v m a n w n i 7 t f i i O r i i l / m t m W d VFčrPtfl K JirfrU I I lin - lini ............. m tu m i r 1 ' ■ M m m % Škrate« STARO SLOV ANSKA BAJNA B IT -JA . — ŠK RA TEC, — LETEČ A M ET- L JA . — ŠKRAT — PO M O Č N IK v »ŽEPNIH KRIZAH«. — KAKO SE P R ID O B I? — PO V O D N JI M OŽ, R IB IČ I IN ŠKRATEC. — IDEALEN FINANČNI M INISTER. C e hodiš po Pohorju, po širni Prlekiji, najdeš pripovedk, običajev in raznih bajnih bitjih, da žijo lasje. M ed take pošasti spada tu ­ di š k ra t ali šk ratec. * ■ P ri M ali Nedelji v P rlekiji pravijo, d a včasih po zrak u leti nekaj m etli podobnega. L eta p a v m raku, m alo nad drevjem . Č lovek ga lahko n a križ potju sp rav i v svojo službo, to pa le s posebnim i m olitvam i in z rotenjem . O bljubiti m u m o ra sam eg a sebe, že- 1. F ab rik an t lasn eg a olja je obhajal v nekem kegljaškem klubu jubilej sv o ­ jega um etniškega delovanja k ot gle­ dališki igralec. Sliši se, da bo tudi naše gledališče praznovalo to dvajset H alozah a li' zaslišal je zasm ehljiv k ro h o t: »Tu ali petindvajsetletnico. Saj je G rom še m nogo im aš plačilo, k er si mi pom agal lo- kot naš univerzalen igralec in doigo- govoric o viti!« Če je pa kdo ponoči tam lovil,; letni sotrudnik to zaslužil; kot igralec, si ti k ar je- j pripeljal se je šk ra t v zlatem vozu po : ki im a v se darove, k ad ar se opravi s vodi in ga napodil. Voz so vlekli tekstom in voljo, pa im a na to cel6 strašn o veliki rak i in svetile so mu pravico. Če sm o n ek atere doslej, m o- kače s plam enom , ki jim je iz ž r e l; ram o odslej p razn o v ati v sak jubilej, švigal. O blečen je bil v črn e h la č e ,! zlasti, k e r sm o obhajali dosti m anj za- zeleno suknjo, na nogah p a je imel služenega. zlate čevlje s srebrnim i podplati. N a 2. debeli glavi je imel rdečo kapo in v ' roki bič iz kačjih kosti. P reb iv al je v prejšnjem času v »Velikem peklu«, govore O dobrem vojaku Švejku to -le : D a je postal dram ski šlager, čep rav no ali o tro k a in to pogodbo m ora a prišel je povodnji m ož in ga p reg n al. 1 u * £ v . nnprpt„ = n ^ nnini bla- podpisati z lastno krvjo. Š k ratec p ri- j Od tega časa sta m edsebojna sovraž-.: ‘ P 5enrav ni šund P ritožujejo se n ese vse, k ar njegov zaveznik želi; nika in šk ra t m u nagaja z ra z n o v rs t-: f f „ S r e S c e č e l T b a g “ sam o n a oknu m ora pustiti zn a m e n je,! nimi burkam i ^ ! FeliŽraJo svoje m a n lf l’ vloge ž e l S - Tudi na Pohorju se danes m arsikje , r.istn b rez krvi in na- d a ve, kaj naj prinese. Na okno se m u m o ra p ostaviti pro sen a k a ša ; to naj­ rajši je. častijo šk rata, ki se »prikazuje« v najrazličnejši obliki. V edno in povsod N ekoč je km et obljubil šk ratcu m a- j pa je bil znan kot d ober »mecen«, ki te r z vsem i otro ci,,» k i jih ima«. P r i - 'j e lajšal socijalno gorje, k jer se mu dno je šk ra te c nosil denar. Sosed je je kdo »zapisal«. Če bi še danes bil videl, da je v e č k ra t nekaj žarečeg a j takšen, bi