-1954 in končno X. na čas Republike Slovenije od leta 1991. Posebej pa bomo opozorili tudi na primere tiskanega denarja, ki ni bil uradno izdan ter zato ne spada na seznam tistega papirnatega denarja, ki je poslovno krožil na slovenskem območju. Taki primerki so zanimivi za ljubiteljske numizmatike in krožijo le med njimi. 3 Prav tam, str. 218. 4 Prav tam, str. 107. 8 I. Papirnati denar v času Avstrijskega cesarstva in Avstro-ogrske monarhije do leta 1918 A. V sredini XIX. stoletja so bili poleg drugih najpogostejši naslednji bankovci denarne ureditve 1 goldinar (ali pol tolarja) = 60 krajcarjev: 1. 1 goldinar iz leta 1848 (enostransko tiskano) 2. 2 goldinarja iz leta 1848 (enostransko tiskano) 3. 10 goldinarjev iz leta 1841 (enostransko tiskano) B. Med letoma 1858 in 1892 je veljala denarna ureditev 1 goldinar (forint) = 100 krajcarjev; najpogostejši so bili naslednji bankovci: 1. 1 goldinar iz leta 1858 (enostransko tiskano) 2. 5 goldinarjev iz leta 1859 (enostransko tiskano) 3. 10 goldinarjev iz leta 1858 (enostransko tiskano) 4. 10 goldinarjev iz leta 1863 (enostransko tiskano) 5. 100 goldinarjev iz leta 1866 (enostransko tiskano) C. Kot državni papirnati denar so se najpogosteje pojavljali naslednji: 1. 10 krajcarjev iz leta 1869 v treh različnih variantah (enostransko tiskano) 2. 1 goldinar iz leta 1866 (enostransko tiskano) 3. 5 goldinarjev iz leta 1866 (enostransko tiskano) 4. 50 goldinarjev iz leta 1866 (enostransko tiskano) Č. Končno so se pojavili med drugim še naslednji dvostransko tiskani bankovci: 1. 1 goldinar (forint) iz leta 1882 2. 1 goldinar (forint) iz leta 1888 9 3. 5 goldinarjev (forintov) iz leta 1881 4. 10 goldinarjev (forintov) iz leta 1880 D. Na podlagi nove denarne ureditve 1 krona =100 vinarjev (ali helerjev, filerjev) so izšli naslednji dvostransko tiskani bankovci: 1. 10 kron iz leta 1900 2. 20 kron iz leta 1900 3. 50 kron iz leta 1902 4. 100 kron iz leta 1902 5. 1000 kron iz leta 1902 E. Do razpada Avstro-ogrske monarhije leta 1918 so izšli dodatno še naslednji dvostransko tiskani bankovci: 1. 1 krona iz leta 1916 2. 2 kroni iz leta 1914 3. 2 kroni iz leta 1917 4. 10 kron iz leta 1904 5. 10 kron iz leta 1915 6. 20 kron iz leta 1907 7. 20 kron iz leta 1913 8. 25 kron iz leta 1918 (enostransko tiskano) 9. 50 kron iz leta 1914 10. 100 kron iz leta 1910 11. 100 kron iz leta 1912 II. Papirnati denar v času Kraljevine Jugoslavije A. S strojnim žigom ministrstva za finance financ nacionalizirani avstro- ogrski bankovci (slikovno je prikazana le njihova stran z dodatnim strojnim žigom): 1. 10 kron 2. 50 kron 3. 100 kron 4. 1000 kron B. Z ročnim žigom ministrstva financ nacionalizirani avstro-ogrski bankovci (slikovno je prikazana le njihova stran z dodatnim ročnim 10 žigom): 1. 2 kroni 2. 10 kron 3. 20 kron 4. 100 kron C. Z različnimi žigi državnih uradov in denarnih zavodov nacionalizirani avstro-ogrski bankovci (slikovno je prikazana le njihova stran z dodatnim ročnim žigom); 1. 1 krona novejše izdaje 2. 2 kroni starejše izdaje 3. 2 kroni novejše izdaje 4. 10 kron starej še izdaj e 5. 10 kron novejše izdaje 6. 20 kron starejše izdaje 7. 20 kron novejše izdaje 8. 50 kron starejše izdaje 9. 50 kron novejše izdaje 10. 