GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ŠTEVILKA 4 15. APRIL 1978 LETNIK 17 klovni pokal Ireliič kontni in naš Pomembnejša tekmovanja v alpskih disciplinah na svetu so za sezono 1977/78 za nami. Finale tekmovanj za svetovni pokal Je bil v Arosi 18. 3. 1978. Ingcmar Stenmark je že tretje leto zapovrstjo prvi v skupni razvrstitvi za svetovni pokal, prav tako pa je zmagal v obeh disciplinah, kjer je nastopal, to je v veleslalomu In slalomu. Na ostalih mestih se sicer ponavljajo Ista slavna Imena svetovne elite, vendar v različnem zaporedju, kar še bolj poudarja Stenmarkovo premoč. Izraženo v točkah za svetovni pokal. Ingemar je v letošnji sezoni dosegel praktično vse, kar se je doseči dalo. Zmagal je v tekmovanju za svetovno serijo na začetku sezone, zmagal je v skupni razvrstitvi veleslaloma In slaloma, osvojil Je svetovni pokal, obenem pa je premočno osvojil tudi obe prve mesti na svetovnem prvenstvu v Garmischu. Ze v preteklih letih sem pisal o tem, da je Stenmark smučar epohe — obdobja, ki ga dosedaj še ni bilo In ki bo zelo težko ponovljiv. Kdor je o tem dvomil, se Je lahko ob letošnjih rezultatih prepričal, čeprav je svetovni vrh sorazmerno ozek. Je možno, (Nadaljevanje na 2. strani) Dobitnika svetov, pokala: — Ingemar Stenmark, zmagovalec v slalomu in veleslalomu ter svetovni prvak v obeh disciplinah — Hanni Wenzel, zmagovalka v slalomu in druga v veleslalomu EZ.AA/ Utrinki iz Arose (Nadaljevanje s 1. strani) da bi kakšno posamezno tekmo marsikdo dobil, odvisno od cele vrste okoliščin. Da pa kdo tolikokrat zmaga kot Stenmark, pa mora biti razred zase. To Inge-mar tudi je. Kadarkoli so obračali način tekmovanja medna- Tudi trije zmagovalci bi bili veseli toliko pokalov. Ingemarju jih pomagajo držati tisti, ki so mu pomagali tudi pri tekmovanju: z leve — serviser Markerja Zauner, Stenmark in serviser Elana Vogelnik rodni računarji, ki so v bistvu šal in si ustvarjal sam sodbe. sistem tekmovanj in točkovanje spreminjali proti Ingemarju, v vsakem sistemu se je izkazal še za boljšega. Upali so na primer, da bo nov sistem tekmovanja, uveljavljen v pretekli sezoni, ko bi naj štele za osvojitev svetovnega pokala le tri tekme iz posameznih disciplin, privedle v vrh vsaj še dva konkurenta. Toda kaj, ko Je že na začetku Ingemar po trikrat zmagal v vsaki disciplini in dosegel teoretično mejo točk tako, da so bili vsi demoralizirani in so ga v najboljšem slučaju lahko samo lovili ter dohiteli, nihče pa ga ne bi mogel več prehiteti. To se je zgodilo takrat, ko so imeli tekmovalci pred sabo še 18 tekem za svetovni pokal. Po naslednjh dveh tekmah je Elan Ingemarju že čestital kot bodočemu ponovnemu osvajalcu svetovnega pokala. To se je zgodilo ob tem, da je edino on bil sposoben celo sezono držati vrhunsko formo, ko so drugi skoraj popolnoma odpovedali ali pa šele proti koncu postali kandidati za osvojitev kakšnega posameznega prvega mesta. Seveda bodo zopet pravila za naslednje leto Torej, pravo studiozno delo. — Po paralelnem slalomu moških, ki je kot vsako leto na vrsti najprej tkzv. star-parada, ko vozijo paroma od starta do cilja skupaj uvrščeni moški in — Arosa je veliki zimsko-šport-ni center v obliki amfiteatra na višini naše Pokljuke, obrobljen s 3000 m vršaci. To Je bila lepa kulisa za finale svetovnega pokala, kjer so ženske in moški še vozili na zadnji tekmi za svetovni pokal v veleslalomu. Poleg tega pa so izvedli za ocenjevanje po državah kot končno tekmovanje tudi paralelni slalom za ženske in moške. — Že osmo leto zapovrstjo igrajo za konec zimske sezone v hotelu KULM štirje Zagrebčani, vsi profesionalno glasbeno izobraženi. Glasba jih ne veseli samo zaradi denarja, ampak tudi zaradi izvajanja samega. Tako so bili pripravljeni vedno dvigniti »štimungo«, če so le Zmagovalci specialnih disciplin v letu 1977—78 z leve: Hanni Wenzel — slalom, Franz Klammer — smuk, Ingemar Stenmark — slalom in veleslalom, Anne-Marie Moser — smuk, Llse-Marie Morerod — veleslalom mogli. Jugoslovanov, posebno pa Bojana Križaja so se zelo razveselili. Po končanem moškem veleslalomu so vabili večino reprezentanc v neko brunarico na sosednjem hribu ter pripravili vse prisotne do tega, da so bili kot ena družina. Ko so imeli nato druge obveznosti in se poslovili, so s hriba do hotela venomer igrali, za njimi pa se Je nabrala cela gruča ljudi, ki jih je spremljala. — Na naš predlog in prošnjo so bili takoj pripravljeni tudi Igrati slovenske narodne v ciljni ravnini za Križaja in Stenmarka, ko sta pripeljala navzdol. To je bila zopet ena izvirnih Elanovih misli, ki je bila zabeležena pri mnogih fotografih sveta in tudi na mnogih televizijah. Tokrat si ni mogel kaj tudi avstrijski komentator, da tega ne bi posnel in komentiral za športni pregled na avstrijski televiziji »Šport am Montag«. — Prav v Arosi na finalu je Ingemar tudi slavil svojo dvaindvajsetletnico. V ozkem krogu prisotnih mu Je hotel čestital s krasno torto. Elan mu je čestital za letošnjo osvojitev svetovnega pokala prav tako na ta večer s kolekcijo novcev, izdano ob izvedbi svetovnega prvenstva v Garmischu. Ingemar je bil resnično presenečen In tega darila tudi zelo vesel. — Število občudovalcev, predvsem pa občudovalk Ingemarja neprestano raste. Večina se je počasi privadila na njegov stil in upošteva to, da ne bi bil kralj smučarjev, če bi hotel biti še na kakšnem drugem področju kralj. Zato tisti, ki ga poznajo, ne silijo z vso silo vanj, temveč so že veseli, če so lahko v njegovi bll- spremenjena. Mi upajmo z Inge-marjem na najboljše, saj Je že sedaj s svojimi 28 zmagami za svetovni pokal rekorder In prepričani smo, da bo še stal na zmagovalnem odru, če bo le vse normalno potekalo. — Tekmovanja v Arosi so bila prijetna zato, ker ni bilo vzdušje moreče. Vse je bilo že odločeno In tekmovalci dokaj sproščeni. To se je dobro videlo tudi na televiziji, še bolj pa v Arosi sami. Pri tem so bili najbolj hudomušni Avstrijci, ki so na startu počenjali razne vragolije, zlasti pa so ščipali vse smukače, ki so vsi po vrsti »uhajali« na startu. Perfekcionist Stenmark je sam zase naštudiral nov način starta. Kdor je natančno opazoval, Je to dobro videl. — Iz Zagreba je bil v Arosi tudi znani novinar Vinko Luncer. Njegov način dela je bil prav poseben, saj ni vsiljivo stokrat spraševal enih in istih reči, temveč potrpežljivo opazoval, poslu- Ogled konkurence na zadnji tekmi leta ženske. Tako vozita deseto uvrščena skupaj, deveto in nazaj do prvega mesta, torej letos Wenz-lova In Stenmark kot poslednja. Takoj nato prične uradna razglasitev rezultatov v posameznih disciplinah, nato v skupnem seštevku za svetovni pokal, nato plasman posameznih državnih moštev itd. — Stenmark je dobil zlato kolajno in mali pokal za prvo mesto v slalomu, nato isto v vele- slalomu in nato še zlato kolajno in veliki svetovni pokal za skupni seštevek. Odličij je imel toliko, da jih je komaj držal. Ker so sorazmerno težka, ni bilo enostavno dolgo pozirati na vse strani, zlasti ne, če to ni všeč in če tl je nerodno. Po tem oflci-elnem delu je Franci Kolman še naredil vse posnetke z odličji v hotelu za naše poslovne namene. Dolfe Vojsk Mpmt&cfi men/c/rche žini in ga ne nadlegujejo. Ko se je na večer skromnega proslavljanja rojstnega dne od mize poslovil, Je ena takšnih občudovalk nesrečna vprašala, kam Je vendar šel. Nabriti šef trenerjev Nogler se je pošalil, da Je šel na ples, ker si mora poiskati kakšno dekle pri teh letih, ko ga sicer same ne marajo. Vsa iz sebe, Je to naravno dekle na ves glas izjavilo: »Saj ni res, jaz bi bila tako rada njegova prijateljica.