Lesarji kritični glede Podjetje KLS Ljubno Mozirjanka Maja Mihalinec aktualnega razpisa za namenilo deset tisočakov na največji tekmi svojega spodbude v lesarstvu za hladilnike za cepiva življenja STRAN 5 STRAN 6 STRAN 18 Oglasi ž iOOOtttiL Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za Šolsko leto 2016/2017: * ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM); * ZDRAVSTVENA NEGA A MO R A MCOTO VIT I: ORGANIZATOR ZAGOTCI VI: ■ uliniKii jekleni» - bate I ir. plmfKi ¡mrilml: {Ure/ ji Uenke| - osnovne siiuvlnt i j pnpriiip svoje $Mpe -itglnkA ptlpijva sestrin '.frimvM S Htiw i - i» pc jtfiibi in in? - Kruli In «ifcHM Oteniruanjfr: ' v«bi ivpo (Mil Hntama kontiii; J t «trto Od 1 4o 5 pu kriterijih: flKui, pftdttavjieirni KraimKu, imimoK v preitnuciji ekipe. rvj«'D-c-3.: j ■ (hnstftuv ! jfi. E"jfe[E3Tij imajovčkCr, v stalno ponudbo (ontoeja mirtra Golw tssnioKs^rfii-.a (tiUffjc ^viral MOri), * Vsi KjdiluJSil jfeir>i;o bon m dnevnp iTiuiariko vorovnloa la Golte ifufedn«« M i. r;ihv..i .i iAlp.h P[H'jmp h! .ih ilvir ngn v ir : ni 1 Sil 4' i. n.Lku|i \-nurjirr.kih msirrrjTiir na Gnltutf». V>.ik fl.m rtUMpfc (Hip* p«>JIW(i hr, vpl.iinn n.npo? ninpna f ii-lnn Mbv-i u||H durMnajotje PRIJAVE SPRFjEM"MO do 10. 9. 2016 na naslov mitja.skrabl^gDlte.si. Dodatne intormaci-e 0-11 742 '176 (Mitju). r™ia|ii h™w Ivi a Mgjiv jjtur (GnV H d a.) pc rvn C f ,i|iMrl]a Dodatne informacije; 03 428 69 00, 03 428 69 10 info@szsce.si 58 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Iz vsebine: Tretja stran Temo tedna: Potrebujemo sistem vajeništva, a ne v predlagani obliki.......................................4 Protipoplovno varnost: Ukrepi nujni še pred jesenskimi nalivi............7 Slovensko ljudsko stranko: Jakob Presečnik napovedal izstop iz SLS .... 9 Mozirje: Župan in gasilci podpisali dogovor o sofinanciranu vozila........................9 Občino Nozorje: Nov most v Potoku za večjo varnost uporabnikov..........................................10 Gornjo Rodgono: Steyerjeva vina letnika 2015 nagrajena z visokimi ocenami....................... 11 Festivol Loborfest: Za odličen nastop ansamblu Žarek kar tri nagrade..........................................15 Menino plonino: Prvič po dolgih letih opazili medvedko z mladičem......................................21 Model uspešnego vojeništvo obsto o, pri nos po znovo iščemo toplo vodo V Sloveniji delodajalci že nekaj časa opozarjajo na neustrezen koncept poklicnega izobraževanja, ki gospodarstvu ne daje dovolj usposobljenih kadrov. Za razliko od Slovenije je Nemčija pred dobrim desetletjem, ko se je ubadala z visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi, izvedla reformo trga delovne sile in uvedla spodbude za dualni izobraževalni sistem. Rezultat je znan: danes je Nemčija prva gospodarska velesila v Evropi in četrta na svetu, je tudi največja svetovna izvoznica. Proizvodnje ji ni treba seliti, saj ima doma dovolj usposobljene delovne sile. V uvodu omenjeno kritiko slovenskih delodajalcev so lani podkrepili nemški delodajalci v Sloveniji, med katerimi se jih je kar 41 odstotkov opredelilo kot nezadovoljnih oziroma zelo nezadovoljnih s poklicnim izobraževanjem v naši državi. Pobudam za spremembo izobraževalnega sistema so se pridružili tudi v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. V Nemčiji mladi v sklopu triletnega poklicnega izobraževanja opravljajo prakso v podjetjih. Na ta način delodajalci spoznajo primernost dijakov za njihovo kasnejšo zaposlitev in jih lahko v času izvajanja prakse že pripravijo na prevzem določenih nalog po končanem formalnem izobraževanju. S tem se čas do trenutka, ko lahko mladi samostojno opravljajo določeno delo, bistveno skrajša. Nemški dualni sistem ponuja usposabljanje za okoli 350 poklicev. Poklicno izobraževa- nje ob delu ne pomeni odpovedi visokošolskemu študiju, saj so prehodi zaželeni in omogočeni, srednješolski centri v Nemčiji imajo vzpostavljene povezave z visokimi šolami in fakultetami. Medtem ko je vajeništvo alternativa poklicnemu izobraževanju v večini evropskih držav, je v Nemčiji in Avstriji dualni sistem edina možnost za pridobitev poklicne izobrazbe. V Nemčiji je dualni sistem tako uveljavljen tudi zaradi stabilnega socialnega partnerstva med vlado, sindikati in delodajalci. Za kakovost poklicnega izobraževanja v Nemčiji je bistveno sodelovanje med šolami in podjetji, ki skupno izvajajo izobraževanje, šole teoretični, podjetja pa praktični del. Delodajalcem je omogočeno, da sami izberejo vajence in jih kasneje lahko tudi zaposlijo. Za dijake, ki sami ne najdejo vajeniških mest, jih zanje najde obrtna zbornica, vsi vajenci pa dobijo primerljivo znanje ter poklicne kompetence. V Sloveniji se danes izteka javna obravnava predloga zakona o vajeništvu. Kot lahko preberete v tokratni temi tedna, je mnenje vseh akterjev, da vajeništvo potrebujemo, toda nihče se ne strinja s predlogom, ki je na mizi. Kako tipično za Slovenijo ... Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 33, 19. avgust 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 3 Tema tedna Potrebujemo sistem vajeništva, a ne v predlagani obliki NASPROTNA MNENJA O PREDLOGU ZAKONA O VAJENISTVU V javni razpravi je predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Predlog predvideva, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja. Vajeništvo ureja kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega ter strokovnega izobraževanja. Vajenec bi tako pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se razlikujejo glede statusa vajenca. VAJENIŠTVO ZA MLADINO IN ODRASLE Vajeniška oblika izobraževanja je predvidena za mladino in odrasle. Vajenec bi sklenil posebno vajeniško pogodbo o vajeništvu za čas, ko bi bil vpisan v izobraževalni program, že zaposleni in brezposelni pa se vključijo v vajeniški program s sklenitvijo pogodbe o izrednem izobraževanju. NEDOREČEN STATUS VAJENCA Delodajalci menijo, da bi moral vajenec imeti status dijaka, sindikati in predstavniki šolstva pa se zavzemajo, da bi imel status zaposlene osebe in posledično pravice, ki temu pripadajo. Razhajajo se tudi pri višini nagrad vajencu in pri zaposlitvi vajenca po končanem vajeništvu pri delodajalcu. Sindikati in šolniki pravijo, da bi ga moral delodajalec zaposliti najmanj za določen čas, sicer se bo vajeništvo izrodilo v poceni delovno silo oziroma novo obliko prekariata. PREDVIDENA VIŠINA MESEČNE VAJENIŠKE NAGRADE Vajenec bi bil za čas praktičnega usposabljanja z delom upravičen do mesečne vajeniške nagrade, ki naj ne bi bila nižja od 50 odstotkov minimalne plače in znaša najmanj 50 v prvem, 70 v drugem in najmanj 90 odstotkov v tretjem letniku. Vajenec bi bil deležen tudi povračila stroškov prehrane in prevoza na delovno mesto. Vajeniška nagrada se pri denarni socialnih prejemkih ne bi štela kot priložnostni dohodek. Predlog zakona navaja, da se vajenec v času praktičnega usposabljanja z delom obvezno zavaru- je na podlagi predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. SINDIKATI ZA VAJENIŠTVO, A NE NA TAKŠEN NAČIN Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikata obrti in podjetništva Slovenije in Sindikata študentov, dijakov in mladih brezposelnih Mladi plus menijo, da ureditev vajeništva v Sloveniji potrebujemo, vendar je konkretni zakon pripravljen na hitro in povsem mimo socialnega dialoga, uresničuje pa le interese delodajalcev. Predlog zakona v celoti zanemarja zaščito vajencev ter na račun subvencij ustvarja novo skupino pre-karnih delavcev. TUDI OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SE NE STRINJA S PREDLOGOM ZAKONA Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije podpira sprejem posebnega zakona o vajeništvu, a ostro nasprotuje sprejetju zakona v predlagani obliki, za katero pravijo, da ni dolgoročno naravnana in vsebuje mnoge škodljive elemente, ki onemogočajo razvoj vajeništva v obliki, ki bo koristna tako za dijake kot za delodajalce. Zakon predvideva za zbornice posebne pristojnosti glede izvajanja vajeniških programov - objavo razpisa vajeniških delovnih mest, izvajanje usposabljanja mentorjev, vodenje razvida delodajalcev glede verificiranih vajeniških delovnih mest. Sredstva za naloge pristojnih zbornic po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna države, lahko pa tudi iz drugih sredstev pro- jektov na podlagi javnega razpisa. Sredstva naj bi zagotavljal Evropski socialni sklad, ki namenja sredstva za pomoč mladim pri prvih korakih na trgu dela. ODPRTIH VPRAŠANJ NE MANJKA Vajeništvo se s prihodnjim šolskim letom še ne bo vključilo v šolski sistem, kasneje pa morda že. Predlog zakona še ni v celoti dorečen, odprto ostaja predvsem vprašanje, koliko denarja bo vajeništvu namenila država, na obrtno-podje-tniški zbornici pa ne podpirajo predloga, da bi vajeništvo potekalo v breme delodajalca. KAKO JE VAJENIŠTVO UREJENO NA TUJEM? Sistem vajeništva v tujini (Avstrija, Nemčija, Danska itd.) us- pešno deluje. Tam so tudi delo-dajalske organizacije zainteresirane, da ta sistem obstaja in ga posledično tudi financirajo. Vajencu teče delovna doba, plačani so prispevki, vajenec ima pravico do dopusta in ostale pravice, ki izhajajo iz naslova delovnega razmerja. VAJENIŠTVO V SLOVENIJI NI NEKAJ NOVEGA Pri nas vajeništvo poznamo od leta 1946. Do leta 1968 se je izvajalo in nadgrajevalo, kasnejša reforma, usmerjeno izobraževanje, vajeništvu ni bila v prid. Leta 1992 so bile pripravljene nove osnove za vajeniški sistem, ki je obetavno ponovno zaživel leta 1996. 2007 je ponovno prišlo do prekinitve sistema. Barbara Rozoničnk (Foto: BR) Janez Kaker, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje: »V obrtno-podjetniški zbornici Mozirje podpiramo sprejem posebnega zakona o vajeništvu, a ostro nasprotujemo sprejetju zakona v predlagani obliki. Delodajalec si mora sam pridobiti delavce, ki bodo zanj znali in hoteli dobro delati ter jih mora za to tudi pošteno plačati ter zaposliti. Po sedanjem predlogu bi vajencu moral delodajalec plačati poleg nagrade še prispevke. Menimo, da bi jih morala plačati država, saj delodajalci sami na svojih strojih izobražujemo vajence za praktično delo. Sporno se nam tudi zdi, da bi status vajenca lahko imela odrasla oseba, ker gre tukaj za prekvalifikacijo, ne pa za vajeništvo. Ostro pa nasprotujemo, da se v pripravo zakona vmešavajo sindikati in zavračamo očitke, da delodajalci izkoriščamo vajence. Menimo, da sindikat ni pristojen za tovrstno področje, saj so za vajence pristojni starši in šole. Tudi glede plačila vajenca, ki naj bi bilo vezano na minimalno plačo, se prav tako ne strinjamo. Nagrada mora biti fiksna, določena za vsak letnik. Glede na vsa našteta dejstva menimo, da je to še en brezploden poizkus, da vajeništvo v Sloveniji ne bi zaživelo.