100 kron 11. 1000 kron Č. Z žigosanim kolkom nacionalizirani avstro-ogrski bankovci (slikovno je prikazana le njihova stran z žigosanim kolkom): 1. 10 kron starej še izdaj e 2. 10 kron novejše izdaje 3. 20 kron 4. 50 kron 5. 100 kron 6. 1000 kron D. Prva dinarska izdaja državnega papirnatega denarja Kraljestva SHS iz leta 1919 z nominalami: 1. 25 par ali !4 dinarja 2. Vi dinarja 3. 1 dinar 4. Vi dinarja s pretiskom 2 kroni 5. 1 dinar s pretiskom 4 krone 11 6. 5 dinarjev s pretiskom 20 kron 7. 10 dinarjev s pretiskom 40 kron 8. 20 dinarjev s pretiskom 80 kron 9. 100 dinarjev s pretiskom 400 kron 10. 1000 dinarjev s pretiskom 4000 kron E. Bankovci Kraljevine SHS iz leta 1920 z nominalami: 1. 10 din 2. 100 din 3. 1000 din brez rozete 4. 1000 din z rozeto F. Bankovci Kraljevine SHS in Jugoslavije iz let od 1926 do 1931 z nominalami: 1. 10 din iz leta 1926 (SHS) 2. 10 din iz leta 1929 (Jug.) 3. 50 din iz leta 1931 (Jug.) 4. 100 din iz leta 1929 (Jug.) z vodnim znakom Aleksander ali Peter 5. 1000 din iz leta 1931 (Jug.) G. Bankovci Kraljevine Jugoslavije od leta 1934 z nominalami: 1. 10 din iz leta 1939 2. 20 din iz leta 1936 3. 500 din iz leta 1935 V tem obdobju so bili natisnjeni, vendar ne izdani naslednji bankovci: 100 din iz leta 1934 1000 din iz leta 1935 10.000 din iz leta 1936 Njihove slike niso predstavljene, ker so ti bankovci zanimivi le za numizmatike. III. Papirnati denar v času Kraljevine Italije v letih od 1919 do 1945 (1947) Ta denar je krožil na primorskem delu Slovenije med letoma 1919 in 1945 oziroma do 1947 pri poznejši Coni B STT, novejše izdaje iz tega obdobja pa 12 tudi med italijansko okupacijo Ljubljanske pokrajine med letoma 1941 in 1945: A. 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . 7. 8 . 9. Bankovci z nominalami: 25 lir, starejši tip 50 lir, starejši tip 50 lir, novejši tip 100 lir, starejši tip 100 lir, novejši tip 500 lir, starejši tip 500 lir, novejši tip 1000 lir, starejši tip 1000 lir, novejši tip B. Državni papirnati denar z nominalami: 1. 1 lira iz leta 1939 itd. 2. 2 liri iz leta 1939 itd. 3. 5 lir iz leta 1939 itd. 4. 10 lir iz leta 1935 itd. IV. Papirnati denar med nemško okupacijo Gorenjske in Štajerske v letih od 1941 do 1945 A. Bankovci z nominalami: 1. 5 Rm iz leta 1942 2. 10 Rm iz leta 1929 3. 20 Rm izleta 1929 4. 20 Rm iz leta 1939 5. 50 Rm iz leta 1933 6. 100 Rm iz leta 1935 7. 1000 Rm izleta 1936 B. Rentni bankovci z nominalami: 1. 1 Rm iz leta 1937 2. 2 Rm iz leta 1937 13 C. Državni papirnati denar (Reichskreditkassenscheine) z nominalami: 1. 50 pfenig 2. 1 Rm 3. 2 Rm 4. 5 Rm 5. 20 Rm 6. 50 Rm V. Papirnati denar med madžarsko okupacijo Prekmurja v letih od 1941 do 1945 A. 1. 2 penga iz leta 1940 2. 5 pengov iz leta 1939 3. 10 pengov iz leta 1936 4. 20 pengov iz leta 1941 5. 50 pengov iz leta 1945 6. 100 pengov iz leta 1930 7. 1000 pengov iz leta 1943 VI. Papirnati denar med nemško okupacijo Ljubljanske pokrajine v letih od 1944 do 1945 A. 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . 7. 8 . 9. Bankovci malega formata z nominalami: 14 lire 1 lira 2 liri 5 lir 10 lir 50 lir 100 lir 500 lir 1000 lir 14 VII. Papirnati denar v času partizanskega dela Ljubljanske pokrajine v letih od 1944 do 1945 Bankovci malega formata iz leta 1945 z naslednjimi nominalami: A. prva izdaja 1. Ilira 2. 