« Ko so se ji vsi prisotni iz srca zasmejali, je zardela da je bilo kaj in še enkrat ponovila svojo izjavo, kot da Ji ne bi prvič verjeli. južne Amerike In končno potrdil, da smo na pravi poti. Pri testih drsenja se je končno tudi Stenmark sam prepričal o kvaliteti in hitrosti teh smuči, kar ga je dokončno postavilo pri veleslalomu na dolžino 210 cm — torej po desetih letih sodelovanja in petih letih razvrstitve v svetovnem vrhu. Ob tem se spomnite Garmischa In njegove premoči v vožnji, zlasti v veleslalomu, kjer je svoje konkurente zares deklasiral. Lahko s ponosom trdimo, da smo k temu uspehu tudi mi prispevali svoj največji možni delež. Po tekmi je Ingemarju podarila maskoto ena od občudovalk K osvojitvi svetovnega pokala je svoj Izdatni delež prispeval tudi Elan. Skrb za dobro sodelovanje s švedsko reprezentanco In vodstvom, dober servis, spremljanje ln proučevanje potreb za dosego vrhunskih rezultatov, so bili precejšnji naši aduti. Ob tem ne smemo pozabiti tudi razvojnih naporov in vlaganj v to smer. Naj samo navedem, da smo za to preteklo sezono razvili in izpopolnili tri vrste smuči, kar je ogromni napor in razvojno delo. Ena izmed teh smuči je bila naštudirana specialno za položnejši veleslalom tipa svetovno prvenstvo v Garmischu. Samo ta varianta je terjala 26 različnih izvedb, ki so bile v preteklem letu Intenzivno z različnimi testnimi skupinami preizkušene na raznih terenih v inozemstvu. Prvi rezultat na tej vrsti smuči je prinesel Križaj iz Ne samo skozi Stenmarkovo ime, tudi ob imenu Križaj, Petrovič, Olsson, Galanes, Dunklee itd. se je letos pojavljalo ime Elan ne samo v športnih časopisih, temveč tudi drugje. Spomnimo sc nagovora zunanje ministrice švedske našemu sekretarju za zunanje zadeve tov. Minl-ču ob njegovm obisku na švedskem, ko Je rekla, da si želi tako dobrega sodelovanja med obema državama kot je sodelovanje med Stenmarkom in Elanom. Spomnimo se, da so o nas, hočeš nočeš morali pisati takšni časopisi kot Je Der Spiegel — Zvezna republika Nemčija, Newsweek — Vel. Britanija, Sunday Times itd., itd. Morda se sami ne zavedamo, še manj pa seveda Slovenci in Jugoslovani skupno, kako velika odgovornost in poslanstvo je Elanovo sedaj v svetu, ko smo v sve- Pogled proti cilju s paralelnega slaloma v Arosi tovnem vrhu na smučarskem področju. Naš položaj je podoben kot tekmovalčev: Zelo težko se je prebiti v vrh, še težje se je v njem obdržati. O tem naj vsi zaposleni razmišljajo in se temu primerno odzivajo svojim poslovnim dolžnostim, kajti ml moramo Elanovo ime uveljavljati v svetu In ga bomo morali še mnogo dalj, kot bodo za nas tekmovali tisti, ki pomenijo naše adute sedaj. Mi bomo želeli napredovati in bolje živeti skozi celotno delovno dobo ter obenem ustvariti tudi boljše življenjske pogoje naših zanamcev, kar moramo imeti venomer v mislih. Ko se sedaj vsem sodelavcem, ki so k tem dosežkom kakorkoli pripomogli iskreno zahvaljujem ob izteku te zimske sezone, pozivam vse sodelavce, celotni kolektiv v vseh njegovih oblikah organiziranosti k še boljšemu in skladnejšemu ter zavzetejšemu delu v dobrobit nas vseh in domovine kot celote. Dolfe VOJSK Ob zaključku V času med VII. in VIII. kongresom ZKS se je izteklo 40 let od ustanovnega kongresa KP Slovenije na Cebibnah, ko je delavski razred Slovenije pod vodstvom KP opredelil prespektivo slovenskega naroda in prevzel odgovornost za njegovo usodo in prihodnost. Na podlagi marksistične analize zakonitosti in protislovij našega razvoja smo oblikovali pravno podlago za razvijanje takšnih drulbeno-eko-nomskih odnosov in političnega sistema, ki omogoča, da upravljanje v imenu delavcev vse bolj prerašča v upravljanje delavcev samih. Vstava, zakon o zdrulenem delu ter sprejete druibenopoli-tične usmeritve ustvarjajo motnosti za vzpostavljanje neposrednih vezi delavcev z njihovim podruibljenim delom ter za vzpostavljanje takšnega celovitega sistema drulbeno-ekonomskih od. nosov v zdrulenem delu, ki omogoča, da postaja delo in njegovi rezultati edino objektivno merilo za pridobivanje in delitev dohodka. Delegati so na VIII. kongresu zaključili z delom in sprejeli politične usmeritve nadaljnega razvoja drutbebno-ekonomskih odnosov in dodatne naloge članom ZK v boju za dosledno uveljavitev samoupravnega sistema v vseh sferah naše druibe. Stališča in sprejeti sklepi zavezujejo člane OOZKS ELAN za poglobljeno idejno politično delo za uveljavitev takih samoupravnih odnosov v kolektivu, ki bodo omogočali nadaljnji dvig produktivnosti in izpolnitev nalog, ki smo jih zadali z gospodarskim načrtom. Dobra samoupravna organiziranost, ki ji novoustanovljeni delavski sveti ie dajejo formalno zasnovo, bo ob aktivnem delovanju ne samo članov ZK in delavskih svetov, temveč celotnega kolektiva ustvarila take medsebojne odnose, ki bodo zagotavljali nadaljnji ekonomski razvoj, s tem pa tudi boljši ekonomski in socialni poloiaj vsakega zaposlenega. To pa bo molno uvel j a-viti le tedaj, če bomo znali spremeniti svoje metode dela ter jih prilagoditi pogojem in zahtevam sedanje samoupravne in politične prakse. Po volitvah: 368 delegatov od 938 zaposlenih Izvolili smo delegate skupščin DPS in SIS ter delavske svete TOZD, delovnih skupnosti in DO Elan ter imenovali komisije in odbore DS DO Elan 9. marca smo na volitvah delegatov za skupščine DPS in SIS občine Radovljica izvolili tudi nove organe samoupravljanja v TOZD, delovnih skupnosti in DO ELAN. Tako imamo končno urejeno samoupravo. Poleg konstituiranja novih TOZD in delovnih skupnosti je s tem urejena tudi zasedba samoupravljalskih funkcij. V nadaljevanju bo podano poročilo o izidu volitev tako za DPS in SIS kot za organe samoupravljanja. Volitve so potekale v redu. Rezultati so nam poznani, saj smo jih objavili po vseh možnih sredstvih obveščanja. Udeležba na volitvah je bila 88 °/o, kar je zadovoljivo, vendar bi ta odstotek bil lahko nekaj večji, v kolikor bi se potrudili tudi tisti člani kolektiva, ki so sicer bili v bolniški, vendar so bili pokretni. Večje število zaposlenih je bilo tudi na službenih potovanjih. Tudi ti bi lahko, vsaj nekateri, z malo dobre volje izpolnili svoje obveznosti. Precej izpada je bilo pri glasovanju vojakov in zastopnikov, ki so volili po pošti, saj so glasovnice poslali prepozno, ali pa jih sploh niso poslali. Nekaj pa je bilo tudi takih, za katere ne vemo razloga, da se volitev niso udeležili. Treba bo pač pogledati zakaj. Vsi kandidati, katere so predlagali delavci iz svoje sredine na delovnih skupinah in katere je potrdila 1. Temeljna kandidacijska konferenca, so bili na volitvah izvoljeni z veliko večino glasov. I. Na prvi skupni sej ih vseh DS TOZD, Del. skupnosti in DS DO ELAN, so bili na predlog družbenopolitičnih organizacij izvoljeni predsedniki delavskih svetov in njihovi namestniki za: — DS DO ELAN: Sitar Rok, namestnik Pohar Milan — DS TOZD