« 60 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Aktualno, Iz občin NAZARJE Lesarji kritični glede aktualnega razpisa za spodbude v lesarstvu Slovenski regionalno razvojni sklad (SRRS) je drugi ponedeljek v avgustu v Nazarjah organiziral predstavitev javnega razpisa za spodbude za mala in srednja podjetja v lesarstvu, ki je bil objavljen konec julija. Predstavitve se je udeležilo skromno število zainteresiranih udeležencev, ki so vsi po vrsti izrazili kritike na račun omenjenega razpisa. SUBVENCIJE ZA RAZVOJ NOVIH ALI IZBOLJŠANIH IZDELKOV Predmet javnega razpisa SRRS z naslovom Spodbude za mala in srednja podjetja (MSP) v lesarstvu so subvencije za spodbujanje razvo- Na seji solčavskega občinskega sveta je županja Katarina Prelesnik predstavila poročilo o izvajanju proračuna za letošnje prvo polletje. Kot je povedala, je bila realizacija tako na dohodkovni kot na odhodkovni strani nižja od planirane, zato so na isti seji sprejeli tudi ustrezen rebalans proračuna. Dohodki proračuna občine Solčava so bili do 30. junija letos realizirani v višini nekaj manj kot 466 tisoč evrov, kar predstavlja 45 odstotkov načrtovanega. »To je dokaj visok odstotek, če računamo, da do sedaj občina še ni prejela od države sredstev po 23. členu zakona o financiranju občin,« je povedala županja. tja, ki se kot pravna ali fizična oseba ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge ali zavodi ter imajo registrirano glavno ali stransko dejavnost C16 - obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, ali C31 - proizvodnja pohištva. NERAZUMNO KRATEK ROK ZA PRIJAVO Kot je bilo mogoče razumeti iz razprave, je glavna pomanjkljivost razpisa v nerazumno kratkem, le enomesečnem roku za prijavo za prvo odpiranje ob dejstvu, da so upravičeni stro- Odhodki so bili uresničeni v višini 38 odstotkov in so znašali približno 441 tisoč evrov. Pri tem je županja dejala, da večjih odstopanj od pričakovanj ni in da je izvajanje proračuna znotraj načrtovanega. Posebej je izpostavila uporabnino bankomata v višini 3.600 evrov. Občina je na NLB poslala prošnjo za sofinanciranje označitve lokacije bankomata, da bo ta za morebitne uporabnike bolj opazen, kar naj bi pripomoglo k dvigu števila opravljenih storitev na njem. Od banke je dobila odgovor, da bodo prispevali nekaj sredstev za pomoč v različnih oblikah. Marija Lebar Velislav Žvipelj je pojasnil, da je Slovenski regionalno razvojni sklad samo izvajalec razpisa, pravila pa so bila postavljena na vladnem nivoju. (Foto: Ciril M. Sem) se je zadeva zataknila na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Edina olajševalna okoliščina pri tem je, da bo v letu 2017 še eno odpiranje prijav na ta razpis, vendar je za letošnje odpiranje predvidenih 5,9 milijona evrov, za prihodnje leto pa le 3,5 milijona. Morebiti neporabljena sredstva bodo prenesena v leto 2018. NEUSTREZEN TUDI SISTEM TOČKOVANJA Lesarji, ki so se udeležili predstavitve, so opozorili še na nekatere druge pomanjkljivosti razpisa, med drugim na sistem točkovanja vlog, ki favorizira socialna podjetja in nevladne organizacije, ter skušali dopovedati predstavnikom sklada, da je razvoj novih ali izboljšanih izdelkov kompleksen in dolgotrajen proces, razpis z enomesečnim prijavnim rokom pa je skorajda v posmeh tistim gospodarskim subjektom, ki se z razvojem resno in sistematično ukvarjajo. RAZPISI ZA LESARJE VSE DO LETA 2022 Na omenjene očitke je Velislav Žvipelj odgovoril, da je SRRS samo izvajalec razpisa, pravila pa so bila postavljena na vladnem nivoju. Ne glede na vse okoliščine je po Žvipljevem mnenju vredno proučiti možnosti za prijavo in imeti ob tem v mislih tudi informacijo, da bodo v letih do 2022 sledili še novi razpisi za spodbude v lesarstvu. KF Maloštevilni udeleženci so opozorili na pomanjkljivosti razpisa za spodbude v lesarstvu. (Foto: Ciril M. Sem) ja novih ali izboljšanih izdelkov in storitev na po- ški le tisti, ki nastanejo po oddaji vloge. Direk-dročju predelave in obdelave lesa. Kot je pojas- tor SRRS je omenjeno nelogičnost pojasnjeval s nil direktor SRRS Velislav Žvipelj, so upravičen- tem, da bi moral biti razpis objavljen že spomla-ci za prijavo mikro, mala in srednje velika podje- di, a je prišlo do nepričakovanega zamika, ker OBČINSKI SVET SOLČAVA Izvajanje letošnjega proračuna v okviru pričakovanj 33 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Gospodarstvo, Zdravstvo, Iz občin NOVA DONACIJA PODJETJA KLS LJUBNO ZGORNJESAVINJSKEMU ZDRAVSTVU Deset tisočakov namenili za hladilnike za cepiva Podjetje KLS Ljubno je pretekli četrtek podelilo donacijo v višini deset tisoč evrov Zgornjesa-vinjskemu zdravstvenemu domu Nazarje. Donacijo je v krogu vodstva KLS ob navzočnosti lju-benskega župana Franja Naraločnika direktorici zavoda Darji Es simbolično izročil direktor Mirko Strašek. VEDNO PRISLUHNEJO POTREBAM Mirko Strašek je uvodoma povedal, da v podjetju vedno prisluhnejo potrebam v zgornjesa-vinjskem zdravstvu, še posebej tistim, ki so v korist vsem občanov. Tako so spomladi prejeli informacijo, da bo potrebno v zdravstvenih postajah v Lučah, na Ljubnem in v Nazarjah zamenjati hladilnike za cepivo. Le-ti so bili doslej gospodinjski, sedaj pa morajo biti po uredbi specialni, vezani na tehnološko opremo, ki odgovorno osebo ob izpadu električne energije na mobilni telefon obvesti, da je treba cepivo v treh urah prestaviti na ustrezno hladno mesto. POGOJI ZA NAKUP CEPIV IZPOLNJENI V nazarskem zdravstvenem domu so se projekta lotili takoj in naročili hladilnike za vse tri zdravstvene postaje, kjer so ambulante javnega zdravstva, skupaj z ustrezno tehnološko podporo. Projekt je bil pred kratkim zaključen in sedaj bodo lahko naročili cepiva, ki jih brez ustreznih hladilnikov drugače ne bi mogli. CEPIVA ZA POPULACIJO CELOTNE DOLINE Cepiva, ki jih v zdravstvenem domu naročuje- Donacijo je v krogu vodstva KLS ob navzočnosti zavoda Darji Es simbolično jo, so namenjena vsem rednim cepljenjem otrok od treh mesecev dalje in za cepljenje proti teta-nusu, gripi, rota virusu, skratka za različna cepljenja celotne populacije v Zgornji Savinjski dolini. Celoten projekt je stal 15 tisoč evrov, zato je bila donacija KLS-a v višini deset tisočakov res dobrodošla. KLS LJUBNO SINONIM ZA DOBRODELNOST KLS Ljubno vsako leto veliko sredstev nameni donacijam, sponzorstvom in pomoči društvom. ljubenskega župana Franja Naraločnika direktorici izročil direktor Mirko Strašek. Posebej pozorni so na potrebe v zdravstvu in v preteklem letu so nazarskemu zdravstvenemu domu donirali ultrazvočni aparat, pred tem pa že opremo za reševalno vozilo. Zavedajo se, da vsaka taka donacija izboljšuje standard življenja ljudi v dolini. Zahvalo donatorju je poleg Darje Es dodal še župan Franjo Naraločnik, ki je povedal, da je lahko podjetje KLS Ljubno zgled drugim ne samo glede poslovne uspešnosti ampak tudi družbene odgovornosti in dobrodelnosti. Tekst in foto: ŠMS GORNJI GRAD Občina bo preko razpisov namenila sredstva za vlaganje v nepremično kulturno in sakralno dediščino in športne objekte Kulturna in športna društva v občini Gornji Grad se bodo lahko po objavi razpisa prijavila za sredstva za vlaganja v nepremično kulturno in športno premoženje. Gornjegrajski svetniki so na zadnji seji potrdili še člane krajevnih odborov. Župan Stanko Ogradi je podal polletno poročilo o izvajanju proračuna, svetniki pa so se opredelili za neodtujljivo pravico do pitne vode. SREDSTVA ZA VLAGANJE V NEPREMIČNINE Za nepremično kulturno dediščino in vlaganje v športne nepremičnine v tem letu bo zagotovljenih po pet tisočakov, skupaj je sedaj v proračunu za kulturo namenjenih preko petdeset tisočakov, za šport pa preko štirideset. Deset jih je namenjenih tudi za vzdrževanje in vlaganje v sakralne objekte. POTRDILI KRAJEVNE ODBORE Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je pripravila predlog za imenovanje članov krajevnih odborov ter občinske volilne komisije. Krajevna odbora v Bočni in Novi Štifti sta bila ustanovljena že pred časom, v Gornjem Gradu pa na zboru krajanov ni bilo dovolj prisotnih, da bi odbor lahko potrdili. Komisija je pripravila predlog petih članov krajevnega odbora Gornji Grad, pri ostalih dveh že potrjenih odborih je šlo samo za seznanitev. ČLANI ODBOROV Odbore sestavljajo trije svetniki in dva občana. Člani gornjegrajskega krajevnega odbo- ra so Jože Ugovšek, Darko Štorgelj, Milan Su-hoveršnik, Nika Kolenc in Alojzija Suhovršnik. KO Bočna sestavljajo Jure Purnat, Jože Mlinar, Franc Tevž, Emanuela Jamnikar in Nikolaj Pur-nat. Člani KO Nova Štifta pa so Franc Galin, Meta Krznar, Barbara Osolnik Košar, Bojana Rihter in Marija Repenšek. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Za naslednje štiriletno mandatno obdobje je predsednica občinske volilne komisije ostala Milena Cigale, njena namestnica je Irena Bezovnik Fale, člani so Zvonka Zakrajšek, Petra Krajnc in Špela Bitenc. Namestniki članov so Franc Rup, Erika Jamnik in Nuša Kaker. ŠMS 6 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Iz občin, Organizacije PROTIPOPLAVNA VARNOST Ukrepi nujni še pred jesenskimi nalivi Protipoplavni ukrepi so nujni, da ne bo prišlo do podobne katastrofe kot septembra 2007. (Fotodokumentacija SN) Prejšnji petek so se predstavniki Občine Rečica ob Savinji sestali s krajani Trnovca, da bi ugotovili, kaj bi lahko skupaj naredili za večjo protipoplavno varnost kraja, ki mu zaradi poškodovanega opornega zidu ob prvem večjem deževju grozi katastrofa. Kljub nenehnim opozorilom na pristojne naslove namreč na sanaciji škarpe ni bilo narejenega nič. Podobno kot na Savinji je tudi na Dreti in njenih pritokih. S problemi se srečujejo v vseh sedmih občinah naše doline. ŽE ZGRAJENO SE PODIRA Kot je bilo že večkrat izpostavljeno, je bilo slišati tudi na omenjenem sestanku, da država in druge pristojne inštitucije storijo bistveno premalo za vzpostavljanje bolj- Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji bodo v nedeljo, 28. avgusta, ob 15. uri priredili tradicionalni koncert v Blatah, v neposredni bližini Rečice. V goste so povabili žalsko zborovsko zasedbo POPseSLISH, ki deluje pod vodstvom Matjaža Kača in prepeva dalmatinske ter filmske uspešnice. Gre za znan prvokategorni zbor, še protipoplavne varnosti. Hkrati pa so že tako maloštevilni ukrepi za povečanje poplavne varnosti slabo izvedeni, saj obe reki s pritoki ob poplavah načenjata bregove ter odnašata dele zemljišč ali celo že zgrajene oporne zidove. Eden takšnih primerov je na Trnovcu, kjer se je pred leti zaradi izpodjedene desne brežine ob Savinji ter ostalih pritokov in večjih voda že porušil del stanovanjske hiše, v nevarnosti pa je bilo še večje območje. Stanovalcem so s pomočjo humanitarne akcije, predvsem Rdečega križa Slovenije, zgradili novo hišo, ob Savinji pa je bil leta 2008 postavljen oporni zid v dolžini več kot 300 metrov v izvedbi les-kamen. Že takrat so v občini poslušali obljube o sanaciji brežine. Če stano- Vinko Jeraj, župan občine Rečica ob Savinji: »Na enem izmed sestankov na pristojnem ministrstvu v Ljubljani, ki smo se ga udeležili s civilno iniciativo, sem znova opozoril na problem na Trnovcu - ob kakšni večji poplavi se celo bojimo, da bo podivjana voda ogrozila več objektov, ki stojijo na desni strani Savinje. Kljub temu, da je ministrica na omenjenem sestanku prisluhnila našemu opozorilu, se do danes ni zgodilo ničesar.