5 lir 3. 10 lir B. druga izdaja 1. lira 2. 5 lir 3. lOlir 4. 100 lir VIII. Papirnati denar povojne Jugoslavije v letih od 1945 do 1991 A. Državni papirnati denar DFJ iz leta 1944 z nominalami: 1. 1 dinar 2. 5 dinarjev 3. 10 dinarjev 4. 20 dinarjev 5. 50 dinarjev 6. 100 dinarjev 7. 500 dinarjev 8. 1000 dinarjev B. Bankovci FLRJ od leta 1946 z nominalami: 1. 50 din iz leta 1946 2. 100 din iz leta 1946 3. 500 din iz leta 1946 4. 100 din iz leta 1953 5. 1000 din iz ljeta 1946 15 Med letoma 1949 in 1951 so bili tiskani, vendar nikoli uradno izdani tako imenovani informbirojski bankovci, in sicer: 30 din s partizani iz leta 1950 100 din z lokomotivo iz leta 1949 1000 din s kmetijstvom iz leta 1949 1 din iz leta 1950 2 din iz leta 1950 5 din iz leta 1950 20 din iz leta 1950 10 din iz leta 1950 20 din iz leta 1950 50 din iz leta 1950 100 din iz leta 1950 500 din iz leta 1950 1000 din iz leta 1950 5000 din iz leta 1950 10 din iz leta 1951 10 din iz leta 1951 20 din iz leta 1951 Njihove slike niso predstavljene, ker so ti bankovci zanimivi le za numizmatike. C. Bankovci FLRJ po letu 1955 z nominalami: L 100 din iz leta 1955 2. 500 din iz leta 1955 3. 1000 din iz leta 1955 4. 5000 din iz leta 1955 Č. Bankovci SFRJ po letu 1963 z nominalami: 1. 100 din iz leta 1963 2. 500 din iz leta 1963 3. 1000 din iz leta 1963 4. 5000 din iz leta 1963 D. Bankovci SFRJ v novih dinarjih (100= 1) z nominalami: 1. 5 din iz leta 1965 2. 10 din iz leta 1965 16 3. 50 din iz leta 1965 4. 100 din iz leta 1965 5. 5 din iz leta 1968 6. 10 din iz leta 1968 7. 50 din iz leta 1968 8. 500 din iz leta 1970 9. 20 din iz leta 1974 10. 1000 din iz leta 1974 11. 10 din iz leta 1978 12. 20 din iz leta 1978 13. 50 din iz leta 1978 14. 100 din iz leta 1978 15. 500 din iz leta 1978 16. 1000 din iz leta 1978 17. 10 din iz leta 1981 18. 20 din iz leta 1981 19. 50 din iz leta 1981 20. 100 din iz leta 1981 21. 500 din iz leta 1981 22. 1000 din iz leta 1981 23. 100 din iz leta 1986 24. 500 din iz leta 1986 25. 5000 din iz leta 1985 26. 20.000 din iz leta 1987 27. 50.000 din iz leta 1988 28. 100.000 din iz leta 1989 29. 500.000 din iz leta 1989 30. 1.000.000 din iz leta 1989 31. 2.000.000 din iz leta 1989 Z letom 1981 so bili neuradno tiskani, a nikoli izdani naslednji bankovci s sliko Tita: 1 din 5 din 10 din 50 din 100 din 500 din 17 1000 din 5000 din Njihove slike niso predstavljene, ker so ti bankovci zanimivi le za numizmatike. E. Bankovci SFRJ v konvertibilnih dinarjih (10.000 = 1) z nominalami: 1. 50 din z alegorijami iz leta 1990 2. 100 din z deklico v oranžni barvi iz leta 1990 3. 200 din z alegorijami iz leta 1990 4. 500 din z dečkom v zeleni barvi iz leta 1990 5. 10 din z deklico iz leta 1990 6. 50 din z dečkom iz leta 1990 7. 1000 din z Nikolo Teslo iz leta 1990 Tiskani, a neizdani so bili še bankovci: 100 z deklico v olivni barvi iz leta 1990 500 din z dečkom v oranžni barvi iz leta 1990 Njihove slike niso predstavljene, ker so ti bankovci zanimivi le za numizmatike. Izdani bankovci s poznejšimi letnicami niso več bili v prometu v Sloveniji. IX. Papirnati denar v času Cone B STT v letih od 1947 do 1954 A. 