SMUČI: Urh Jože, namestnik Lebar Vladimir — DS TOZD TELOVADNO ORODJE: Justin Franc, namestnik Svetina Alojz — DS TOZD PLASTIKA: Peterman Janko, namestnik Lukežič Milena — DS TOZD INŠTITUT: Kokalj Rudi, namestnik Robič Andrej — DS TOZD TRGOVINA: Cerar Janez, namestnik Vavpotič Marija — DS DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B: Zajc Bojan, namestnik Brejc Ana — DS DELOVNA SKUPNOST SPREMLJAJOČIH SLUŽB: Ferkolj Ivan ml., namestnik Kralj Anton SITAR ROK, predsednik DS-DO Elan, roj. 11. VIII. 1930, v Elanu zaposlen 21 let na delovnem mestu oddelkovodja priprave lesa. V razdobju 21 let je opravljal že različne samoupravljalske funkcije. Bil je že tudi preje predsednik DS. Je član ZK In vodilni družbeni delavec na terenu. Na prvi seji konstituante delavskega nadzorstva DO ELAN je bil za predsednika izvoljen Gašpršič Peter, za namestnika Vidic Ljuba. Na prvi seji konstituante disciplinske komisije DO ELAN je bil za predsednika izvoljen VVeithauser Avgust, za namestnika pa Selčan Vinko, Delavski sveti so na isti seji imenovali 9 komisij in odborov DS DO ELAN. Za predsednike in namestnike teh komisij in odborov so bili izvoljeni naslednji: Prizor na volišču št. 1 v smučariji Volišče št. 3 v upravni stavbi 1. V komisijo za delovna razmerja: — TOZD SMUČI: Jerala Vinko, namestnik Bešter Jože — TOZD TELOVADNO ORODJE: Legat Franc namestnik Pene Vida — TOZD PLASTIKA: Perkovič Franc, namestnik Krivic Jože — TOZD INSTITUT: Volčanšek Anton, namestnik Krmpotič Nevenka — TOZD TRGOVINA: Potočnik Rozalija, namestnik Blažič Valentin Volišče št. 2 v kovinski — DS SKUPNIH SLUŽB: Ravnik Janez, namestnik Stare Milan — DS SPREMLJAJOČIH SLUŽB: Selčan Vinko, namestnik Cemažar Marija 2. V komisiji za družebni standard (7): — za predsednika Kosel Anton, namestnik Stunkovič Franjo 3. V komisiji za varstvo pri delu (7): — za predsednika Peterman Pavel, namestnik Peterman Franc 4. V komisiji za osebne dohodke (7): — za predsednika Vrečko Stanislav, namest. Bertoncelj Valentin 5. V komisiji za izobraževanje in izpopolnjevanje (7): — za predsednika Finžgar Primož, namestnik Čučnik Milan 6. V komisiji za Izume in tehnične izboljšave (7): — za predsednika Milatovič Ivan, namestnik Balant Jože 7. V stalni volilni komisiji (6): — za predsednika Knafelj Slavko, namestnik Knavs Alojz 8. V komisiji za prevzem osnovnih sredstev (4): — za predsednika Faladore Vinko 9. V komisiji za analizo in spremljanje delovnih nalog (7): — za predsednika Pohar Milan, namestnik Krmpotič Mladen 10. V komisiji za spremljanje Zakona o združenem delu (6): — za predsednika Urh Marko URH JOŽE, predsednik DS TOZD Smuči, roj. 5. V. 1943, v Elanu zaposlen 11 let, na delovnem mestu samostojni referent izvoza smuči. KOKALJ RUDI, predsednik DS TOZD Institut, roj. 3. IV. 1950, v Elanu zaposlen 7 let, na delovnem mestu konstrukter I., član ZK. PETERMAN JANKO, predsednik DS TOZD Plastika, roj. 26. VIII. 1941, v Elanu zaposlen 15 let, na delovnem mestu inštruktor. JUSTIN FRANC, predsednik DS TOZD Telovadno orodje, rojen 9. IX. 1941, v Elanu zaposlen 15 let, na delovnem mestu mizar I. II. Na drugi Temeljni kandidacijski konferenoi so bili izvoljeni: predsedniki delegacij za združeno delo (DPS) za: — TOZD SMUČI: Palhantinger Miro — TOZD TELOVADNO ORODJE: Triplat Pavel — TOZD PLASTIKA: Kralj Stanislava — TOZD INSTITUT: Berce Jože — TOZD TRGOVINA: Arh Silva — DS SKUPNIH SLUŽB: Stare Milan — DS SPREMLJAJOČIH SLUŽB: Mulej Stanko V skupščini ima Elan 3 delegatska mesta: a) za TOZD SMUČI 1 delegatsko mesto b) za TOZD TEL. ORODJE in TOZD PLASTIKA 1 delegat, mesto c) za TOZD in DEL. SKUP. — vsi ostali 1 delegatsko mesto — predsedniki delegacij za SIS (samouprav, interesne skupnosti): TOZD SMUČI: — izobraževanje: predsednik Janša Rozalija — socialno varstvo, zaposl. raziskov.: predsednik Globevnik Cilka — zdravstvo: predsednik Kolman Anica — kult. telesna kultura: predsednik Potočnik Zvone TOZD TELOVADNO ORODJE: — za vse SIS, predsednik Golčman Anton TOZD PLASTIKA: — za vse SIS, predsednik Otrin Zdenka TOZD TRGOVINA: — za vse SIS, predsednik Podlipec Amalija DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: — za vse SIS, predsednik Polak Zofka DELOVNA SKUPNOST SPREMLJAJOČIH SLUŽB: — za vse SIS, predsednik Šlibar Avgust K. S. CERAR JANEZ, predsednik DS TOZD Trgovina, roj. 14. IX. 1952, v Elanu zaposlen 5 let, na delovnem mestu prodajalec. BOJAN ZAJC, predsednik DS Skupnih služb, roj. 8. XI. 1937, v Elanu zaposlen 18 let, na delovnem mestu vodja varnostne službe, član ZK. FERKOU IVAN, predsednik DS Spremljajočih služb, rojen 23. XI. 1956, v Elanu zaposlen 1 leto, na delovnem mestu električar I. Rok Petrovič - najboljši v Evropi Jugoslovanska pionirska reprezentanca se je v februarju udeležila dveh FIS tekmovanj, prvega v Škofji Loki in drugega v italijanskem Monte Bondoneju, ki velja za neuradno evropsko prvenstvo. V tem sestavku ne bi govoril v stilu dnevniškega naštevanja rezultatov, ker to pove izredno malo. Vsak rezultat je potrebno osvetliti z več plati, ker le tako lahko spoznamo njegovo pravo vrednost. Leta 1970 je bila na Trofeu To-polimu jugoslovanska reprezentanca 20,1 % za zmagovalno ekipo Avstrije. Zaostanek se je v naslednjih letih gibal takole: 1971 za 13%, 1972 za 15,2 %, 1973 za 9,4%, 1974 za 10,3%, 1975 za 8,5%, 1976 za 4%, 1977 za 0,6 %, 1978 za 2,2%. Ti podatki kažejo na izreden napredek, oziroma prodor v sam vrh pionirskega smučanja. Zakaj tako? Na rezultat vpliva splet faktorjev, od katerih ne moremo mimo vse naravnejše selekcije. Smučarska zveza je morala izredno spremeniti tekmovalni sistem predvsem na račun prevelikega števila tekmovalcev. Spominjam se, da je v Kranjski gori stalo na štartu okrog 500 tekmovalcev, tekma je trajala skoraj cel dam. Druga stvar je količina treniranja. Selekcije trenirajo od 120—150-krat letno na snegu, zraven sodi še 100 ali več kondicijskih treningov. Najbolj zagnani vadijo še individualno, lahko rečemo vsak dan. Dvignila se je tudi kvaliteta vadbe. Profesionalni trenerji v najmočnejših klubih so študirali na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Toda tu so še velike rezerve. Vadba poteka v prevelikih skupinah. Na ta način so prikrajšani najboljši, za katere vadba, prilagojena poprečju, ne ustreza. To je podobno stanju v šolah, kjer imamo dopolnilni pouk za slabe učence, za najboljše pa ne poskrbimo, da bi ostali odlični. Na devetem evropskem kriteriju pionirjev v Monte Bondoneju so nastopile reprezentance Avstrije, ZR Nemčije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Italije, Švice, Francije, Švedske, Poljske, Bolgarije, Sovjetske zveze. Združenih držav Amerike, Finske, Andore, Belgije, Nizozemske in Madžarske. Naša reprezentanca je bila tokrat v slabšem položaju kot lani, kajti mnogi najboljši so v svoji starostni skupini prvo leto, to pa v tej starosti veliko pomeni. Naš najboljši starejši pionir Peternel iz škofje Loke pa zaradi gripe ni štartal. Tudi Leskovško-va je imela težave, Oblak pa je gripo pravkar prebolel. Zaradi izredno slabega vremena, megla, sneg in veter, je bil odpovedan veleslalom. Tudi slalom je bil v enkratno težkih razmerah. Že pred štartom prvega teka so bili tekmovalci do kože premočeni, dejansko