« (Foto: ML) ki je pred leti začel gojiti pop in zabavno glasbo. Kar štiri sezone so posvetili Dalmaciji, tako je nastalo tudi sodelovanje s klapami s Hrvaške. Predlani so se lotili novega projekta z naslovom Filmska glasba. Z ansamblom in tolkalisti so ga predstavljali na svojih letnih koncertih, ko so izvajali filmske uspešnice. Marija Šukalo vanjska hiša danes dobro služi svojemu namenu, pa je nekoliko drugače z opornim zidom. Tega so vmes celo enkrat že popravljali, predlani pa ga večja voda spet »odprla«. V občini Rečica ob Savinji so že večkrat opozarjali pristojne, da podporni zid ni bil dobro izveden, vendar so opozorila naletela na gluha ušesa. Rečiški župan Vinko Jeraj ob tem z grenkobo dodaja, da se tudi v prihodnje verjetno ne bo veliko zgodilo, saj ni izbran kon-cesionar, niti ni za posege na voljo dovolj denarja. REŠITEV BODO POSKUSILI POISKATI SAMI Tudi zato so se predstavniki re-čiške občine minuli petek sestali z nekaterimi najbolj ogroženimi občani ter sklenili, da bodo sami poskusili rešiti problem oziroma sanirati oporni zid. V ta namen bodo poiskali različne finančne vire, pomoč pri reševanju tega precej perečega problema so obljubili tudi krajani. Tako bodo v občini s skupnimi močmi poskušali sami poskrbeti za večjo pro-tipoplavno zaščito. Podobno, kot je bilo zahtevano s strani države že pred leti ob izgradnji mostu na Trnovec, ko je občina z lastnimi sredstvi sanirala levi breg od mostu gorvodno. NA SAVINJI ŠE BREZ KONCESIONARJA Potem, ko je pred skoraj tremi leti ministrstvo za okolje objavilo razpis za koncesionarje za urejanje vodotokov, ta za povodje Savinje še vedno ni izbran. Na razpis se je javila celjska družba Nivo EKO, ki je bila izbrana, in družba VGP Kranj. Slednja se je, potem ko ni bila izbrana in ko je vlada zavrnila njen zahtevek za revizijo, obrnila na državno revizijsko komisijo z argumentom, da ponudba družbe Nivo EKO ni popolna. Nivo EKO v prijavi na razpis namreč ni navedel ustrezne programske opreme, kot jo je zahtevala razpisna dokumentacija. Državna revizijska komisija je marca 2015 temu ugovoru pritrdila in zadevo vrnila v ponovno odločanje. Tudi v drugem in naslednjih odločanjih je ministrstvo izbralo Nivo EKO in zadeva s pritožbo se je ponovila. »Zadeva je tako ponovno, že četrtič, v fazi pregleda in ocenjevanja obeh ponudb, ki ju bo opravila strokovna komisija pri ministrstvu za finance. Nivo EKO je bil že v preteklosti koncesionar za območje Savinje. Z družbo so pri ministrstvu sklenili pogodbo za izvajanje del do konca postopka o izbiri novega koncesionarja,« je bilo 22. julija zapisano na straneh MMC. Marija Lebar TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI V Blatah bodo zvenele filmske in dalmatinske uspešnice 7 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Iz občin OSREDNJA PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE LUCE 75 let, odkar je lučka žena zadnjič nesla žive ribe proti Ljubljani V kulturni dvorani v Lučah se je kot uvod v praznovanje ob godu farnega zavetnika Sv. Lovrenca, odvila slavnostna občinska seja. Podelitev občinskih priznanj je sovpadala s tradicionalno prireditvijo, letos že 47. Luč-kim dnem. ŽUPAN O USPEŠNIH PROJEKTIH V PRETEKLEM LETU Župan Ciril Rosc je nanizal glavne projekte, ki so se v zadnjem času odvijali v kraju in so pomembno prispevali k boljšemu življenju obča- ZLATA PLAKETA OBČINE LUCE Marija Preskar je prejela zlato plaketo občine za dolgoletno prizadevno delo v ambulanti v Lučah. Kot dolgoletna medicinska sestra je ljudem vedno pripravljena pomagati, jim nameniti besedo spodbude in tudi tolažbe ob bolezni. Zdravstveno šolo je končala v Slovenj Gradcu, leta 1984 se zaposlila v splošni ambulanti v Lučah. Poleg ostalih zdravstvenih storitev opravlja osnovne laboratorijske preiskave ter skrbi za de-po zdravil v ambulanti. PRIZNANJE OBČINE LUČE Tomaž Funtek je prejel priznanje občine za prizadevno delo na področju zaščite in reševanja. Pred osmimi leti je postal poveljnik PGD Luče, tretje leto je tudi poveljnik gasilke enote druge kategorije. Vedno se je izkazal kot izjemen gasilec in glavni operativec na področju zaščite in reševanja v občini. Tudi zato ga je župan imenoval v občinski štab civilne zaščite, od lani je tudi poveljnik tega štaba. Namiznoteniški klub Savinja je prejel priznanje občine za športne uspehe in delo z mladimi. V preteklem šolskem letu se je klubskih treningov pod vodstvom vrhunskih igralcev namiznega tenisa redno udeleževalo preko 180 otrok. V sezoni 2015/16 so v klubu sestavili močno člansko ekipo in z njo zelo uspešno nastopali v 3. slovenski namiznoteniški ligi. Klub lokalnemu okolju tako ponuja najkvalitetnejši namizni tenis, ki se trenutno igra v Sloveniji, vadečim otrokom pa smernice za njihov športni razvoj. PRIZNANJE ŽUPANA ZA ODLIČEN UČNI USPEH Velik uspeh, podkrepljen z devetletnim trudom in vztrajnostjo je tudi odličen uspeh v osnovni šoli. Priznanje župana za odličen učen uspeh in dosežena priznanja na državnih tekmovanjih so prejele devetošolke: Špela Lipnik, Nina Melavc, Zala Pahovnik, Patricija Pančur in Maja Zamernik. Zupan Ciril Rosc (od leve) je podelil zlato plaketo občine Mariji Preskar, priznanje občine pa Namiznoteniškemu klubu Savinja (prevzel Patrik Rosc) in Tomažu Funtku. (Foto: Barbara Rozoničnik) nov. Urejene in obnovljene je bilo kar nekaj občinske infrastrukture, pospešeno so pristopili k sprejemanju občinskega prostorskega načrta ter izvedli številne javne razpise, kjer so občani in društva lahko kandidirali za sredstva po do- V OBČINI SE OBETA PESTRO DOGAJANJE Načrtov tudi za prihodnje ne manjka. Obnova fasade na objektu samopostrežne trgovine je končno dogovorjena tudi z novimi solastni- Priznanje župana za odličen učni uspeh in dosežena priznanja na državnih tekmovanjih so prejele devetošolke: Špela Lipnik, Nina Melavc, Zala Pahovnik, Patricija Pančur in Maja Zamernik. (Foto: Barbara Rozoničnik) ločenih namenih. Urejen je bil park ob Savinji s sprehajalno potjo, v zaključni fazi je 360o video naselja Luče, kar bo nekaj novega v turistični promociji kraja. Nabavljen je bil večji agregat ter digitaliziran celoten arhiv nekdanje interne televizije Luče. ki in se bo v kratkem pričela. Med drugim bodo pričeli z obnovo komunalne hiše na Produ, kjer bo urejen manjši zbirni center, postavljene bodo nove označevalne table do turističnih kmetij in ostalih domačij. Pripravlja se projekt kolesarskih poti, osrednja investicija tega mandata pa bo iz- O 8 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Iz občin, Politika, Organizacije gradnja novega športnega centra. Preko Planinske zveze Slovenije se pilotsko vključujejo še v mednarodni projekt Bergsteigerdörfer, kar naj bi pomembno doprineslo k razvoju turizma. LUČKA ŽENA Z ŽIVIMI RIBAMI PROTI LJUBLJANI Letos obeležujejo tudi 75 let, odkar je ponosna in pokončna žena iz Luč zadnjič peš z lučko v roki nesla žive ribe v košu, ki ni prepuščal vode - putrihu, tja čez proti Ljubljani. Lučka žena, ki je upodobljena tudi na grbu občine, je tako prispevala skromen delež k proračunu družine. Ustno izročilo ter legenda o nastanku kraja pravita, da so ženske predvsem v postnem času nosile žive postrvi iz Lučnice in Savinje v Ljubljano. Medtem ko so Lučani veljali kot dobri gozdni delavci, imenovani tudi »vlcarji«, se je izraz potovka upo- rabljal za ženske, ki so hodile na Koroško, v Kamnik in Ljubljano prodajat izdelke in pridelke iz domačega kraja. Člani Kulturnega društva so uprizorili trdo delo in skromno življenje prednikov, zapela pa sta oktet Žetev in moški pevski zbor iz Luč. Župan se je javno zahvalil in podelil priznanji ter zlato plaketo občine. Barbara Rozoničnik SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Jakob Presečnik napovedal izstop iz SLS Prejšnji teden se je Izvršilni odbor SLS na dopisni seji odločil, da nadaljuje postopek za izključitev Marjana Podobnika iz stranke. Na Razsodišče SLS je vložil pritožbo zoper odločitev Izvršilnega odbora Občinskega odbora Velike Lašče, da ne sprejme predloga IO SLS za izključitev Marjana Podobnika. Slednji naj bi kršil etični kodeks in statut stranke. Ob teh dogodkih je Jakob Presečnik napovedal, da bo iz stranke izstopil, če bo Podobnik izključen. ODSTOPIL KOT REGIJSKI KOORDINATOR Jakob Presečnik: »Že pred pol leta sem odstopil kot regijski koordinator pa tudi kot član izvršilnega odbora upokojenske zveze pri stranki. O tem sem obvestil tudi predsednike zgornje-savinjskih občinskih odborov. Na izvršilni odbor stranke sem naslovil odstopno izjavo, v kateri sem navedel, da bom iz stranke izstopil z dnem, ko bo realiziran sklep o izključitvi Marja- Jakob Presečnik: »Zavzemam se za sodelovanje in ne izključevanje.« (Foto: Marija Lebar) na Podobnika iz SLS. Kot kaže sedanje dogajanje v stranki, bi se vodstvo želelo znebiti »starih« članov, med njimi tudi Marjana Podobnika, ki je za SLS v preteklosti naredil marsikaj, za kar bi mu bilo treba dati priznanje.« NI MU VSEENO, KAJ SE DOGAJA V STRANKI Presečnik še pravi, da ni bil njegov namen vpletati medijev, saj mu ne gre za populizem. »Nikakor pa mi ni vseeno, kaj se dogaja s stranko. Že ves čas si prizadevam in trdim, da bi morala stranka delovati predvsem v dialogu in konstruktivno ter spodbujati povezovanje, ne pa izključevanja. Mnenja sem, da je izvršilni odbor, predvsem pa sedanji predsednik stranke Marko Zidanšek preveč pod vplivom Petra Vriska,« je še pojasnil svojo odločitev nekdanji minister in poslanec Jakob Presečnik. Marija Lebar OBČINA MOZIRJE IN GASILCI PODPISALI DOGOVOR O SOFINANCIRANJU VOZILA Iz občinskega proračuna za novo gasilsko cisterno 150.000 evrov Mozirski prostovoljni gasilci že vse leto izvajajo aktivnosti, s katerimi zbirajo sredstva za nakup nove gasilske cisterne, saj je stara odslužila svojemu namenu. Ob vseh dejavnostih tako obsežnega projekta ni mogoče izpeljati brez občinskega denarja, zato sta se predsednik Roman Čretnik ml. in poveljnik Stane Weiss 12. avgusta oglasila pri županu Ivanu Suhoveršniku. Člana ožjega vodstva društva sta na kratko razložila županu, kakšne zahteve mora izpolnjevati novo vozilo. Njegova okvirna cena bo okoli 230.000 evrov. Samo podvozje in nadgradnja okoli 210 tisočakov, dodatna oprema, kot so cevi in podobno, s katero bodo dopolnili že vgrajeno opremo, pa bo pobrala razliko do končne cene. Po dogovoru, ki sta ga podpisala Čretnik in Suhoveršnik, bo iz občinskega proračuna v letošnjem letu za nakup vozila oziroma podvozja nakazanih 50.000 evrov, naslednjih 50.000 predvidoma prihodnje leto marca, ko naj bi bila dokončana nadgradnja, preostanek pa v letu 2018. Za ostala sredstva se gasilci že trudijo in z različnimi aktivnostmi trkajo na vrata občanov in organizacij. Gotovo pa brez bančnega poso- jila ne bo šlo, z upanjem, da slednje ne bo potrebno preveliko. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Predsednik PGD Mozirje Roman Čretnik ml. in poveljnik Stane Weiss sta razložila županu Ivanu Suhoveršniku (od leve), kakšne zahteve mora izpolnjevati novo vozilo. 9 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Iz občin, Ljudje in dogodki OBČINSKI SVET NAZARJE V okviru praznovanja bodo županova podelili letošnja občinska in priznanja Občina Nazarje vsako leto ob občinskem prazniku podeli najzaslužnejšim občanom in organizacijam občinska priznanja. Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade je 20. maja objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj za leto 2016. O predlogih za nagrade je na zadnji seji nazarskega občinskega sveta poročal predsednik komisije Bojan Štrukelj. Občinski svet je nato predloge komisije s sklepom potrdil. PET PREJEMNIKOV OBČINSKIH PRIZNANJ Kot je povedal Štrukelj, je komisija pregledala predloge, ki so prispeli na javni razpis. Preverili so, da so ti v skladu s pravilnikom o občinskih priznanjih. Za prejemnika zlatega priznanja je bil predlagan Franc Grudnik iz Nazarij. Srebrno OBČINA NAZARJE priznanje bo prejelo Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti. Podeljena bodo tri bronasta priznanja, kot prejemniki so predlagani Franc Praznik iz Dobletine, Pavel Skok iz Vologa in Franc Praznik iz Spodnjih Kraš. ŽUPANOVA PRIZNANJA ZA AKTIVNO DELO IN VISOKE JUBILEJE Predstavljeni so bili tudi predlogi za prejemnike županovih priznanj. Te bodo prejeli: gradbeni odbor za obnovo podružnične cerkve sv. Jo-šta, Društvo upokojencev Nazarje ob svoji 70-letnici, Lovska družina Dreta Nazarje prav tako za 70 let delovanja, ZŠAM Zgornje Savinjske doline ob 60-letnici, Godba Zgornje Savinjske doline za 40 let delovanja ter Ajda Nina Vivod in Lari-sa Kotnik za uspešno tekmovalno Nov most v Potoku za večjo varnost uporabnikov V kraju Potok je na razpisu izbrani izvajalec VOC Celje pred časom končal z deli na novem mostu. Prejšnji leseni most preko Mostnega grabna je bil že dotrajan in zato nevaren. Zaradi preozkega mostu je bila struga ob večjih deževjih tudi slabo pretočna. Namesto prejšnjega lesenega so sedaj zgradili betonski most, ki je tudi nekoliko širši, kot je bilo sprva predvideno. Poleg mostu in udejstvovanje na glasbenem področju. S podatki o zlatih maturantih in uspešnih diplomantih na občini še niso razpolagali. Teh podatkov na šolah zaradi varovanja tajnosti osebnih podatkov ni mogoče dobi- ti. Zupan Matej Pečovnik in predsednik komisije Bojan Štrukelj sta zato apelirala na svetnike in na ostale občane, da posredujejo omenjene podatke, če bodo morda imeli omenjene informacije. Marija Lebar NOVA SLIKOVITA MACESNOVA »BRV VZDIHLJAJEV« PRI IGLI Male občinske investicije plemenitijo kraje v Zgornji Savinjski dolini železobetonskih temeljev zanj je bila opravljena še sanacija brežine. Občina Nazarje bo iz proračuna za omenjena dela plačala okoli 12 tisoč evrov, v znesek je vštet tudi DDV. S tem pa prenova mostu in njegove okolice še ni povsem končana. V prihodnje bodo na mostu namestili varovalne ograje, načrtujejo tudi ureditev delov ceste na obeh koncih mostu. Marija Lebar Slikovita macesnova brv pri Igli povezuje in privabljala mimo hiteče turiste. (Foto: Jože Miklavc) Mnogi turisti, planinci in spreha- datno strokovno delo napenjanje Namesto prejšnjega lesenega so zgradili betonski most. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) jalci v teh dneh fotografirajo novo pridobitev v bližini geografske meje med občinama Luče in Solčava, pri veliki naravni znamenitosti Igli. 50 metrov dolg mostiček je atraktiven zaradi njegove lepote, posebne konstrukcije in povezave bregov bistre Savinje. OBNOVA STALA SKORAJ 4.600 EVROV Ker je bila stara brv že precej dotrajana, hkrati pa se je zaradi povesa ene izmed pletenic nagnila, so odgovorni na Občini Luče pripravili načrt obnove. Mostiček so sklenili obnoviti v celoti. Obnova lesenih delov brvi z materialom vred in montažo jeklenice je stala nekaj manj kot 4.600 evrov z davkom vred. Dela je izvedla družba Ekomat d.o.o., porabljeno pa je bilo 4,5 m2 macesnovega lesa. Do- jeklenih pletenic je izvedel podjetnik Ivan Robnik. BRV UPORABLJAJO TUDI ZA POT OD LUČ DO IGLE IN NAZAJ »Brv je dolga 50 m in je na poti od Igle do Erjavčeve jame. Pot se nadaljuje še naprej, tako se lahko sprehajalec pri Pečovskem mostu vrne nazaj na regionalno cesto. Sprehajalci zato brv pogostokrat uporabljajo za krožno pot od Luč do Igle in nazaj,« je povedal tajnik občine Klavdij Strmčnik. Veliko ljudi, ki se ustavljajo pri Igli, brv uporablja samo za ogled Savinje, da fotografira zeleno reko in znamenito skalo nad presihajo-čim studencem. Brv je bila v celoti financirana iz občinskega proračuna, saj za omenjeno peš pot in s tem tudi brv skrbi občina. Jože Miklavc 10 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Gospodarstvo, Oglasi STEYERJEVA VINA LETNIKA 2015 NAGRAJENA Z VISOKIMI OCENAMI Za sauvignon poleg zlate medalje prejeli naziv šampion Od 18. do in 20. julija sta v Gornji Radgoni potekala 42. ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona, najpomembnejše preverjanje kakovosti slovenskih vin v mednarodni konkurenci, ter 6. ocenjevanje vin iz ekološko pridelanega grozdja, Vino Slovenija Gornja Radgona BIO. Na obeh ocenjevanjih se je v kakovosti pomerilo 175 pridelovalcev s skupaj 493 vzorci vin iz petih držav. VKLJUČNO S ŠAMPIONOM DVE ZLATI IN TRI SREBRNE MEDALJE Na letošnjem ocenjevanju so Steyerjevi prejeli dve zlati (za Steyer Vaneja in sauvignon) ter tri srebrne medalje (za ranino, dišečo penino in dišeči traminec). Za sauvignon so prejeli najvišje ocene novinarskega ocenjevanja ter s tem naziv šampion. To šampionsko vino je suho sadnega okusa, cvetica spominja na bezeg, papriko, s pikantnim odtenkom zelenega popra in morda koprive. Morda bo mogoče kaj takega promocijsko okušati tudi na bližnjem Salonu traminca na gradu Negova (22. 8.), kjer bodo v množici ponudbe vinarjev iz več držav sodelovali pri izvedbi kulinaričnega dela de-gustacije tudi štirje gostinsko-tu-ristični ponudniki iz Zgornje Savinjske doline. DANILO STEYER TUDI ČLAN KOMISIJE V razredu bio je sodelovalo 166 pridelovalcev iz petih držav s kar 468 vini, ki so jim enologi prisodili enajst šampionskih odličij, 27 velikih zlatih medalj, 93 zlatih in 258 srebrnih medalj. Veličino dosežka vinogradništva Steyer je videti prav v tej elitni in najštevilčnejši konkurenci. Med 22 člani komisij je bil tudi tokrat vinogradnik enolog Danilo Steyer, ki je o delu žirantov povedal: »Po eni strani je velika čast biti član mednarodne žirije enologov, je pa tudi velika odgovornost, saj je treba oceniti vsa vina s popolno koncentracijo in objektivnostjo. Sejem vsako leto povabi v komisijo cca 20 slovenskih enologov. Da je imelo kmetijsko-vinogradniško posestvo Steyer vina tudi svojega predstavnika, si sam in vsa družina štejemo v veliko čast in s tem uživamo zaupanje stroke.« Jože Miklavc Danijel Grudnik (levo zgoraj) in Danilo Steyer (levo spodaj) širita vinsko kulturo in kakovost tudi v Zgornji Savinjski dolini. (Foto: Jože Miklavc) 11 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Oglasi NOV MLEKOMAT V DOLINI V Nizki lahko razen goriva sedaj natočite tudi sveže mleko Ob parkirnem prostoru pri bencinskem servisu v Nizki je na voljo nova ponudba. Od konca julija je tam odprt nov mlekomat. Zaenkrat je mogoče dobiti samo sveže mleko, razmišljajo pa tudi o dodatni ponudbi, če bo zanimanje kupcev dovolj veliko, pravi Jaka To-minšek, ki mlekomat dnevno oskrbuje s svežim mlekom. KAKO Z MLEKOM NEPOSREDNO DO KUPCA In kaj je botrovalo odločitvi za tako ponudbo mleka? Pri Tominšku, po domače na Pezarjevi domačiji, v Šentjanžu imajo s prirejo mleka za prodajo že več kot dvajsetletne izkušnje. Trenutno imajo 14 krav molznic in deset telic. Doslej so mleko oddajali le v mlekarno, vendar so odkupne cene v zadnjem času tako nizke, da ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov. Osemnajstletni Jaka Tominšek, ki je proizvodnjo mleka na kmetiji vzel v svoje roke v začetku letošnjega leta, se je odločil, da je potrebno nekaj ukreniti in mleku dati višjo vrednost. RAZMIŠLJAJO O PONUDBI VIŠJE KAKOVOSTI Poskusno prodajo mleka, ki so jo vzpostavili v Nizki, želijo še razširiti in kot pravi Tominšek: »Razmišljamo, da bi v bodočnosti na mleko-matu ponujali seneno mleko, torej mleko krav molznic, ki niso krmlje-ne s silažno krmo. Če se bo prodaja mleka, ki je zaenkrat poskusna, izkazala za dobro odločitev, se bomo verjetno odločili tudi za ponudbo nekaterih proizvodov iz mlečne predelave,« še pravi mladi kmetovalec. Zagotovilo, da je ponujeno mleko kakovostno, je vsakodnevno preverjanje mleka, ki ga dostavljajo mlekarni, sicer pa nad kakovostjo bdi tudi tržna inšpekcija. Marija Lebar 12 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Zgodovina in narodopisje Mišič o Juriju Vodovniku Piše: Aleksander Videčnik Dr. Fran Mišič je leta 1941 v Mariboru izdal svoj zapis »Izbrane pesmi pohorskega pevca in pesnika Jurija Vodovnika«. Njegov prispevek je dragocen, ker vsebuje marsikatera dejslva, ki do takrat niso bila objavljena. To knjižno delo je Mišič izdal v samozaložbi. Uvodoma je napisal posvetilo: »Milici, moji soprogi in so-trudnici«. Knjigo je natisnila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. V UVODU JE ZAPISAL: Ko meseca februarja čez zasneženo pohorsko pokrajino sonce prvič nekoliko topleje prisije, tedaj se z golega ogretega vrha visoke jablane oglasi takoj ščinkavec, samec in samotar ter vdovec, ki mu je slabotnejša in občutljivejša družica jeseni odletela na južno zimovišče. /.../ Proti koncu meseca že kaže polje kopne lise, travniki rjave lehe, gore gola rebra. /.../ Ob potočku, ki žubori pod drevoredom, se giz-davo predstavlja in skače sem ter tja bela pastiričica. /.../ Svečano in ubrano doni zjutraj in zvečer že koncem februarja kosova pesem iz grmovja. /.../ Če se znaš oprezno približati, zagle-daš žolno, ki tako bliskovito hitro trka in seka s svojim trdim kljunom ob bukev, da nastane ono bobnenje. Sredi marca, ko listnato drevje še ni ozelenelo, se pojavi nekega jutra na najvišji vejici visoke smreke v pohorskem gozdu drozg. Ne le v dolini. Kakor visoko v planine in gore segajo gozdovi, do 1500 m visoko, gre z njimi drozg. (Mišič v nadaljevanju piše še veliko o lepoti narave na njegov edinstven romantičen način. Op: A. V.) SLAVJE OB 150-LETNICI JURIJA VODOVNIKA /.../ dne 22. malega travna, torej dober teden po letošnji veliki noči, bodo Pohorci in vsi prijatelji zelenega Pohorja na tihem slavili 150-letni-co rojstva skomarskega Jurija. Upam, da mi nihče ne bo zameril, da sem se ob tej priliki tudi jaz spomnil njega s to skromno knjižico. /.../ Imam ganljive dokaze o tem, kako je ugajala Pohor-cem in prijateljem Pohorja moja knjiga »V žaru in čaru šumovitega Pohorja«; nadejam se, da jih tudi ta ne bo razočarala. PRVI OBISK SKOMARJA Na Skomarju sem bil prvič 10. oktobra l. 1932, to več dni, pozneje pa še ponovno v vseh letnih časih. Vse moje znanje o Vodovniku je do l. 1939 slonelo izključno na lastnem poizvedovanju. /.../ Ko sem pri svojem prvem obisku l. 1932 vstopil v domačo gostilno na Skomarju, že pozno zvečer, je čepel za pečjo star, zanemarjen berač, ki vzdihoval kakor bolnik pred smrtjo. Prijazni gostilničar Kovše-Juhart, ki je že nekaj leta rajni, mi je pojasnil, da je to njegov stari hlapec. /.../ Če dobi malo žganja, mu takoj od-leže. Dam mu torej prinesti nekaj šilcev pelin-kovca. Starček postane zgovoren ter me začne zanimati. Bil je Tomaž Vodovnik, p. d. Tomažič, 83 let stari pranečak našega Jurija Vodovnika. Bil je deček, ko je naš Jurij umrl. Spominjal se ga je še dobro in tudi prizora ob njegovem odprtem grobu. LJUDSKI PEVEC IN PESNIK Pohorski pevec in pesnik Jurij Vodovnik je v pravem pomenu besede ljudski pevec in pesnik. /.../ Njegove pesmi so ponarodele, so postale pristno narodno blago, ki se je vedno spreminjalo vkljub rokopisom, ki so že izginili, in vkljub ponatisom, ki med narodom niso bili razširjeni. DVE ŽIVLJENJSKI IZPOVEDI Kakšna razlika med Gorenjsko z njenimi smelimi gorskimi orjaki in med Pohorjem z njegovimi voljnimi kopami in mirnimi gozdovi! Kakšna razlika med Prešernom in Vodovni-kom! In vendar. V njunih življenjskih izpovedih utriplje isto slovensko srce, tok besedi teče njima v istem ritmu, celo verzi se njima spajajo v istem rimanju. »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal«, pravi Prešeren, Vodovnik pa: »Veliko platna sem natkal, še več sem pesmi osnoval.