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . 7. 8 . Ta denarje bil pripravljen že leta 1945 in seje na tem območju uporabljal pozneje: 1 lira 5 lir 10 lir 20 lir 50 lir 100 lir 500 lir 1000 lir 18 X. Papirnati denar Republike Slovenije v letih od 1991 do 2007 Leta 1989 zasebno izdane, tako imenovane Hamurabijeve lipe, nikoli niso bile uradno priznane kot denar in so pred osamosvojitvijo Slovenije tako funkcijo opravljale le v nekaj z izdajateljem dogovorjenih trgovinah. Njihove slike niso predstavljene, ker so zanimive le za numizmatike. A. Začasni državni papirnati denar - »boni« z neimenovanimi nominalami: 1. 1 tolar iz leta 1990 2. 2 tolarja iz leta 1990 3. 5 tolarjev iz leta 1990 4. 10 tolarjev iz leta 1990 5. 50 tolarjev iz leta 1990 6. 100 tolarjev iz leta 1990 7. 500 tolarjev iz let 1990 in 1992 8. 1000 tolarjev iz let 1991 in 1992 9. 5000 tolarjev iz leta 1992 Tiskani, vendar neizdani so bili še boni: 5 tolarjev 200 tolarjev Njihove slike niso predstavljene, ker so zanimivi le za numizmatike. B. Bankovci s podobo znamenitih Slovencev z nominalami: 1. 10 tolarjev iz let 1992, 2003 in 2004 2. 20 tolarjev iz leta 1992 3. 50 tolarjev iz leta 1992 4. 100 tolarjev iz leta 1992 5. 200 tolarjev iz let 1992, 1997, 2001 in 2004 6. 500 tolarjev iz let 1992, 2001 in 2005 7. 1000 tolarjev iz let 1992, 1993, 2000, 2003, 2004 in 2005 8. 5000 tolarjev iz let 1993, 1997, 2000, 2002 in 2004 9. 10.000 tolarjev iz let 1994, 2000, 2003 in 2004 19 C. Bankovci v valuti evro - prva izdaja iz leta 2002 v Sloveniji uradno od 1. 1. 2007 z nominalami: 1. 5 evrov 2. 10 evrov 3. 20 evrov 4. 50 evrov 5. 100 evrov 6. 200 evrov 7. 500 evrov V prilogi so predstavljeni vsi uradno izdani primerki papirnatega denarja, ki je naveden v spiskih od I. do X. 20 I m i ?( 2 it. €jmmm vmufr Cjs foO&Slf m ’ Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. ekonomist z doktoratom ekonomskih znanost Ljubljani in podoktorsko specializacijo iz University v ZDA, se je že od mladih let ljt Obravnaval jo je s teoretično pronicljivostjo, katerih je postal tudi eden najpomembnejših izvirno razvil znanstvena področja poslovne ekonomike in računovodstva. V Numizmatično društvo Slovenije se je včlanil leta 1978. Vrsto let je bil član terminološke komisije, častnega razsodišča, upravnega odbora društva in njegov podpredsednik. Za svoje aktivno društveno delo je leta 1986 prejel bronasto plaketo, leta 1993 srebrno plaketo in leta 2010 častno članstvo društva s pozlačeno plaketo. Njegova spoznanja in pregled plodnega delovanja na področju numizmatike so predstavljena v knjigah Teoretični temelji ljubiteljske numizmatike (2013), Nekdaj običajne obveznice in delnice v obliki listin na območju Slovenije (2014), Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju (2016), v delu s področja filatelistike Splošno predstavljanje zgodovinskih vrst uporabljenega denarja v svetu (2016) ter v tej knjigi Vrste in pojavne oblike običajnega papirnatega denarja, ki je krožil na slovenskem območju zadnjih 150 let (2017). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA GS I 759 838 II 201801972 ISBN 978-961-6960-19-9