je tekma zahtevala celega človeka. Petrovič je v prvem teku naredil manjšo napako pri delu rok, kljub temu je znašala njegova prednost sekundo in sedem stotink. Za traserja drugega teka sem bil določen jaz, postavil sem mnogo bolj ritmičen slalom s kratkimi zaključenimi zavoji, kajti v preteklosti se je pokaza- lo, da naši tekmovalci v daljših lokih niso tako dobri. Petrovič v mojih slalomih še ni odrekel, naročil sem mu naj pazi na usklajenost dela rok in ramen s preciznostjo švicarske ure. Rok se je enkratno zbral, prav nič ga ni motila peza favorita. S »sanjskim« tekom je povečal prednost na točno 3 sekunde pred drugo-plasiranim Avstrijcem Reiter-jem in s tem dosegel daleč najbolj avtoritativno zmago. Je tudi edini tekmovalec, ki je ponovil zmago v isti kategoriji. Drugi najboljši rezultat je dosegla prvo leto starejša pionirka Andreja Leskovšek. Peto mesto in prva od rojenih leta 1965 je zaostala borih 1,5 ■%. Z ozirom na to, da je očitno boljša v veleslalomu, kjer je v Škofji Loki prepričljivo zmagala, in dobila srebrno kolajno tudi na mladinskem državnem prvenstvu, lahko na njo utemeljeno računamo. Tudi Čižman, Erbežnik in Oblak, vsi prvo leto starejši pionirji, so z zaostanki 3,9 in 4,3 ter 5% dokazali svojo vrednost. Drugo leto bodo skupno s Petrovičem prvi favoriti za zmago. Upoštevati je treba tudi to, da le po en tekmovalec lahko Starta v vsaki skupini. Na ta način so prikrajšane najmočnejše reprezentance. Navedeni tekmovalci imajo največje perspektive, da v bodočnosti kot izenačena ekipa stopijo v vrh svetovnega smučanja. Vsekakor so prav naši tisti, na katere lahko računamo, da bodo zastopali barve Elana tako uspešno kot danes Stenmark, Križaj, Zeman, Kuzmanova, itd. Močna ekipa pogojuje uspeh posameznika, zato je treba narediti vse, da bomo v te tekmovalce vložili vse naše strokovno znanje, Elan — smuči, dodatni trening, šole, svojce itd. Križajev! rezultati takrat, ko se uvršča med prvih deset, zaostajajo za prvim od 2 do 4 %. Sedanji rezultati mladih so torej izredno obetavni. Tudi skakalci, manj tekači, so pri mladih dosegali nizke zaostanke, pri članih jih od zmagovalcev loči prepad. Tajnikar je na 30 km v Lahtiju zaostal za več kot 10 %, kar pomeni več kot 100 metrov na kilometer. Se slabši je bil Norčič s sicer solidnim 14. mestom, toda zaostanek okrog 13% mu ne daje nobenega upanja na prodor v vrh. Edina priložnost je v prihajajočih generacijah, ne pa v tujih trenerjih za neperspektivne člane. V prvi dvajsetorici v vseh štirih kategorijah je vrstni red naslednji: Italija 21 Češkoslovaška 14 Avstrija 13 Jugoslavija in ZR Nemčija 11 Francija 4 Švica 2 Švedska, Sovjetska zveza. Poljska in Bolgarija po eno uvrstitev. Tu opazimo dve neobičajnosti in sicer presenetljivo moč Češkoslovaške in Jugoslavije in zelo slabo kvaliteto dveh alpskih dežel Francije in Švice. Veliko število Italijanov gre na račun tega, ker jih je bilo na štartu kar 45, ostale ekipe so tekmovale z dvajsetimi. Ne gre pozabiti, da so bili Švicarji s polovično ekipo, ker so imeli starejši pionirji doma državno prvenstvo. Elanove smuči so bile močno zastopane predvsem pri naših, 7. njimi je smučal tudi Šved Wal-gresn, imeli pa so jih tudi Sovjeti. Po kvaliteti tekmovalcev sodeč je največ perspektive v ekipi Češkoslovaške in Jugoslavije. Z večletnim sodelovanjem nastane iklima, ki je značilna za odnos med Stenmarkom in Elanom. Kupovanje že formiranih tekmovalcev ni najboljši način, možnost dobiti najboljše pa skoraj nična. Naštejmo še enkrat najboljše dosežke pionirjev: Škofja Loka Monte SL VSL Bondone SL 1. Petrovič Rok 1. 2. 1. 2. Leskovšek Andreja 3. 1. 5. 3. Kunc Barbara 1. 3. 4. Cesnik 2. 5. Štravs 3. 6. Erbežnik Gregor 3. 5. • 7. Peternel Uroš 4. 8. Naglič Matjaž 4. 9. Klinar 5. 10. Podnar 5. Pionirji so imeli v drugi polovici marca še eno veliko preizkušnjo. To je tekmovanje za trofejo Ovomaltine v švicarskem Silsu. Afirmacija Jugoslavije v pionirskem alpskem smučanju je potrjena. Upajmo, da se bodo v bodočnosti našla tudi sredstva, da staršem ne bo treba sofinancirati priprav reprezentance, kaj šele plačati pot na mednarodna tekmovanja. Kot glavni trener reprezentance bi se zahvalil kolektivu Elana za kvalitetne smuči, dodatni trening najboljšim petim v Schnalstalu in servis v Monte Bondoneju. prof. Janez šmltek Mn« 170 m 9«g«n ^ % \ m r *■ 3. i flv/ KUAjiv ELAN-* ( Tov. SlovJco kna/e/j) £t*27£ BEGUNJE JUGOSLAVIJA ELAA/ * Nič nos ne sme presenetiti Obramba dežele je pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij. V nekaj nadaljevanjih bom skušal opisati dejavnost SLO in sicer: uvodni del, delo odbora za LO in družbeno samozaščito in dolžnosti vseh zaposlenih. Titove besede, izrečene že leta 1953, v času znane tržaške krize — »Delajmo tako, kakor da bo sto let mir, in pripravljajmo se za obrambo, kakor da bo jutri vojna« — imajo trajno in aktualno vrednost. Praktični pomen teh Titovih besed je tudi to, da se morajo v miru ustvarjati takšne razmere, ki bodo omogočile, da bodo v primeru napada na našo državo, proizvodnja in druge oblike dela potekale neovirano, se pravi, da bomo tudi v najtežavnejših in najbolj zapletenih razmerah proizvajali več in bolje, da ne bi bilo zastojev pri oskrbovanju naše armade in ljudstva s potrebnimi stvarmi. Zato je naš cilj, da bi v morebitni vojni vsak delavec opravil dve temeljni nalogi: prvič delovno na delovnem mestu v vojnih razmerah, in drugič obrambo, in sicer tako da bo vključen v neko obliko organiziranega boja in odpora. Odbori za ljudsko obrambo in in vsi, ki imajo na skrbi varnost tovarne, si morajo že danes, v miru, biti na jasnem, pred kakšnimi problemi se bodo znašli, če pride do vojne. Najbrbž je nemogoče našteti vse morebitne probleme, ki jih lahko posamezni tovarni ali celi deželi prinese vojna; gotovo pa je nemogoče že zdaj predpisati predpise za rešitev vseh mogočih situacij. Mogoče pa je predvideti nekatere okoliščine, ki jih prinese vojna, in poskusiti najti odgovor, kako mora tovarna nanje reagirati. Priprave Za varnost tovarne, to se pra- vi za varnost zaposlenih, varnost strojev in naprav, zgradb in končno za varnost surovin in izdelkov, je treba skrbeti že v normalnih, mirnodobnih razmerah. V miru so najbolj pogoste nevarnosti, ki grozijo tovarni: požar, poplave, potres, tatvina in sabotaža. Pri tem pa ne grozijo naštete nevarnosti vsem tovarnam v enaki meri. Nevarnost požara je, na primer, razmeroma majhna v cementarni, večja v lesni industriji. Podobno je tudi z drugimi naravnimi kata- strofami, ki jih je včasih mogoče predvideti, v pogostih primerih pa to ni mogoče. Tudi frekvenca tatvin in sabotaž se da delno predvideti in se razlikuje od kraja do kraja. Tatvine v visoko avtomatizirani hidroelektrarni so manj verjetne, kot tatvine v tovarni, ki proizvaja po-trošno blago z množico zaposle-lih. Skratka, varnostne razmere so indvidualne in zato mora vsaka tovarna napraviti svoj lasten načrt, pač z ozirom na svoje značilnosti. Kakor je pojem mir že sam po sebi relativen, je relativna tudi varnost, v kolikor je odvisna od ljudi, to se pravi političnih razmer. V napetih političnih razmerah je tatvina, še bolj sabotaža, v zadnjem času pa tudi ugrabitev in umor priljubljeno