« In če ti dve življenjski izpovedi primerjamo glede vsebine, izvirnosti in krepke realnosti, pohorski ljudski pevec in pesnik Jurij Vodovnik pred Prešernom lahko stoji z glavo pokonci. Noben drug slovenski ljudski pevec in pesnik pa ne sega našemu Juriju niti do brade, pa naj pogledamo na Štajersko, Koroško, Kranjsko ali Primorsko. SLAVJE V RUŠAH V Rušah igrajo z velikim uspehom vsako poletje pod milim nebom ljudsko igro s petjem »Od pohorskih kmetov vam hočem zapet'« in prof. glasbe na trgovski akademiji v Mariboru g. Vasilij Mirk je nekatere Vodovnikove pesmi zelo spretno harmoniziral in za moški zbor priredil v zbirki »Naša pesem v Podravju«. MIŠIČEVA ŽELJA /.../ V dneh strašnega klanja in besnenja najgrozovitejšega bojnega orožja naj bo na otoku miru, v naši ljubljeni slovenski domovini in državi, ta knjižica prava čitanka za pouk in zabavo, za dom in šolo, za odrasle in za mladino. Gojiti in poglabljati domoznanstvo, temelj vsake domovinske ljubezni, je njen namen. BLEIWEISOVE »NOVICE« LETNIK 1854 O JURIJU VODOVNIKU Kdo iz dolnjega Štajerskega ne pozna Jurija Vodovnika ali saj nektere njegovih preprostih pesmic, v kterih zares klije pravi duh narodnih pesmi! Častit prijatel iz Štajerskega so nam poslali eno tacih »od Pohor-cev« za pokušnjo in pri ti priliki nam pisali sledeče: »Juri Vodovnik zdaj po Pohorji berači, nosi koš brez dna, v znamenje, da noče veče mi-lošnje, kakor tolikšne, ki mu je za vsakdanji živež potrebna. Kamor pride, ga povsod radi imajo, posebno na kolinah in ženitvah. Da pa bojo častiti bravci tega pesnika-samouka bolje poznali, naj jim »Novice« pred »Pohorcem« podajo še tisto, ki jo je on sam od sebe zložil - Za kratek čas - višje slave se ve, da ne išče pevec in tudi mi zanj ne - bi utegnile te pesmice všeč biti vsace-mu, ker nam kažejo izvir starih narodnih pesem. IZBRANE PESMI pohorskega pevca in pesnika JURIJA VODOVNIKA (im-iejs) „Vehfto platna sem natftal; Se več sem pesmi osnoval" 1941 Samozaložba, Maribor Naslovnica knjige Izbrane pesmi pohorskega pevca in pesnika Jurija Vodovnika 13 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Nasveti, Ljudje in dogodki JEZIKOVNE ZADREGE Chicago, Elle, Fifth Avenue, Hugo Wolf Strasse, Don Bosco ... MOJCA KUMPREJ, profesorica slovenščine Slovenski jezik ni samozadosten in se kot vsak naravni jezik razvija. Srečuje se z drugimi kulturami, odkritji, spoznanji in novimi besedami. Slovenščina že od nekdaj prevzema besede iz drugih jezikov. Nekoč jih je prevzemala iz latinščine in nemščine, kasneje iz srbohrvaščine, danes pa jih največ prevzema iz angleščine. Tudi naslovne besede in besedne zveze sodijo v kategorijo prevzetih besed. Na to opozori že njihov zapis, ki odstopa od slovenske jezikovne norme. Prav zapis pa velikokrat zmoti tako bralca kot govorca. Če eden ali drugi ne pozna zakonitosti zapisovanja jezika, iz katerega je posamezna beseda prevzeta, bo besedo težko prebral, še težje pa jo bo izgovoril. Prevzete besede izgovarjamo z glasovi slovenskega jezika, zato mestu v Združenih državah Amerike ne rečemo (chicago), temveč (či-kago), nemškemu pisatelju Goetheju pa ne rečemo (gote), ampak (gete). V slovenskem jezikovnem okolju ločimo tri vrste prevzetih besed: IZPOSOJENKE - besede, ki jih popolnoma prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku: pica, miting, kultura, TUJKE - besede, ki jih le deloma (v izgovoru in pregibanju) prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku, zapis pa ostaja tuj: show(šou), pe-ugeot(pežo), jazz(džez); CITATNE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE - besede in besedne zveze, ki jih slovenskemu knjižnemu jeziku ne prilagajamo in ohranijo tuj izgovor in tuj zapis: first lady (prva dama), mea culpa (moja krivda), miss(gospodična). Prevzete besede in besedne zveze delimo na občna in lastna imena. Za zapis občnih imen načeloma velja, da jih zapisujemo tako, kot jih po domače izgovarjamo: kokakola, džus... Izjema pri občnih imenih so: imena za vozila: boeing, volkswagen, caravelle; mednarodni glasbeni izrazi: pianno, forte, andante. Lastna imena načeloma pišemo citatno, če so v latinični pisavi. Iz drugih pisav (ruske, kitajske, grške ...) jih najprej pretvorimo v latinično pisavo, nato pa jih pišemo, kot jih izgovarjamo: Čajkovski, Šanghaj, Onasis. Poslovenimo in po domače pišemo: imena grško-rimskega sveta: Ezop, Evripid, Plavt; imena vladarskih, plemiških rodbin: Habs-buržani, Burboni, Jagelonci; imena znanih zgodovinskih oseb: Kolumb, Luter, Galilej; svetniška imena, imena vladarjev in papežev: Frančišek, Don Bosko, Franc Jožef, Pij; pripadnike narodov, katerih imena so pri nas podomačena, in prebivalce držav, pokrajin, na- selij: Francoz, Danec, Toskanka, Osečan; imena držav, pokrajin, celin, otokov, polotokov: Anglija, Virginija, Provansa, Evropa, Korzika, Kamčatka; imena oceanov, morij, večjih rek, večjih jezer: Atlantik, Baltik, Donava, Gardsko jezero; imena večjih gorovij, nekaterih gor: Kavkaz, Kilimandžaro; imena znanih ulic, spomenikov, stavb: Elizej-ske poljane, Slavolok zmage, Kapitol. Naštetim kategorijam se pridružujejo imena, ki se pri nas izgovarjajo tako, kot se berejo: Berlin, Madrid, London. Praviloma in po potrebi pri stvarnih lastnih imenih imena organizacij in imena umetnostnih del prevajamo: Čikaška univerza (University of Chicago), Vojna in mir (Vojna i mir), Figaro va svatba (Le Mariage de Figaro), nekatera imena (imena podjetij) pa pustimo nespremenjena: General Motors. ZAPOMNIMO SI Kraji, ki so povezani s slovensko kulturno zgodovino (Dunaj, Praga, Rim ...) in kraji, ki so na slovenskem etičnem ozemlju (Oglej, Reka, Celovec, Videm ...) imajo slovenska imena, zato jih tako tudi izgovarjamo in zapisujemo. PRIPOROČILO Kadar želimo prevzeto besedo nadomestiti s slovensko, si lahko pomagamo na primer s Slovarjem tujk, kjer najdemo besede, ki so prevzete iz tujih jezikov. Zapisane so po abecednem redu in razložene. Če se želimo prepričati o pravilnem zapisu prevzete besede, nam je v pomoč slovarski del Slovenskega pravopisa. Množično prevzemanje tujih besed lahko kaj hitro začne ogrožati slovenščino, zato se zapisu in rabi prevzetih besed, če je le mogoče, izogni-mo in uporabimo domače ustreznice. ■i fewiHll ptnnpit - a X J**. CM-i. M.™* M f «i m n : «a i «s afl 1o f. ® ? E S o crtlfHBi1 / 0 M ■> * «-i r- (g v ffi » llabsSUfîan »na n HatatufAn a IT Uïrt 1 in à:n)ÎLaniWslr*5teVJHtaratcri>aw>ei J HibiburUnht -b J. utb l (i) HdbtbUiUni -4r m mn . «ih 1 (•) lubibu.-iW! -0 |S) s™ ] tgySrtnm [ kdfci | Ùç^nbm | stihi OTROŠKE DELAVNICE V RADMIRJU Po druženju še sladoled Tudi najmlajši so v tednu pred Flosarskim balom prišli na svoj račun. Otroških delavnic na rad-mirskem igrišču se je sicer udeležilo malo otrok, so pa tisti toliko bolj uživali. Namesto načrtovanih starih iger so program prilagodili starosti otrok. Barvanje s kredo, slikanje, žoganje, vožnja po toboganih in prepeva- nje, vse to so si privoščili, najslajši pa je bil sladoled ob zaključku druženja. ŠMS Otroci so med drugim s kredo popestrili izgled igrišča. 14 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Kultura S PESMIJO PO JUVANJU Skaf vode pod gank pred srečnim objemom ANSAMBEL ŽAREK USPEŠEN NA 8. FESTIVALU LOBORFEST Pevci z Ljubnega ob Savinji in iz Radmirja v zadnjih letih obujajo običaj prepevanja po vasi in podoknice. V času Flosarskega bala so se trije zbori, ki so prišli vsak iz svoje strani, srečali pri Župonu v Juvanju. VSAK S SVOJEGA KONCA Ženski pevski zbor Jutro, Moški pevski zbor Zarja, Mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno ob Savinji in plesalci folklorne skupine iz Bočne so se proti stični točki sredi Juvanja podali s pesmijo. Postali so poleg marsikatere do- Z GANKA PA SKAF VODE Na lanski podoknici sta se »tamlada« še spoznavala, letos pa sta z »ganka« že pokazala svoj naraščaj. Pod »gankom« se je znašel tudi ata, ki je svoji ženki romantično zaželel veselo obletnico. Ta z nočnim voščilom ni bila najbolj zadovoljna in ga je pričakala s škafom vode. Možev šarm pa jo je kaj kmalu prepričal, tako si ni zastonj sposodil najlepše sosedove lončnice. Pevsko druženje z obujanjem spominov na stare običaje je po podoknici šele zaživelo. Pevci so nekaj za žejo in lakoto pripeljali s sabo na Pevci z Ljubnega ob Savinji in iz Radmirja so se s pesmijo podali na pot. mačije, nazdravili in zapeti kakšno kitico, zato je bila že trda tema, ko so se končno zbrali skupaj. Družno so zapeli, nazdravili, kot v starih časih se je slišala tudi kakšna opazka. Vse z namenom obujanja spomina na stare čase, ko so še fantje klicali dekleta pod okni, jim prepevali in včasih pristavili lojtrco. Za odličen nastop prejeli kar tri nagrade vozu, krajani so poskrbeli, da jim ni nič manjkalo še dolgo v noč. Pesmi ni zmanjkalo, tem za obujanje spominov tudi ne. Medtem se je prav gotovo utrnila že kakšna ideja za prihodnje vasovanje. Tekst in foto: ŠMS Zenka z nočnim voščilom moža ni bila najbolj zadovoljna. Pet mladih glasbenikov je prejelo tri visoke nagrade na festivalu v Loborju na Hrvaškem. (Fotodokumentacija ansambla Žarek) Sredi julija je na Hrvaškem potekal tradicionalni 8. festival Loborfest, ki se ga je udeležilo tudi več slovenskih glasbenih zasedb. Kar tri visoke nagrade na festivalu je prejel ansambel Žarek, v zasedbi katerega je tudi Zgornjesavinjčan-ka Nastja Pečnik iz Kokarij. Pet mladih glasbenikov, ki sestavljajo ansambel, se je v sedanji zasedbi na velikem odru prvič preizkusilo pred dobrima dvema letoma. Ana Kontič, Tadej Kontič, Sergej Lipnik, Timotej Mastnak in Nastja Pečnik pa so v svetu na-rodnozabavne glasbe hitro napredovali. Zelo so se razveselili tudi letošnjega nastopa na glasbeni prireditvi Vransko summer night, kjer so si oder delili s popularno hrvaško pevko Severino in skupino Mejaši. Izkušnje, ki so jih nabirali na številnih nastopih in festivalih, so nazadnje pokazali konec julija na festivalu Loborfest in za odličen nastop prejeli kar tri nagrade: zlati bariton, nagrado generalnega pokrovitelja festivala Loborfest 2016 in 2. nagrado za besedilo za skladbo Pomlad ljubezni. Besedilo je napisal Dolfe Lipnik, melodijo sta zložila Mišo Melanšek in članica ansambla Ana Kontič, ki je ustvarila tudi aranžma za nastop. TG 15 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Kultura, Organizacije PAMECE PRI SLOVENJ GRADCU Odmeven nastop naših ljudskih pevcev in godcev na Koroškem Na lepo nedeljo, ko goduje župnijska zavetni-ca sv. Ana, v Pamečah vsako leto pripravijo prireditev, ki nosi naslov Z ljudsko pesmijo okrog Pohorja. Letošnja prireditev, ki je potekala 24. julija, je bila jubilejna, že petnajsta po vrsti. Dogodka se na povabilo organizatorja Kulturnega društva Pameče-Troblje že več let udeležujejo nekateri zgornjesavinjski sestavi, ki negujejo izročilo ljudske pesmi. Letos so v Pamečah nastopile tri tukajšnje pevske skupine in citrarka. Med drugimi nastopajočimi so zapeli Duet sester Apšner iz skupine Gmajnice, ki deluje v okviru Kulturno