orožje opozicije. To se dagaja na Bližnjem vzhodu, v Nemčiji, Južni Ameriki, Angliji, Ameriki in Italiji. Po osvoboditvi smo tudi v Jugoslaviji doživeli že nekaj terorističnih napadov, ki jim je vsem po vrsti skupno to, da so bili organizirani iz tujine. Samo veliki budnosti naših varnostnih organov se moramo zahvaliti, da sta število in učinek sabotaž ostala omejena, tako da Jugoslavijo v primeru z nekaterimi področji, kot so Irska, Argentina, Nemčija, Italija, lahko še vedno štejemo za mimo in varno deželo. Vendar dosedanja relativna mirnost ni garancija za mirno bodočnost. Neko tovarno, družbo ali državo je mogoče prizadeti, ohromiti ali uničiti tudi s sabotažnimi akcijami brez vojne napovedi, v tako imenovanem miru. Nenapovedana vojna je danes tehnično izvedljiva. Znanost razpolaga s kemičnimi in biološkimi sredstvi, kakor tudi s tehniko spreminjanja klime, ki z navidez neznatnim posegom povzročijo strahotne posledice. Vprašanje je samo, kdaj bodo »privatne« teroristične skupine prišle do novih orožij in ali jih bobdo znale uporabiti. Vemo, da na primer »žepna« atomska bomba ni preveč težko rešljiv problem. Zdi se, da v današnjih razmerah nikakor ne moremo izključiti »vojne v miru« to se pravi sovražnosti brez formalne vojne napovedi. Vsaka organizacija združenega dela mora pripraviti svoj lastni načrt varnosti v miru. Gre za varnost zgradb, naprav, dobrin in kar je najvažnejše, ljudi. Opozoriti moramo na nevarnost, ki je najbolj verjetna: zastrupitve pitne vode, ki zgodovinsko gledana ni nič novega, bi ob današnji stopnji kemije in biologije in ob današnji gostoti prebivalstva lahko imela hude posledice. Za kako napovedano vojno zdaj ni kake večje nevarnosti. Odtajanje odnosov med ZDA in SSSR, sklepi helsinške konference, dejavnost OZN in končno beograjska konferenca, še bolj pa medsebojna gospodarska povezanost sveta in politična zahteva po miru, vzbujajo optimizem. Toda mir je izredno krhka ročica in zanemarjanje vojnih priprav se lahko maščuje. Vojna je mogoča tudi v našem delu sveta, bodisi lokalnega ali pa širšega, verjetno svetovnega obsega. Lahko sklepamo, da bo — če bo prišla nenadno, saj je presenečenje danes laže izvesti, kot v času dolgotrajnih mobilizacij, in bo potekala silovito. Zadnji dve svetovni vojni sta po silovitosti zaostajali za vietnamsko. Tretja bo še hujša. Za morebitno vojno, kakršna koli naj že bo, smo pripravili koncept splošnega, ljudskega odpora. Moč SLO je v volji ljudstva, njegovi organiziranosti in obveščenosti. Način obrambe v lokalni ali totalni vojni se lahko zelo razlikuje. Tudi trajanje ene ali druge vrste vojne je lahko zelo različno. Danes je mogoče celo državo naše velikosti zasesti čez noč, če bi nas presenečenje ohromilo. Kot primer: Češka. Lahko pa vojna traja šest dni, kot med Izraelom in Eigptom, ali pa dvajset let, kot nenapovedana vojna med Vietnamom in ZDA, pa pri tem le ne pride do popolne okupacije. Morebitna lokalna vojna ob naših mejah verjetno ne bi prinesla večje ali daljše okupacije, razen, če napadalec ne bi bil velika sila. V tem primeru bi nekatera območja države ostala v »zaledju«, kar pa seveda danes ne pomeni več tisto, kot v prvi ali delno še v drugi svetovni vojni. Kot nas uči Vietnam je zaledje« izpostavljeno stalnim letalskim napadom, pa naj gre za taktično ali strateško bombardiranje. V takem primeru je vendarle vsaj teoretično mogoče, da bi tovarne še obratovale. Kljub natančnosti današnjega letalskega bombardiranja in še večji točnosti zadetkov, elektronsko vodenih raket, bi še vedno imeli svojo vrednost: klasična kamuflaža, elektronsko motenje bližajočih se izstrelkov, razdelitev tovarn in lokacije v skritih dolinah ali pod zemljo. V takem primeru bo poleg aktivne obrambe treba pripraviti tudi pasivno: zaklonišča, zaklonilnike množična in individualna, kot so jih imeli v Hanoju, podzemska skladišča, ki jih je Vietnam tudi znal izkoriščati; evakuacija tistega dela prebivalstva, ki za neposredno proizvodnjo in obrambo ni nujno, kar je tudi pokazala vietnamska praksa. Velika vojna, ki bi prinesla zasedbo našega ozemlja, bi seveda predstavljala popolnoma drugačne okoliščine za našo varnost in obrambo. Nikar ne pozabimo, da so sosednje vojne v našem, jugoslovanskem, še bolj pa v slovenskem prostoru zasledovale ne le uničenje države, ampak tudi iztrebljenje ljudi. Hitler je imel v načrtu genocial nad Slovenci, pa tudi Hrvatom in Srbom bi kljub Paveliču in Nediču ne prizanesel, če bi zmagal. Lahko si mislimo, da bo morebitna bodoča vojna spet priklicala nazaj rasizem in fašistični nacionalizem. Razmišljanje o bodoči vojni se na prvi pogled zdi črnogledo. Toda misliti je treba, ker bomo le tako lahko prestali prvi šok, ki ohrani obrambno sposobnost, ker bomo le tako lahko pravo- (Nadaljevanje na 10. strani) USPEŠNO ZATIRANJE SOVRAŽNEGA IN DRUGEGA DRUŽBI ŠKODLJIVEGA DELOVANJA 0 Varnost v državi je stabilna in zagotavlja zadovoljive pogoje za nemoten razvoj na vseh področjih družbenega življenja 0 Onemogočena je sovražna dejavnost, ki računa na slabljenje in spodkopavanje naše ustavne ureditve 0 Pozitivna tendenca zmanjšanja kriminalnih dejanj se je nadaljevala v letu 1977, ko Je bilo 13,7 odstotka manj kaznivih dejanj kot prejšnje leto 0 Lani je bilo zabeleženo 114 milijonov prehodov čez državno mejo v obeh smereh % V prometnih nesrečah na cestah je umrlo lani 5125 oseb % Sprejetih je bilo več organizacijskih ln drugih ukrepov za krepitev učinkovitosti ln akcijske sposobnosti organov za notranje zadeve J/1t o p? Vinter iTiuli 10* ,,,a,^a Je ingemar dopolnil 22 let. Uprava hotela se je tega spomnila in kuharji so mu poklonili torto v obliki krone kot kralju, Kot smo že pisali, se je pričelo prekrivanje streh na naših nmljvnH snežnega moza pa kot simbol zime. Z leve: Svvensson, Stenmark "ih halah. Na sliki hala A. proizvod- Iriinarii In \Tnn1n« ' ' kuharji in Nogler 8 NASA SMUČINA Še iz Arose i n m Stenmark se je Elanovega darila — spominske kolekcije novcev s svetovnega prvenstva v Garmischu zelo razveselil. Na sliki z leve-Svvensson, Stenmark, Vojsk, Nogler Naše tekmovalce je v ciljni ravnini pričakala naša muzika. Na sliki Bojan z delom ansambla »Zagrebčani« Ingemar razkazuje Elanovo darilo Pričetek prekrivanja streh Pozdravi iz švedske , vn tlAh\u,vsi M CMV Vinter I nnlnr,,,. V... » ^ SVERIGE£ "š ^ * > ^ ^ * IT/ 1 5» a l) S ^ K I elan ’° 2 -t> r < -t) -c a i 'ovAifSa — "i ; n J c> Božja o. i * C I C4L7S- IB**«/?<✓/fig lUei&nti 0)0) Hrl (0(0 a>o n n« n) si 2,6 5,2 3,7 5,2 3,6 72 73 7^ 75 76 77 ?0 m 2^ 32 27 31 Iz prikazanih grafikonov je razvidno gibanje nesreč v zadnjih šestih letih, številčno in v % izraženo glede na število zaposlenih v podjetju. Podatki o gibanju nesreč v lanskem letu po oddelkih in delavnicah nam pokažejo podobno sliko kot v letih nazaj, izstopa polizdelek metalnih smuči in oddelek telovadnega orodja — lesni oddelek. V drugih oddelkih nesreče ne izstopajo, pohvaliti pa je izredno nizko stanje nesreč v obratu čolnov, razrezu lesa ter v pomožnem Obratu. 6. Gibanje nesreč po vzrokih nastanka: število nesreč — nevaren način dela 11 — večja — povečana nevarnost 7 — kršenje varnostnih predpisov 5 — pomanjkljiva zaščita 2 — ostali vzroki 6 skupaj : 31 Čeprav je razumljivo, da je vzrokov za nastanek nesreče največ v nevarnem načinu dela in povečani nevarnosti je potrebno vseeno opozoriti, da je bilo v lanskem letu 5 nesreč zaradi kršenja varnosti predpisov in pomanjkljive zaščite pri delu. V zvezi s tem bo potrebno predvsem s strani vodstvenega kadra poostriti nadzor nad izvajanjem predpisanih varnostnih ukrepov pri delu. Prikazana analiza nesreč nam prikazuje gibanje nesreč v lanskem letu iz različnih pogledov. V kolikor podrobneje analiziramo posamezne vrste analiz, lahko zaključujemo, da bi se z ustreznimi varnostnimi in drugimi ukrepi lahko število nesreč pri delu zmanjšalo, seveda ob sodelovanju vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji. B.Z. obiski — obiski — obiski Analiza nesreč 1. Gibanje nesreč po kvalifikacijski sestavi ponesrečencev: NK PK KV VK Skupaj 16 12 31 Iz prikazanih podatkov je razvidno, da se je ponesrečilo največ polkvalificiranih in kvalificiranih delavcev. V primerjavi z letom 1976, ko se je ponesrečilo največ kvalificiranih delavcev, nam podatki kažejo, da se je povečalo število nesreč na polkvalificiranih delovnih mestih. 2. Gibanje nesreč po dnevih v todinu: Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Skupaj 8 31 Kot v preteklih letih je tudi gibanje števila nesreč po dnevih v tednu približno enako, največ nesreč je v začetku tedna in delno v letošnjem letu v četrtkih. 3. Gibanje nesreč po spolu: Moški iZenske Skupaj 21 10 31 Čeprav je razmerje med zaposlenimi moškimi in ženskami skoraj enako, prikazan podatek kaže, da se zaradi nesreč pri delu ponesreči še enkrat več moških kot žensk. 4. Gibanje nesreč po obratih in oddelkih: število nesreč — polizdelek metal, smuči 6 — telovadno orodje — lesni oddelek 5 — strojna delavnica smučar, obrata 3 — robničenje obrata smuči 3 — kovinski oddeleke 3 — skladišče gotovih izdelkov 2 — pomožni obrat — remont 2 — metalna delavnica obrata smuči 2 — skladišče telovadnega orodja 1 — skladišče surovin 1 — pomožni obrat — komunala 1 — razrez lesa 1 — obrat čolnov 1 skupaj : 31 Organizatorji »Tekstiliade« so prišli v Elan na razgovor in ogled proizvodnje. Direktorji podjetij in TOZD — slušatelji šole za poslovodne kadre, na obisku v Elanu. Zoper pretirano uporabo antibiotikov Čebelja lekarna Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej so v svojih vrstah, potlej Pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le-te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij), prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učirikovanje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne še tri desetletja starih zdravil so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha. Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino »zdravilo«. Opozorila svetovno zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte »pregleduje« računalnik, so spodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom. Svetovno raziskovalno gibanje V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih »patine« zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava največji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so vse več raziskav posvetili tudi čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo kot drugje po svetu so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov pokazali tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih niti niso pričakovali. V laboratorijih, pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah so potrjevali, da so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skoncentrirana hrana, kar jih poznamo, saj so v njem snovi, ki jih potrebuje organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki pospeševalec in da hkrati zavira rast bakterij, plesni in virusov. Propolis je aktivna snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakterijam. Uspehi domačih strokovnjakov Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipič in prof. dr. Miha Likar, sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virosov. V poročilu »vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«, ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tudi ameriški strokovni bilten »Interferon Scientific Memo-randa« iz Buffala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila: »Iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom deluje tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta antivirusna aktivnost in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebelo na antivirusno dejavnost...« Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrob-no dejavnost. ..« Poskusi razvozi j ali razmerje Pri Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In talko je nastal APIK0M-PLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1:100.000. Čebele niso zdravniki O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno. In v tem je največja moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije, je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic. J. V. Rak na dojki in mamografija Zgodnje odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki je pomembno zaradi tega, da se čimbolj skrajša obdobje (čas) med prvimi znaki te bolezni in začetkom zdravljenja. Le-to je namreč uspešnejše v začetnem razvoju bolezni, medtem ko je v kasnejših stadijih (razvojnih obdobjih) manj uspešno. Odkrivanje znakov bolezni je prvenstveno naloga vsake ženske, ki s samopregledovanjem dojk lahko ugotovi zatrdlino, izcedek iz bradavice ali bolečino. Ce najde tako spremembo, se zglasi (javi) pri zdravniku, ki opravi klinični pregled in odloči ali je potrebna napotitev v Mikrocen/ter za bolezni dojk v Splošni bolnici Jesenice. Poleg teh žena, ki so se same javile zdravniku zaradi sprememb opaženih pri samopregle-dovanju, so tudi vsi zdravniki, tako splošne medicine kot ginekologi, dolžni opraviti klinični pregled dojk tudi pri ženskah, ki prihajajo po zdravniško pomoč zaradi kakih drugih težav oz. bolezni. Zenske prihajajo torej v Mi-krocenter za bolezni dojk napotene od izbranih zdravnikov (splošne medicine) ali ginekologov. V Mikrocentru je žena ponovno klinično pregledana in če je potrebno tudi rentgensko slikana (mamografirana). Na osno- vi slike — mamograma in kliničnega pregleda se ugotovi tudi eventuelna potreba po pregledu tkiva dojke ali takoimenovani citološki preiskavi. Mamografija Je potemtakem le del celotne preiskave, ki pripomore skupno s kliničnim pregledom In še eventualno citološko preiskavo do ugotovitve raka na dojki. Če taka celostna preiskava zanesljivo opredeli oz. potrdi, da so bolezenski znaki rak, potem se žensko napoti na zdravljenje na Onkološki inštitut v Ljubljani. V nekaterih primerih, ko je rezultat pregleda dvomljiv in so potrebne za dokončno potrditev še druge dodatne preiskave, kot tudi možnost takojšnje operacije, napoti Mikrocenter žensko prav tako na Onkološki inštitut. Odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki gre torej od izbranih zdravnikov in ginekologov, ki odbirajo žene za pregled v Mikrocentru — do tega centra — ki nato pošilja žene na Onkološki inštitut ali zaradi zdravljenja ali pa na dodatne preiskave. Akcija zbiranja sredstev za nabavo rentgenskega aparata za odkrivanje