umetniškega društva STOPinJE, Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti, Ljudski pevci iz Luč in citrarka Petra Golob iz Nove Štifte. Pevci iz Luč so nastopili prvič, so se pa Ljudske pevke Lipa predstavile že četrtič. Zanimanje za ljudsko petje je na Koroškem živo, zato je koncert med krajani zelo odmeven. Po končanem nastopu je sledilo še druženje, na katerem prav tako ne manjka lepih ljudskih pesmi. Letošnjo prireditev je zaznamovalo deževno vreme, ki vzdušja zaradi izredne gostoljubnosti in prijaz- nosti organizatorjev ni moglo pokvariti, je povedala Marija Bastl, članica pevk Lipa. Marija Lebar V Pamečah so nastopile tri zgornjesavinjske pevske skupine in citrarka. SREČANJE GASILCEV VETERANOV V SOLČAVI Dan nagovorov, šal in ogledov krajevnih zanimivosti Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je prvi četrtek v avgustu organizirala srečanje veterank in veteranov zveze. Zbrali so se na prireditvenem prostoru v Solčavi. Gostitelji PGD Solčava so lansko leto praznovali 90-letnico društva. Letos so gostom iz doline pripravili uradni program z mnogimi informacijami, niso pa pozabili na duhovitost in zanimiv družabni del dogajanja. ČESTITKE VETERANOM Z REČICE Ob priložnosti sta navzočim spregovorila predsednik veteranov Franc Matjaž in predsednik zveze Janko Žuntar. Matjaž je kot predsednik komisije za delo z veterani poudaril, da so na treh sejah letos poskrbeli tako za organizacijo tekmovanj kot za izvajanje drugih aktivnosti. Uspeh rečiških veteranov na tekmovanju, kjer so pridobili zlato značko, je velik dosežek. Žuntar je pozdravil prisotne in jih vzpodbudil k dobrim medsebojnim odnosom. AKTIVNOST VETERANOV VSE DO 65. LETA Predsednica komisije za veterane Savina Na-reks iz Žalca je spregovorila o preteklih in prihodnjih tekmovanjih širom Slovenije ter priporočala udeležbo predvsem v Bohinju, v septembru. Aktivnosti gasilcev veteranov v savinjsko-šaleškem okolišu so v polnem teku. Beseda Jožeta Smoleta, predsednika sveta veteranov Slovenije, je zaokrožila poročila in vzpodbude veteranom. Aktivna udeležba gasilca veterana se je sedaj dvig- Veteranke in veterani Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline so preživeli lep dan v Solčavi. (Foto: Slavica Tesovnik) nila na starost 65 let. Poudaril je, da, če so veterani psihofizično sposobni, naj delajo v opera-tivi, saj je medgeneracijsko druženje dobrodošlo in potrebno mlajšim in tistim, ki so že v letih. RESNOST DOGAJANJA IN ZABAVNO DRUŽENJE Na začetku je nastopil veteranski gasilski zbor, katerega člani prihajajo iz štirih PGD. V Solčavi so gostitelji prisotne pozdravili z nagovori, zabavnim kulturnim programom in pe- strim krajevno vodenim ogledom zanimivosti. Podpredsednik PGD Solčava Gregor Preprot-nik in županja Katarina Prelesnik sta bila govornika, Jernej Slapnik se je skupaj s še dvema igralcema predstavil kot star gasilec skozi zabaven skeč, vse skupaj je duhovito povezal v celoto Franci Podbrežnik. Nazadnje je direktorica Zavoda Rinka Mateja Brlec Suhodolnik povabila zbrane na ogled krajevnih zanimivosti, ki so popestrile popoldansko druženje gostov. Slavica Tesovnik 16 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Ljudje in dogodki, Kultura MOZIRSKI GAJ OBISKAL NIZOZEMSKI VELEPOSLANIK V SLOVENIJI BART TWAALFHOVEN Poletno razstavo odprli visoki gost, župan in predsednik OZS Ob odprtju poletne razstave v Mozirskem gaju je prireditelje obiskal visoki gost Kraljevine Nizozemske v Sloveniji nj. veličanstvo veleposlanik Bart Twaalfhoven. Sprejeli so ga predstavniki Mo-zirskega gaja Darko Bele, predstavnika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, predsednik Branko Meh in predsednik sekcije vrtnarjev Simon Ogrizek, ter župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. PODELILI PRIZNANJA Gostu so predstavili organiziranost zbornice ter sekcije za horti-kulturo, občino in kraj Mozirje ter delovanje Ekološko-hortikulturnega društva kot upravitelja Mozirskega Razstavo cvetnih aranžmajev Zelena okna so odprli (od leve) župan Ivan Suhoveršnik, nizozemski veleposlanik Bart Twaalfhoven in predstavnika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Simon Ogrizek ter Branko Meh. (Foto: Jože Miklavc) gaja. Podelili so priznanja najboljšim slovenskim profesorjem mentorjem, dijakom ter študentom flori-stike in hortikulture, ki so v gaju izdelali umetnine iz cvetja ter starih okenskih in vratnih okvirjev, v katere so aranžirali cvetje, okrasno rastlinje ter plodove vrtov. VELEPOSLANIK OBLJUBIL, DA SE BO ŠE VRNIL Razstavo cvetnih aranžmajev z imenom Zeleno okno je ob odkritem navdušenju pohvalil tudi veleposlanik Twaalfhoven in dejal da se bo zasebno v Mozirski gaj še vrnil. Ko so mu gostitelji vročili umetniški šopek, so razstavo slovesno odprli za ogled. Jože Miklavc RAZSTAVA IDE VOLER V FASUNOVI HISI Življenje v barvah na slikah, ki krasijo številne domove Otvoritev so popestrile Idine hčerke Helena, Majda in Marta, ki so zapele v družbi Jelke Bolko. (Foto: ŠMS) Od 1. avgusta je v Fašunovi hiši na ogled razstava slik domačinke Ide Voler. Otvoritev so popestrile Idine hčerke Helena, Majda in Marta, ki so zapele v družbi Jelke Bol-ko, na harmoniko sta zaigrala Idin brat Zdravko s hčerko. USTVARJALNA IZVIRNOST Ida Voler se je kot prva od petih otrok rodila na Murčevi domačiji, tri ure hoda z Ljubnega, kjer se je pričela njena ustvarjalna pot. Od malega je rada slikala. Na razstavi so bili na ogled njeni še lepo ohranjeni zvezki z besedili ljudskih in narodno zabavnih pesmi ter njenimi prvimi ilustracijami. Kot je povedala, je takrat barve mešala kar z mle- kom, zato jih je morala hitro porabiti, da se niso »skisale«. FOTOGRAFSKO NATANČNE SLIKE Branja, pisanja in računanja sta jo naučila starša, prav tako trdega dela na strmih pobočjih domače kmetije. Ljubezen do slikanja je prevladala in tako je pričela slikati ter pleskati po okoliških kmetijah. Po poroki je njeno ustvarjanje začasno zamrlo, saj je postala mati in gospodinja. Želja po slikanju je v njej tlela vseskozi in kaj kmalu so na kuhinjskem pultu začele nastajati nove in nove slike. Kar preko tri tisoč jih je ustvarila doslej. Najraje slika pokrajino in tihožitje. S fotografsko natančnostjo je naslikala ogromno domačij in skoraj ni hiše, ki ne bi imela njene slike na steni, nekatere so dom našle tudi v tujini. GLINENE OVČKE ZA JASLICE V mladih letih je za dom izdelala glinene ovčke, brat pa ji je izdelal lesen hlevček za jaslice. Za te jaslice je prejela četrto nagrado na razstavi jaslic v Ljubljani. Iz razglednic je izdelovala okrasne škatle, poslikala je veliko kapelic, spekla še večje število tort. Pred nekaj leti je na pobudo hčerk začela slikati na platno z akrilnimi barvami. Uredila si je delovno sobo s slikarskim stojalom, kjer sedaj nastajajo nove in nove umetnine. PODARJENA SLIKA FAŠUNOVI HIŠI O tem, kako priljubljena je Ida med sokrajani, je pokazala polna dvorana ljudi, ki so prišli na njeno otvoritev. Posebne zahvale je bila deležna s strani direktorice Zavoda Savinja Cvetke Mavrič, saj bo dvorano odslej krasila ena njenih slik, ki so jo prejeli v dar. Ob tem je Volerjeva povedala zgodbo iz otroštva, ko je na steno sobe naslikala slap, in to tako pristen, da se je vedno bala, da se bo zbudila v vodi. Glasbena gosta sta bila še Zala Gluk, ki je zaigrala na kitaro, in njen brat Ožbej na klarinet. Prireditev je povezovala Zvonka Kladnik. ŠMS Ida Voler je povedala zgodbo iz otroštva, ko je na steno sobe naslikala slap, in to tako pristen, da se je vedno bala, da se bo zbudila v vodi. (Foto: ŠMS) 17 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Šport OLIMPIJSKE IGRE V RIU DE JANEIRU Mozirjanka Maja Mihalinec na največji tekmi svojega življenja Na Olimpijskih igrah v Riu de Janeiru smo lahko tudi Zgornjesavinčani navijali za svojo predstavnico. Maja Mihalinec iz Mozirja je namreč nastopila v teku na dvesto metrov. Tekla je v prvi skupini in si s časom 23,38 pritekla šesto mesto. To žal ni zadostovalo za preboj v polfinale. Tako je Mihalinčeva dosegla 48. čas od 72 nastopajočih. ŠTARTALA NA OSEBNI REKORD, AMPAK SE TOKRAT NI IZŠLO »Za mano je krstni olimpijski nastop, ki se mi žal ni izšel po pričakovanjih. Že v začetku sezone smo vedeli, da bo težko načrtovati dva vrhunca forme, pa vseeno verjamem, da sem trenutno morda bolje pripravljena kot na evropskem Kot za vsakega športnika je za Majo Mihalinec nastop na olimpijadi velik dosežek. prvenstvu. Štartala sem na osebni rekord, ampak se tokrat ni izšlo. Pri ogrevanju sem čutila veliko nervoze pred največjo tekmo v življenju. Želja je bila prevelika in verjetno me je to izčrpalo, da sem na štart prišla emotivno prazna, kar pa seveda ne pomeni, da nisem bila motivirana. Nasprotno. Na progo sem se podala ambiciozno, bila v super poziciji, potem pa pred ciljem naredila napako in se nagnila preveč naprej, zaradi česar sem na koncu izgubila hitrost. Sicer pa pride v življenju športnika tudi takšna izkušnja,« je po tekmi vidno razočarana povedala Mihaličeva, prepričana, da je že uvrstitev na olimpijske igre vrhunski uspeh. Marija Šukalo EKIPNA OLIMPIJADA V RADMIRJU Na prvi dan olimpijskih iger tekmovali za Denisove terapije V soboto, 6. avgusta, je bil športni park v Radmirju prizorišče ekipne olimpijade pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Organizatorja sta bila Športno društvo Čaplja in Športno društvo Flosar iz Radmirja. Izkupiček olim-pijade, ekipe so namreč plačale startnino, sredstva so se zbirala tudi od posameznikov, je bil namenjen za preureditev šolskega kom-bija, s katerim bi se učenec s ce-rebralno paralizo Denis Jakop lahko vozil v šolo, na terapije in s sošolci na izlete. Nekaj več kot 800 evrov so zbrali udeleženci olimpija-de, ki se jim je v imenu družine zahvalil Denisov oče Matej. OLIMPIJEC ZA OLIMPIJADO Pobudnik olimpijade, ki se je odvijala na prvi dan poletnih olimpijskih iger v Riu, je bil olim-pijec in prejemnik bronaste medalje na zimski olimpijadi, nekdanji smučarski skakalec Matjaž Debelak. Idejo je podprl predsednik ŠD Flosar Primož Vodušek in stekli so dogovori z OKS, kjer so bili za to, da športno rekreativni prireditvi dodajo še humanitarno noto. 70 udeležencev v devetih ekipah se je pomerilo v petih športnih panogah. Sodelavci slovenske olimpijske akademije pri OKS so skrbno nadzirali pravila in beležili rezultate. Zmagala je ekipa Čaplja, sledili so ji Olimpijska Savinjska in Glamping Savinja. DISCIPLINA ZA DENISA V metanju na tarčo se je pomeril tudi Denis Jakop, ki je ob zaključ- Denis Jakop je prejel medaljo in različna darila. (Foto: ŠMS) ku za svoj trud prejel zlato meda- bo prav gotovo ostal v lepem spo- ljo. V celotnem dogajanju je užival, v rokah je držal repliko olimpijske bakle iz Londona, prejel je različna darila od OKS. Dogodek mu minu, saj je bil namenjen temu, da bo imel čim bolj enake možnosti kot njegovi vrstniki. ŠMS 70 udeležencev v devetih ekipah se je pomerilo v petih športnih panogah. (Foto: ŠMS) 18 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Ljudje in dogodki, Šport LJUBNO OB SAVINJI TURNIR V KEGLJANJU ZA POKAL FLOSARJA Po proslavi je čas za druženje Po svečani občinski proslavi in podelitvi nagrad in priznanj je na Ljubnem ob Savinji že leta običaj, da se na prireditvenem prostoru v Vrbju zberejo občani in