raka na dojki (ma-momata) je presegla pričakovanja, saj je bilo zbranih več sredstev, kot je bilo predvideno. Nabavljena sta bila dva aparata, ker je to po prvotnih predvidevanjih izglodalo utemeljeno. Kasnejše ugotavljanje potreb in porabe pa je pokazalo, da zadostuje za populacijo Gorenjske en sam mamomat oz. en center za bolezni dojk. Tako deluje že od 8. julija 1977 v sestavu Splošne bolnice Jesenice Mikrocenter za bolezni dojk, ki je strokovno in organizacijsko zadolžen za kvalificirano detekcijo (odkrivanje) in zgodnjo diagnostiko raka na dojki. Za uspešno uresničitev tega programa pa je potrebno zagotoviti nekatere ukrepe in izpolniti predstoječe naloge. Na prvem mestu je gotovo vzgojno-prosvetno delo med ženskami, ki jim je potrebno ob vsaki priliki in kontinuirano pojasnjevati nujnost in koristnost samopregledovanja dojk. To pa naj bi ne bila zgolj strokovna akcija zdravstvene službe, temveč širša družbena akcija odgovornih organov. Za dosego tega cilja bi bilo zelo priporočljivo izdelati propagandni material v zvezi s samopregledovanjem dojk, s katerim bi se lahko resnično vnesel med ženske pravilen odnos do samopregledovanja. Z doktrinarno vzgojo vseh zdravstvenih kadrov (delavcev) in vključitvijo zdravnikov v ambulantah splošne medicine, dispanzerjih za žene in ginekoloških specialističnih ordinacijah v rutinsko klinično pregledovanje dojk, bo zagotovljeno pošiljanje odbranih primerov v Mikrocon-ter za bolezni dojk. Kompleksni pregled v Mikrocentru, ki obsega poleg kliničnega in rentgenskega pregleda tudi cilotoško preiskavo, naj bi zagotovil odkrivanje bolezni, ko je le-ta še omejena na dojko in so sodobni načini zdravljenja takih bolnic zadovoljivi. V sodelovanju z Onkološkim inštitutom v Ljubljani pa je obravnavanje bolnic zaokroženo v celoto, s čemer so zagotovljene vse even-tuelno še potrebne preiskave, kot tudi odgovarjajoče zdravljenje. Posebej moramo poudariti, da tudi po takšnem kompletnem pregledu, ki pokaže, da ženska nima raka na dojki, lahko že v naslednjih dneh prične razvoj ki jih pa pravočasno odkrije bolezni in bolezenskih znakov, lahko predvsem ženska sama, v kolikor ima pravilen odnos do samopregledovanja dojk. Boj proti raku dojke bo uspešen le kot trajno prepletanje samopregledovanja in zdravniških pregledov. Na koncu povejmo še to, da bodo presežna sredstva, tako tista dobljena iz prodaje drugega aparata, kot tudi tista iz več zbrane vsote, uporabljena zgolj in samo za obnovitev in dopolnitev aparatur in inštrumentov, ki služijo zdravstvenemu varstvu žena. Predlog za najracionalnejšo porabo in porazdelitev teh sredstev, ki ga bo pripravil zdravstveni svet, bo dan v obravnavo vsem občinskim zdravstvenim skupnostim, v okviru katerih bodo lahko delegatke, kot zastopnice vseh gorenjskih žena, zagotovile pravilno porabo preseženih finančnih sredstev. dr. Tomaž AHLIN Uspel sindikalni občni zbor Nova Elanova velikanka je pripravljena za transport na morje Zaplula je Jadrnica 707 25. 3. 1978 je bil na Bledu v hotelu Jelovica redni letni občni zbor OOS Elan, katerega se je udeležilo okrog 200 članov sindikata. Poročilo o dosedanjem delu je podal predsednik IO KOOS tov. Triplat Pavel. V razpravi je sodeloval tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Radovljica tov. Marjan Vrabec, ki je poudaril pomen delegatske ureditve tudi v sindikalnih vrstah kot sestavni del kvalitete našega družbenega sistema. Na predlog kandidacijske ko-msije so bili soglasno izvoljeni člani novih odborov sindkata po TOZD in sicer: TOZD TELOVADNO ORODJE ROPIČ Janez NOVAK Stefan KLEINDINST Anton TRIPLAT Pavel SKOČIR Romana TOZD PLASTIKA MULEJ Janez KOŽELJ Viktor GOSAK Marija SISKA Alojz HRUSTELJ Lado TOZD INSTITUT BULOVEC Franc ILC Juriča KOZAMERNIK Stane VOGELNIK Jurij PRAPROTNIK Filip TOZD SMUČI MARINČIČ Lado KAVCIC Silva POHAR Andrej ER2EN Bojan MENCINGER Ivanka SKUPNE, SPREMLJ. SLUŽBE — TRGOVINA KOSEL Anton GAŠPERIN Janez JAGODIC Ljudmila MOHORČ Marjan KELIH Nataša BRCAR Ivanka ORAŽEM Mila NADZORNI DOBOR STRGAR Francka HRAST Oton OZMEC Ivan Predsednik KOOS ELAN: tov. KOSEL ANTON Po končanem uradnem delu zbora je sledil zabavni del. za katerega je poskrbel ansambel »Gorenjci«. Po dobrem letu truda so naši čolnarji uspešno dokončali do zdaj največji Elanov plovni objekt V Uljanikovi Marini v Puli — tik pred zdajci! OBVEŠČANJE — NEDOTAKLJIVA PRAVICA VSAKEGA DELOVNEGA ČLOVEKA IN OBČANA £ Osnutek resolucije daje prvič celovito podobo družbenega sistema informiranja, široka razprava o tem dokumentu pa bo prispevala k hitrejšem razvoju tega sistema 0 Na vseh ravneh družbe bo treba preizkusiti stanje in organizacijo obveščanja o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja, razvoja, planiranja, dohodkovnih in drugih odnosov 0 Družbeni interes nalaga, da se na enotnih temeljih konstituira celovit sistem za zbiranje in izkazovanje podatkov ter informacij 0 Obveščanje ni privilegij ali monopol posameznikov ali skupin 0 Sistem informiranja mora biti bolj usmerjen k potrebam in zahtevam združenega dela 0 Organizacija združenega dela in občina — dve temeljni informacijski bazi naše družbe Prvič v svojem elementu. Vse o dokaj uspešnih testih, ki so v teku — prihodnjič! Te dni je odšla v pokoj Rezka Robič, referent za izvoz. Na sliki: Tov. Robičeva zadnji dan dela s sodelavci 5. MULEJ Ladislav 0:46,2 11. FERKOU Janko 0:52,8 Ime: Franci DILCA 6. VOJVODA Vojko 0:46,9 12. HROVAT Brane 0:52,9 Rojen: 30.2.1910 7. OLIP Boštjan 0:47,9 13. KAJDIŽ Milan 0:57,4 Uspehi: 2. mesto na Elanovem sindikalnem prvenstvu leta 1947 8. BOLČINA Janko 0:50,2 14. DEBELJAK Milan 1:01,4 v kategoriji tekmovalni razred od 57 do 58 let. 9. PRAPROTNIK Filip 0:50,6 15. KRMELJ Rudi odstop Vzorniki: Bojan Križaj, Ingamar Stenmark 10. ROZMAN Janez 0:51,1 16. GRČAR Miro odstop Slabosti: potrpežljivost Želje: dočakati Elanovo sindikalno prvenstvo v veleslalomu za leto 1978. Elanovo prvenstvo v skokih v Plonici - istočosnn dvoboj Elon s Verigo V soboto, 26. 3. 1978, je bilo v Planici na 20 m skakalnici sindikalno tekmovanje. Tekmovali smo z alpskimi in skakalnimi smučmi. V zelo lepem sončnem vremenu se je zbralo žal zelo malo tekmovalcev. To priliko smo izkoristili tudi za dvoboj med Verigo in Elanom. Zmagali so Verigovci! REZULTATI: SKAKALNE SMUČI: 1. BIZJAK — Veriga 2. BOGATAJ — Veriga 3. FINŽGAR — Elan ELAN: 1. FINŽGAR 2. ZUPAN 3. DEŽMAN ALPSKE SMUČI: 1. KAJDIŽ — Veriga 2. BESTER — Elan 3. VREČKO — Elan ELAN: .1. BESTER 2. VREČKO TEMA MESECA Neznani portreti P. s. Končno je smučarska sekcija SŠD Elan organizirala Elanovo sindikalno prvenstvo v veleslalomu in tako se je življenjska želja Francla Dil-ce uresničila. F. P. Rezultati sindikalnega prvenstva Elaaa v veleslalomu za leto 1878 Ženske nad 40 let: 3. DEŽMAN Jože 0:48,3 1. JANŠA Rozalija 1:06,4 4. GALE Milan 0:51,8 Zenske od 27—40 let: 5. BESTER Jože 0:52,8 1. PODLIPEC Amalija 0:44,4 6. GLOBEVNIK Darko 0:53,5 Zenske do 27 let: 7—8. DOBIDA Janez 0:53,6 1. KAJDIŽ Olga 0:43,3 7—8. TOMAN Slavko 0:53,6 2. ORAŽEM Mila 0:43,8 9. JUSTIN Anton 0:53,9 Moški nad 50 let: 10. RESMAN Franc 0:54,0 1. CVENKELJ Franc 0:40,7 11. LEGAT Marjan 0:54,2 2. MULEJ Stanko 0:42,0 12. TONEJC Jože 0:55,2 3. MENCINGER Oto 0:48,4 