se družijo z prejemniki priznanj in nagrad ter častnimi občani. Skrb nad pogostitvijo so to leto prevzeli radmirski gasilci. Druženje v Vrbju je del občinskega praznika. Nagrajenci so na po- gostitvi deležni pozornosti, kot se za prejemnike najvišjih občinskih priznanj spodobi. Občani izkoristijo priložnost, da se družijo in uživajo v nastopih domačih glasbenih zasedb. Letos so za toplejše ozračje ob dežju skrbeli člani ansambla Loj-trca s harmonikarjem Zvonkom Kru-mpačnikom in TRR - trio Toni Dro-bež, Rok Prušnik in Rok Novak. ŠMS Prehodni pokal v trajno last Crnjanom Turnir v kegljanju za pokal flosarja ima v kegljišču Ermenc že dolgoletno tradicijo. (Foto: ŠMS) Občani so se družili in uživali v nastopih domačih glasbenih zasedb. (Foto: ŠMS) V kegljišču Ermenc se je na turnirju za pokal flosarja letos pomerilo šest ekip. Medtem ko je bila ekipa KK Črna s 495 keglji občutno premočna za vse tekmece, je šlo med drugim in četrtim mestom kar na tesno. Drugo mesto so namreč s 420 keglji osvojili Mladinci, tretjo s 417 keglji člani ekipe KK Ljubno in četrto s 410 keglji ekipa Kegljišče. Peto mesto je pripadlo ekipi Mesnice Šinti in šesto ženskam KK Šoštanj. Ekipa Črne je že tretjič zapored osvojila prehodni pokal in ga prejela v trajno last. Pokale je podelil župan občine Ljubno Franjo Naraločnik. ŠMS KARITASOVE POČITNIŠKE DELAVNICE V MOZIRJU Učenje, zabava in druženje otrok Prvi avgustovski teden so v župnijski Karitas Mozirje-Šmihel izkoristili za ustvarjalne delavnice. Otroci so se družili ob številnih ani-matorjih in vodjih delavnic Andreji Gumzej in Danici Verbuč. Letošnja tema je bilo usmiljenje. V dopoldnevih so otroci čas posvetili učenju tujih jezikov, japonskih pismenk in sproščanju ob različnih igrah. Ob obisku mizarja so izdelali različne uporabne predmete, spoznavali čebelarjenje in se V ustvarjalnih delavnicah so spoznavali ročnodelske spretnosti ob kvačkanju, izdelavi cofov in rož iz krep papirja. Z igrico o Ostržku in s čarovniškimi triki pa so »pokukali« v svet iluzije. Druženje so zaključili z razstavo del in zanimivim kulturni program. Z njim so pokazali, katera znanja in veščine so osvojili. Po besedah predsednice organizacije Alenke Brezovnik s tovrstnimi delavnicami že vrsto let poskrbijo za zabavo in druženje otrok v dopoldanskem času, ko so njihovi starši v službah. Marija Šukalo V mizarski delavnici so otroci lahko izdelali različne uporabne izdelke. (Foto: Marija Šukalo) 19 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Šport V SVET PROFESIONALNEGA NOGOMETA Timotej Acman podpisal pogodbo z NK Rudar Velenje ravljenost in koncentracija. Na vsako tekmo so priprave drugačne, glede na nasprotnika. Igra na položaju levega bočnega ali osrednjega branilca. VSAK DAN NOVA PRILOŽNOST ZA DOKAZOVANJE Danes 18-letni Timotej si želi, da bi s časom prestopil v kakšnega od velikih klubov, hkrati se zaveda, da je do tja še dolga pot. Kot pravi, ima vsak dan novo priložnost za dokazovanje na treningih in tekmah ter upa, da mu bo s trudom in kančkom sreče to nekega dne tudi uspelo: »Zelo sem vesel, da sem s trudom v mlajših selekcijah prišel do prve ekipe in tudi profesionalne pogodbe. Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi pri tem pomagali. Z nadaljnjim trdim delom bi rad pridobil zaupanje trenerja in si sčasoma priboril mesto v prvi enajsterici.« Timotej je letos končal gimnazijo v Velenju, študij bo nadaljeval na fakulteti. Usklajevati profesionalne treninge in študij ni mačji kašelj, ključnega pomena je dobra organizacija, svoj del pa pripomorejo tudi starši. Barbara Rozoničnik FESTIVAL NOGOMETA NA LJUBNEM OB SAVINJI Pestro nogometno popoldne na Forštu Nogometni klub Ljubno ob Savinji je četrtega avgusta pripravil festival nogometa, v sklopu katerega so se predstavile mlade selekcije ljubenskega kluba kot tudi njegovi nekdanji člani. MED SABO SO SE POMERILI MLADI LJUBENCI IN MOZIRJANI Najprej so se med seboj v prijateljskih tekmah, dolgih po štirideset minut, pomerili mladi nogometaši z Ljubnega in iz Mozirja. Gledalci so tako na delu videli vse ekipe nogometašev: mlajše od deset let in selekcije do enajstega, trinajstega in petnajstega leta starosti. NA DELU TUDI NEKDANJI ČLANI NK LJUBNO Za mladimi so na ljubensko zelenico stopili še igralci treh članskih ekip. V dveh ekipah so igrali nekdanji člani ljubenskega kluba, ki so po končani osnovni šoli svoje nogometno znanje delili v drugih slovenskih klubih - v Celju, Velenju, Ljubljani in drugod. Tretjo ekipo so sestavljali zdaj že veterani z Ljubnega, ki so svoj čas uspešno igrali v slovenskih nižjih ligah in uspešno parira-li precej bogatejšim klubom. Petek, 22. julija, je bil za mladega in obetavnega nogometaša iz Šmartnega ob Dreti prelomen dan, saj je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo. Trenira in igra za NK Rudar Velenje in kot pravi, je sedaj na začetku poti, o kateri je sanjal že kot otrok. Z nogami trdno na tleh se zaveda, da so možnosti odprte, vendar rezultati ne pridejo sami od sebe. Življenje podrejeno nogometu, številni treningi, fizični napori, osredotočenost na cilj in usklajevanje s študijem bodo redni spremljevalci na tej poti. KALITI SE JE PRIČEL V NK MOZIRJE Timotej je vsa svoja osnovnošolska leta treniral v NK Mozirje. Na ta čas ga vežejo lepi spomini na klub, prijatelje in trenerje, od katerih se je veliko naučil. Proti koncu sezone v selekciji U-15 so njegov talent opazili v NK Rudar Velenje. Po pogovorih, ki so sledili, je mladi nogometaš skupaj s starši in trenerji sprejel odločitev, da je za njegov nadaljnji razvoj najbolje prestopiti v omenjen klub in s 15-imi leti pričel trenirati na stadionu ob Velenjskem jezeru. Timotej Acman je vesel novih priložnosti, ki se mu ponujajo po podpisu pogodbe z NK Rudar Velenje. NAJBOLJE SE ZNAJDE NA POLOŽAJU BOČNEGA ALI OSREDNJEGA BRANILCA Tedensko imajo šest do sedem treningov, odvisno od razporeda tekem. Treningi so na zelo visokem nivoju, potrebna je dobra fizična prip- RDEČA NIT FESTIVALA PRIJATELJSKO DRUŽENJE Kot je dejal organizator prireditve in trener nekaterih mlajših selekcij Ljubnega Lenart Solar, je rdeča nit festivala nogometa prijateljsko druže- nje. S festivalom želijo člani kluba obiskovalcem pokazati, da na Ljubnem dobro delajo z mladimi in da Zgornja Savinjska dolina premore ogromno nogometnega talenta. Primož Vajdl V prijateljskih tekmah so se pomerili mladi nogometaši z Ljubnega ob Savinji in iz Mozirja. (Foto: Primož Vajdl) 20 Savinjske novice št. 32, 12. avgust 2016 Ljudje in dogodki, Oglasi NA MENINI SE ZADRZUJEJO TRIJE MEDVEDI Prvič po dolgih letih opazili medvedko z mladičem Gornjegrajski lovci imajo na Menini več foto pasti in, kot je povedal revirni vodja lovišča Menina Vito Tratnik, so pred tremi tedni prvič zasledili medvedko z mladičem, pred tednom dni pa so jo prvič videli tudi na fotografijah. Medvedka, ki tehta dobrih sto kilogramov, se v družbi pol manjšega mladiča nahaja na ožjem območju Menine, odrasel samec, ki je tretji medved, ki ga sledijo na tem območju, pa ima večji obseg gibanja. PAZLJIVOST NA PLANINI NI ODVEČ Medvedji mladič je bil rojen lani in naj bi to zimo še preživel z mamo. Ker medvedke pretekli teden niso zasledili, verjetno je zaradi gonitve šla kam dlje, se je mladič v okolici krmišč nahajal sam, v teh dneh pa so ponovno zasledili oba. Medvedka in mladič nista napadalna in, kot je dejal Tratnik, sta še vedno vegetarijanca. Opozorilo ljudem, ki hodijo na Menino, kljub temu ni odveč, predvsem je pomembno, da so psi na povodcu, saj lahko kaj hitro razdražijo medvede. MNENJE STROKOVNJAKA Svoje ugotovitve je z nami delil tudi član Lovske družine Gornji Grad in predsednik območnega združenja upravljavcev lovišč za Kamniško-Savinjsko lovsko upravljavsko območje dr. Hubert Potočnik. Potočnik je tudi službeno povezan z živalmi, saj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani predava ekologijo živali in proučevanje velikih zveri. Z našimi kraji ga povezujejo sorodstvene vezi, prihaja pa iz Slovenj Gradca. »Največja posebnost letošnjega leta je, da že vsaj petnajst do dvajset let na Menini nismo zasledili medvedke z mladičem. Poleg njiju je na območju Menine še večji, okrog 200-kilogramski samec. Za medvedke je značilno, da se zadržujejo na manjšem območju, zato jih tudi bolj redno videvamo. Mladič je sedaj že tako velik, da se lahko sam umakne ali zbeži, zato medvedka ni tako nevarna kot ob majhnem mladiču, ko je močno priso- ten materinski nagon,« je dejal Potočnik. MEDVED IMA VEČJI OBSEG GIBANJA Poleg njiju se na tem območju nahaja odrasel medved, ki ima nekoliko večji obseg gibanja na območju Menine, Kašne planine in Lepenatke. »Medved ima tudi do petkrat večji teritorij, ki ga prehodi, kot samica,« je pojasnil Potočnik in dodal, da v tem letu ne beležijo nobene škode, niti napada na drugo žival s strani teh treh medvedov. Edina škoda, ki jo opažajo, je na kr-milnicah, ko medvedi iščejo hrano. O ODSTRELU NE RAZMIŠLJAJO »Glede na to, da je pašna sezona, vse kaže, da je medvedka zelo nekonfliktna, in če bo ostala na tem območju, je zelo malo verje- Medvedji mladič je bil rojen lani in mljali gibanje medvedov. Trenutno smo pri koncu projekta ugotavljanja številčnosti populacije medvedov, ali se je povečala ali zmanjšala. Smo pa v Sloveniji po gostoti medvedov v samem svetovnem vrhu,« je še povedal Potočnik. KAMERE ZASLEDILE TUDI DIVJE MAČKE Kamere na Menini služijo spre- naj bi to zimo še preživel z mamo. mljanju populacije divjadi in drugih živali. Zaznale so še eno zanimivo žival, ki je v zadnjih letih ni bilo opaziti, nam je zaupal Vito Tratnik, in sicer divjo mačko. Opažajo jih ob krmiščih, kjer koruza privablja miši, le-te pa mačke. Divje mačke zimo preživijo na nekoliko nižji nadmorski višini, kjer se kljub snegu lahko prehranjujejo. ŠMS Vito Tratnik, revirni vodja lovišča Menina: »Pohodnikom oziroma planincem, gobarjem in vsem, ki se gibljejo v naravi, svetujem, da se držijo ustaljenih, markiranih poti, ker so bolj obljudene in se divjad tam ne zadržuje rada. Opozarjajte nase oziroma se ne gibajte pritajeno po gozdu, da se divjad umakne, da ne bi prišlo do presenečenja. Pse imejte na povodcih, ker prav lahko, da psa vonj potegne iz poti v goščavo in lahko vznemiri divjad, ki se bo branila.« Dr. Hubert Potočnik: »Mladič je sedaj že tako velik, da se lahko sam umakne ali zbeži, zato medvedka ni tako nevarna kot ob majhnem mladiču.« tno, da bi naredila kakšno škodo. O odstrelu ne razmišljamo, saj lovci nismo nikoli pobudniki odstrela, če so živali miroljubne. Ponavadi dajo takšno pobudo kmetje, katerim medved povzroča škodo.« PROUČEVANJE POPULACIJE MEDVEDOV »Savinjski lovci smo vključeni v projekt opazovanja medvedov v Sloveniji. Pobiramo vzorce iztrebkov za genetske izvide, s pomočjo teh bomo v prihodnosti lahko spre- 21 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • HELIKOPTER PO POŠKODOVANEGA IN VINJENEGA MOTORISTA Kranjski rak: V popoldanskem času 11. avgusta je prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami na Kranjskem raku. V njej je bil udeležen voznik motornega kolesa, ki je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča in vožnje pod vplivom alkohola zapeljal na bankino in trčil v odbojno ograjo. V nesreči je dobil hude telesne poškodbe in bil s helikopterjem odpeljan na zdravljenje v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Gasilci PGD Luče so zavarovali kraj pristanka helikopterja in nudili pomoč pri odstranitvi motorja iz cestišča. • V DIMNIKU ZAGORELE SAJE Šmartno ob Dreti: 11. avgusta ob 15. uri so v Šmartnem ob Dreti zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Šmartno ob Dreti so požar pogasili, očistili dimnik in prezračili prostore. • PLANINCA STA SE IZGUBILA Solčava: 12. avgusta ob 14. uri sta se na območju Hude peči v občini Solčava izgubila planinca. Posredovali so reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije, ki so planinca našli pod vrhom Hude peči in ju varno prepeljali v dolino. Poškodovanih ni bilo. • PLANINEC ZAŠEL Solčava: 12. avgusta ob 20. uri se je pod Žvižgovcem v občini Solčava zaplezal tuj planinec. Regijski center za obveščanje Celje je ugotovil točno lokacijo osebe, nato so posredovali celjski reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije, ki so dostopili do planinca in ga nepoškodovanega, a prezeblega, pospremili na varno v dolino. • ZASTALO MU JE SRCE Strmec: 15. avgusta ob 17.47 je na Koči na Loki v Strmcu oseba doživela srčni zastoj. Z oživljanjem je nemudoma pričel naključno prisotni gasilec PGD Luče. Na kraj so bili zaradi odmaknjenosti dogodka aktivirani še reševalci nujne medicinske pomoči (NMP), gasilci PGD Luče z avtomatskim zunanjim de-fibrilatorjem in ekipa HNMP s helikopterjem letalske enote policije, ki pa je zaradi bližajočega se neurja ekipo odložil na kraju dogodka. Reševalci in gasilci so osebo oskrbeli in stabilizirali, nato je bila z reševalnim vozilom prepeljana v Luče, kjer jo je kasneje prevzel helikopter in jo prepeljal v nadaljnjo oskrbo v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Veš, daje vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) V SPOMIN Luciji MOLIČNIK 3. 12. 1933 - 21. 8. 2014 Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče na njenem grobu Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, moje oko zaman te išče, ni več tvojih pridnih rok, ostala je praznina vsepovsod. V SPOMIN Janezu ŽUNTARJU, st. p.d. Dobrovčev Ivan iz Zgornjih Pobrežij 31. 5. 1937 - 19. 8. 2015 Hvala vsem, ki se v molitvi in s prižgano svečo spominjate nanj. Vsi tvoji www 22 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Zahvale, Oglasi Tvoje srce je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel! ZAHVALA Poslovil se je Frančišek VAVDI p.d. Mlakarski Franc 22. 8. 1935 - 8. 8. 2016 Lepo se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste ga prišli kropit, darovali za svete maše, cvetje, sveče, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tudi patru Karlu za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku Cirilu, osebju zdravstvenega doma Luče, bolnišnice Topolši-ca, UKC Maribor in pogrebni službi Morana. Naj vsem ostane v lepem spominu. Žalujoči domači Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA V globoki žalosti smo se poslovili od ljube žene in dobre mame Cvetke CELINŠEK 29. 9. 1936 - 11. 8. 2016 Hvaležni smo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih na vse načine stali ob strani. Zahvaljujemo se osebju ambulante dr. Andreje Podbre-gar Marš v Zdravstvenem domu Nazarje, ki je naši dragi mami lajšalo bolezenske stiske. Rečiškemu gospodu župniku Davidu Zagorcu hvala za lepo pogrebno slovesnost. Sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se zahvaljujemo za vse izraze sočutja, za darove za svete maše, za cvetje, sveče in vsakršno pomoč. Hvala vsem, ki ste imeli Cvetko radi in jo boste skupaj z nami obdržali v hvaležnem spominu. Mož Ivan in sinovi Blaž, Marjan in Jani Končane skupne so poti, v spominu so ostale kot biser dni, kot sen noči, čas jih več ne rani... V SPOMIN Oktavij HRVATIN 15. 3. 1924 - 25. 7. 2016 Letos mineva šest let odkar smo se poslovili od naše mame, stare mame in prababice Jožice Purnat. Dne 29. 7. 2016 pa smo se na pokopališču v njegovih rodnih Kortah nad Izolo poslovili še od njenega dolgoletnega življenjskega sopotnika Oktavija Hrvatina. Verjamemo, da bosta mnogim, ki ste bili deležni njunega gostoljubja v Portorožu, ostala v lepem spominu. Domači Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je . V SPOMIN naši dragi mami, tašči, babici in prababici Ani VOLER iz Luč 26. 12. 1928 - 22. 8. 2015 Mineva leto dni, odkar nas je zapustila. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 23 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Za razvedrilo Cvetke DOKTRINA BOJA PROTI LUBADARJU Ob vlcerskem dvoboju šoštanjskih in gornjegrajskih žagmojstrov v Lučah je antilubadarski preventivnik Marijan Denša (levo) iz Zavoda za gozdove Slovenije OE Nazarje podrobno predstavil notranjost dogajanja v smrekovem deblu, ko ga na polno napade vojska lu-badarske sodrge. Pristopila sta še gozdni posestnik, Gornjegrajčan Marko Jelšnik (v sredini) in šef nazarske protipodlubniške ekipe, Lu-čan Toni Breznik. Kar na kolenu so izdelali vojno strategijo. Jelšnik je napovedal, da bo napadel z motorko, Denša pa je zagovarjal široko zasnovano ozaveščanje lastnikov gozdov in nujno budnost, a je splošno znano, da je na koncu žal potrebna žaga. ZA SOLČAVO SE JE BILO VREDNO POTRUDITI Vrli Solčavani, člani kulturnega društva, so na prireditvi ob občinskem prazniku modrovali o vodi in natrosili cel kup ljudskih modrosti o tej prepotrebni dobrini. Da so danes Solčavani takšni, kot so, jih je skozi čas zacahnalo veliko stvari, so moževali. Zacahnalo pa jih je tudi to, da je bilo treba, preden so konec 19. stoletja predrli Iglo, več kot dvajsetkrat prebresti Savinjo, da si prišel gor do Solčave ali obratno. Ja, za Solčavo se je bilo potrebno, pa tudi vredno, potruditi. ALENKA SE KAČ NE BOJI Očitno se Alenka Lever (desno), znana izdelovalka okrasnega nakita in vitraža iz Šmartnega ob Dreti, kač ne boji. Ob modni reviji znanih žensk s TV ekranov v Mozirskem gaju je »manekenke« opremila s svojim »kačjim« nakitom in za prvi izhod na vročo pisto opremljala tudi s kačami. Najprej je rdečerepega udava »inštalirala« Bojani Marciuš, zmagovalki TV bitke talentov. Na koncu je pomagala na kačji stezi nositi skoraj stokilskega pitona. Ene so pač »za vroče«! 24 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Križanka, Informacije sestavil: peter udir zgod.pokr. v grčiji sramotilni spis gib telovadca na drogu ženin ali možev oče kemijski element (Pb) država v jvazui.na ind oki-tajskem polotoku medmrež-je,splet angl--am. pisatelj in politični filozof (thomas) plast nanee en ega snega televizijski zaslon vodni vrtinec točka zenita sim bo l za voltamper sršenar neodločen izid izraelski književnik [Smuel josef, 1888-1970) moški potomec shramba svetih reči v cerkvi nem. filozof (georg) kar je vrisano v gr. mit. sprem ue-valci dion iza stvarno bivajoče blyth. ann ivo Carman indijska konoplja. gandža okrasna rastlina repati ščir varianta, inačica (redko) Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: DŽELABA - belo ogrinjalo Egipčanov in Arabcev; GUMNO - prostor, kjer se navadno mlati žito; PAINE - angl.-am. pisatelj (Thomas); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno); AMATERKA, VERONAUK, ADAR, KRI, ULA, ATAIR, FRANK, AVRA, OSKORUŠ, ALANI, DESPERAT, ANANAS, SPIRIL, RAST, ARP, ET, ANALEPTIK, 10, KIKS, NUNA, KRALJ, AMIKT, MEČEVANJE. ČAČAK, PRILASTEK v_ KUPON zo brezpločni moli oglos do 10 besed v 34. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Petek, 19. avgust Nedelja, 21. avgust Sreda, 24. avgust Sobota, 20. avgust Napovednik dogodkov ob 19.00. Vila Bianca, Velenje Koncert mladih citrark, nagrajenk tekmovanja Svirel in TEMSIG ob 10.30. Pri Domu kulture Velenje Lutkovna predstava Najlepše darilo ob 14.00. Solčava Tekma dvojic v spravilu lesa, žaganju, ... kušvajnu ob 15.00. Bočna Zabavne vaške igre ob 15.00. Gostišče Zmajeva votlina v Nizki Beern moped 2016 ob 15.30. Solčava Tekmovanje posameznikov v rezanju hloda ob 17.00. Solčava Tekma v hitrostnem kiparjenju z motorno žago ob 19.00. Šmihel nad Mozirjem Nastop vokalnih skupin in harmonikarskega orkestra ob 20.00. Podvolovljek Pdlolečka veselica ob 20.30. Šmihel nad Mozirjem Veselica z ansamblom Nemir ob 20.30. Solčava Zabava s Frajkinclari ob 20.30. Bočna Gasilska veselica s skupino Mladi Gamsi ob 12.00. Šmihel nad Mozirjem Blagoslov traktorjev pri cerkvi Sv. Mihaela ob 13.30. Šmihel nad Mozirjem Igrani prikaz življenja in dela nekoč ob 15.00. Šmihel nad Mozirjem Šaljive šmihelske igre in vleka vrvi ob 17.00. Šmihel nad Mozirjem Veselica z ansamblom Poskočni muzikanti ob 20.30. Velenjski grad Koncert stare klasične glasbe MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ STEKLARSTVO TAMŠE Vsa obdelava stekla, okvirjanje slik, darila ... www.steklarstvotamse.com, gsm 031/305-532. Jaka Tamše s.p., Savinjska c. 12, Mozirje. ŽIVALI - PRODAM čilo takoj; gsm 031/832-520. Prodam prašiče, 100-130 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prašiče, najboljše pasme za do-pitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam burskega kozla, starega 3 leta, cena po dogovoru; gsm 041/768-699. Prodam bikca čb, starega 1 teden; gsm 051/331-020. Prodam telico, brejo 8 mesecev (1150 eur); gsm 040/723-865. Prodam teličko sivko, staro 10 dni; gsm 031/622-814. Prodam brejo telico simentalko, telila bo sredi septembra; gsm 070/473-785. Prodam bikca simentalca, težkega 160 kg; gsm 041/428-837. Prodam bikca, starega 10 dni; gsm 041/783-572. Prodajam race in peteline. Zdenko, Nova Štifta; gsm 051/341-733. Prodam telico, brejo 8 mesecev, čb, ls križano; gsm 031/855-186. DRUGO - PRODAM Prodam strešni kovček (renault clio) z nosilci; gsm 031/401-804. VOZILA - PRODAM Prodam golf 4, letnik 98, bele barve, dobro ohranjen, cena po dogovoru; gsm 041/454-621. Avto fiat punto 55 ugodno prodam, l. 1998, vzdrževan; gsm O31/353-607. VOZILA - KUPIM Kupim traktor univerzal, zetor, IMT, ursus, štore, lahko tudi v okvari; gsm 030/419-790. Kupim osebno vozilo za 1000 do 2000 eur; gsm 031/813-123. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699. Kupim vikend, staro hišo, gospo- Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim krave in telice za zakol, pla- Iščem partnerko brez otrok, do 47 let; gsm 041/240-403. 26 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 Oglasi, Čestitke 27 Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2016 PD D BLATENI PflOOJUAlEC POOBLAŠČENI PRODAJALEC TELEKOMA SLOVENIJE ZA MOBILNE IN FIKSNE ŠIROKOPASOVNE STORtTVE IZBOR IZ AKCIJSKE PONUDBE M O BITE LOV: Samsung Ga-:ii| XfDiter I lil Akcijami j Htuljrikt* 24 x 4(JS €* Huawei ■ t „ reiteOuriatt f Akciji tU CdfU P J Dt>TO ki-" i a □ ■ 24x 7,s; i — SSf" ' Samsung i| Sil.m t-i i alnimj UulU €* ■pmiriitftosii in pogcj' rwhvpa jo «jtmitt no ivrtik-.ccreiclrtt.v lae cene vWfirfujefo DDV IPSCorn Hcroo SUwnw tp. IP ft. a WV IZBERITE MODRO IN ODŽIVITE NAJVEČ PAKET MODHr D-O-O-IB od 53,95 C* nprsF' ' ■ Mr+JA NAHDČHIH4 M MOBTEL MOZIRJE Na trgu 51 (ob gostilni Prpek) tel /faks: 03 583 4295, GSM: 051 30 30 03 De le v ni čas: pon.-pet.: 8.00 -19.00, sob.: 8.00 -13.00 i ftimu;/ Cesto na lepo Njivo 17.i. 33 JO Mozirje TEL: + 386 (0)3 0 4CO ill foM'aparlniiSiiviio/ir ¡5.5I ■.■jwwjjpsirtnriajirriozirje.si Osnovna pedikura + gelish lakiranje nohtov na nogah In rokah: 40 £