13. VREČKO Maks 0:57,0 Moški od 40—50 let: 14. HANŽIČ Janez 0:58,1 1. BOHINC Janez 0:36,3 15. HEGEDIC Lado 0:59,5 2. PERKOVIČ Franc 0:37,9 16. POHAR Milan 0:59,7 3. POTOČNIK Cvetan 0:49,7 17. KOKALJ Rudi odstop 4. ALBININI Anton 1:09,8 19. TONEJC Niko odstop 5. ZAJC Bojan 6. ARH Franc 1:12,5 odstopil Moški do 27 let: 1. KRIVIC Jože 0:43,2 Moški od 27—40 let: 2. MULEJ Tine 0:43,3 1. MILATOVIC Ivan 0:46,0 3. KRIVIC Janez 0:44,6 2. PETERNELJ Janez 0:46,8 4. BOLČINA Slavko 0:46,0 Reiollnli 2. občinskega sindikalnega prvenstvu v smučarskih tekih 1978 Nastopilo je 126 tekmovalcev in tekmovalk iz 47 OOS Ženske do 27 let (9 tekmovalk) 6. BREJC Nuša Elan Zenske od 27 do 35 let (8 tekmovalk) 6. KAPUS Stanka Elan Ženske nad 35 let (13 tekmovalk) 3. PODLIPEC Amalija Elan 4. VAUPOTIČ Minka Elan 9. JANŠA Rozalija Elan 10. KOCILA Ivanka Elan 12. VOGELNIK Marija Elan Moški do 27 let (25 tekmovalcev) 1. KOZINC Boris Elan 9. ZUPAN Tine Elan 13. LEGAT Anton Elan 18. HROVAT Brane Elan 24. KRMELJ iRudi Elan Moški od 27 do 35 let (30 tekmovalcev) 6. JAKOPIČ Blaž 7. PRETNAR Miha 15. TONEJC Jože 17. VIDIC Anton 22. GLOBEVNIKiDarko 23. MARKELJ iSimon 25. TONEJC Niko 28. DOBIDA Janez Elan Elan Elan Elan Elan Elan Elan Elan Moški od 35 do 40 let (15 tekmovalcev) 3. PETERMAN Franci Elan 7. PANGERC Silvester Elan 15. HEGEDIC Lado Elan Moški nad 45 let (10 tekmovalcev) 2. HROVAT Janez Elan VRSTNI RED EKIPNO — ZENSKE 1. ELAN Begunje 2. VEZENINE Bled 3. OS Bled 4. LIP Bled 5. VERIGA Lesce 6. SDK Radovljica 7. OS Gorje 8. ISKRA Lipnica 9. GG Bled 10. MURKA Lesce 11. KEMIČNA Podnart nast. nast. nast. nast. nast. nast. 1 nast. 1 nast. 1 nast. 1 nast. 1 nast. 11.09.4 13.02.4 11.12,3 11.32.5 13.34,0 13.50,2 15.12.5 15.57,5 18.18,0 20.06,0 22.21,7 27.31,3 18.30.2 18.55.8 21.36,4 22.49.8 24.09.1 24.39,6 24.59.3 26.04.2 18.28,9 20.23,2 34.18,0 20.42,2 36 točk 33 točk 29 točk 22 točk 15 točk 11 točk 10 točk 9 točk 8 točk 7 točk 4 točke V kategoriji žensk je skupaj nastopilo 30 tekmovalk. VRSTNI RED EKIPNO — MOŠKI 1. ELAN Begunje 17 nast. 61 točk 2. LIP Bled 13 nast. 55 točk 3. VERIGA ;Lesce 17 nast. 53 točk 4. GG Bled 5 nast. 41 točk 5. PLAMEN Kropa 3 nast. 21 točk 6. ISKRA Lipnica 5 nast. 7.-8. KOMUNALA Bled 4 nast. 16 točk 7.-8. GRADB. PODJ. Bohinj 3 nast. 16 točk 9.—10. DPO Radovljica 2 nast. 12 točk 9,—10. ISKRA Otoče 4 nast. 12 točk 11. VEZENINE pied 4 nast. 11 točk 12. KOV. DEL. Bled 1 nast. 10 točk 13. Lj. mlekarne Bohinj 1 nast. 9 točk 14. Jelplastika Kamna gorica 1 nast. 8 točk 15. SGP Gorenje Radovljica 2 nast. 7 točk 16. KEMIČNA Podnart 2 nast. 4 točke 17,—19. MURKA Lesce 3 nast. 3 točke 17,—19. ELMONT Blod 2 nast. 3 točke 17.-19. OBRTNIKI Radovljica 1 nast. 3 točke 20,—23. ZUB Bled 1 nast. 1 točko 20.—23. OŠ Gorje 1 nast. 1 točko 20.-23. Ključavničarstvo Radov. 1 nast. 1 točko hlAEBMl 51 2AM Skupaj je v kategoriji moških nastopilo 96 tekmovalcev. VRSTNI RED EKIPNO SKUPAJ: 1. ELAN Begunje 97 točk 2. LIP Bled 77 točk 3. VERIGA Lesce 68 točk 4. GG Bled 49 točk 5. VEZENINE Bled 44 točk Za vrstni red ekipno skupaj so upoštevane le tiste OOS oz. KOOS, ki so nastopile v moški in ženski konkurenci. 6. ISKRA Lipnica 7. OŠ Gorje 8. MURKA Lesce 9. KEMIČNA Podnart 28 točk 11 točk 10 točk 8 točk ŠAH Uspeh Elanove šahovske ekipe v tekmovanju za pokal maršala Tita Na občinskem šahovskem prvenstvu za pokal maršala Tita je Elanova ekipa izmed 8 sodelujočih zasedla odlično 2. mesto. Vrstni red je bil naslednji: 1. ŠD Radovljica I 24 A točke 2. Elan 19 'A točke 3. ŠD Lesce 18 točk 4. Veriga I. 17 'A točke 5. ŠD Radovljica II 15 'A točke itd. Za Elanovo ekipo so točke osvojili: Vrečko 6, Dragan 5 'A, Resman F. 5, Jerala 3. U. M. SP* TOZD Smuči prvak Elana v namiznem tenisu zn leto 1978 1. TOZD Smuči 2. TOZD Inštitut 3. TOZD Trgovina 4. Skupnost spremlj. služb 5. TOZD Telovadno orodje 20: 5 19:10 12:14 11:15 2:20 Kadri V prvih treh mesecih so bili sprejeti v delovno razmerje po posameznih TOZD-ih naslednji delavci: TOZD SMUČI: 1. Korošec Jožef, NK delavec 1. Korošec Jožef, NK delavec 2. Pohar Andrej, PK delavec 3. Hadalin Dragica, NK delavka 4. Blažič Janez, NK delavec 5. Kneževič Rosa, NK delavka 6. Panjič Tatjana, NK delavka 7. Poklukar Darja, NK delavka 8. Bulovec Rado, KV kuhar 9. Knafelj Marjana, NK delavka 10. Šubic Ivanka, NK delavka 11. Frelih Marija, NK delavka 12. Tonkli Dragica, NK delavka 13. Glavan Marica, KV kuharica 14. Virag Viktor, KV tesar 15. Brežnjak Katica, NK delavka TOZD PLASTIKA. 1. Pajič Francka, NK delavka 2. Hančič Lovrenc, KV mizar 3. Čerin Tone, dipl. ing. stroj. TOZD TELOVADNO ORODJE: 1. Žust Danilo, KV ključavničar 2. Brejc Janez, KV kovinostrug. DELOVNA SKUPNOST SPREMLJAJOČE SLU2BE: 1. Sommeregger Marko, str. tehnik za določeno dobo (praksa) 2. Korošec Ciril, KV ključavn. 3. Kaufman Vladimir, KV fino-mehanik 4. Finžgar Ivan, KV kjučavničar 5. Kolman Janez, KV šofer V istih mesecih so odšli iz delovne organizacije naslednji delavci: TOZD SMUČI: 1. Palovšek Silvo, PK delavec, odhod v JLA 2. Mali Janez, PK delavec, odhod v JLA 3. Bulovec Rado, NK delavec, sporazumno pred iztekom do-ločeneg aroka SKUPNOST SPREMLJAJOČE SLU2BE: 1. Banjac Lazo, KV kjučavničar, odhod v JLA TOZD TRGOVINA: 1. Novak Zdravko, KV prodajalec, bil sprejet za določeno dobo 2. Vukovič Luka, KV kuhar, bil sprejet za določeno dobo TOZD TELOVADNO ORODJE: 1. Jakimovski Ratka, PK delavka, sporazumno 2. Novak Alojz, KV strugar, odhod v pokoj 3. Langus Ljubo, KV avtomehanik, sporazumno ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega oče- ANTONA ZUKICA ta za izrečena sožalja. Sodelavcem lakirnice pa posebno za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča hči Marija Šolar ZAHVALA Ob boleči in težki izgubi drage mame Frančiške Bohinc se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno pa še sodelavcem prototipne delavnice za podarjeni venec. Žalujoči sin Janez Bohinc Trdo in težko delo našega kovača, ki ga opravlja že dolgo vrsto let MSN ZAHVALA V službenem Biltenu št. 4, Smučarske zveze Jugoslavije, je na zadnji strani javna zahvala vsem podjetjem, ki so finančno podprla nakup smučarske vlečnice za poletni smučarski center na Ledinah. SZS — PD Kranj, vrhunski smučarji in rekreativci, ki so poleti trenirali in smučali na Ledinah se iskreno zahvaljujejo vašemu delovnemu kolektivu za pomembno finančno pomoč, ki je omogočila ureditev prepotrebnega visokogorskega poletnega smučarskega centra. S športnimi pozdravil Smučarska zveza Slovenije UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Dvoboj IGD ELAN — IGD DPT Tržič v smučanju Zmagali Elanovi gasilci V soboto, 25. 3. 1978 je bil pod pokroviteljstvom IGD BPT Tržič na Zelenici ob lepem vremenu, organiziran prvi smučarski dvoboj med obema društvoma, in sicer v smučarskih disciplinah. Nastopilo je 43 tekmovalcev, iz Elana 20. Tekmovanje je bilo v treh smučarskih disciplinah, in sicer: — skoki, — veleslalom, — spretnostna vožnja z zračnico. Elanovi gasilci so se zelo dobro uvrstili, najboljši pa so bili: — Stroj Zvone, Tonejc Niko, Mikič Lado Med posamezniki, kakor tudi v kombinaciji so najboljša mesta dosegli gasilci Elana in prejeli tudi v last prehodni pokal tega tekmovanja, ki bo odslej organizirano vsako leto.