bil najboljši — finančni mi- letelo pri Š k rato v em zavezniku v j nister. dim nik, nekoč pa je celo opazil, da , m u je g oska prinesla v rečico d en ar­ ja in m u jo položila p red posteljo. N eko noč je tudi zvedel, da je sosed . . . , . , .. .. , položil na okno sreb rn o krono. Š el kak^ Je_zdravniškLob epidem‘ja i!: nik je v rep rizah čisto b re z k rv i in n a rejen. Vsi oficirji so K rautw achterji, ne p a strum ni, distingoirani odločni gospodje. V ojaki so Sauhaufen, tako adjustirani niso niti v najslabših dneh vojne potovali na vojno in se b o jev a­ li, oblečeni kom odno. M alo duha po ,; bojišču p a bi lahko dal k akšen šlem , 7 a . _ . . •«_ • to rn ister in težja oprem a. T o je zani- Zčraunik m njegoua zaščita ! ^ rnost p a v e i K ovič bo postal dobei- Malo je tako opasnih življenskib poidi je sk riv aj k sosedu in krono vtaknil v žep, n a okno p a je položil poginje- nega m ačka. Š k ratec je celo noč po­ bijal m ačke in jih je km etu toliko n a­ nosil, da jih je drugo jutro težko po­ kopal. Ko je pa prišel določen dan, je šk ra te c zah tev al svoje plačilo — m ater z otroci. Zviti km et m u je pa dal — koklo z vsem i piščeti. R az- d ražen je šk ra te c čivkače pograbil in odletel. Ko je pa k m et um iral, je šk ra te c hotel im eti njegovo dušo in le s težav o so g a , »gospod« rešili. Č e otroci kaj zgubijo, zvežejo trem tra v a m glave skupaj in p rav ijo : »Tl šk ra te c, če mi ne pokažeš, k a r sem izgubil, ti bom glavo zasukal!« Š k ra ta .si lahko pridobiš tudi ta ­ k o : O d črn e kokoši zneseno jajce m o raš d ev e t dni pod pazduho nositi in vedno na hudiča m isliti, B oga pa preklinjati. D eveti dan izleže šk ratec iz jajca. Z apisati mu m oraš k ak ud sv o jeg a telesa, to pa z lastno krvjo. K ad ar denarje nosi, se v zrak u vidi g o re ča m etla, v hiši pa kot velik ko- Zato je bilo povsem naravno, da so že zgodaj mislili na to, kako bi se zdrav­ niki očuvali okuženih zlasti kadar je iz­ bruhnila kuga. Zoper nalezljive bolezni so zdravniki najprej uporabljali mazila, alkohol in dišeča olja, ki so jih vlivali v kožo. V srednjem veku so si lečniki mazali obraz z mešanico olja/ kisa in ^line in si držali pred ustmi s kisom napojeno gobo, ako so imeli opravka s kužnim bolnikom Tudi so žvečili v vinu namo­ čeno kalmusovo korenino. Ko je divjala črna sm rt v Italiji, je bilo redko videti zdravnika brez ogromnega šopka cve­ tic. V XV. stoletju so si mazali avgs- burški zdravniki razen obraza in rok tu­ di obleko s terpentinom, dvesto let ka­ sneje pa so nosili v terpentinu namo­ čene maske. Ponekod so zakrivali obraz s svilenim prtičem; namazanim s testom iz moke in raznih dišav. Nekaj posebne­ ga pa so si izmislili rimski zdravniki 1 . 1656. Nosili so ohlapno do tal segajočo haljo iz povoščenega tafeta, čigar tesna kapuca je pokrivala tudi glavo. Na tej je bila pritrjena krinka, ki se je konče­ vala v rilec, napolnjen z močnimi diša- c a st pes. — T o pripovedujejo v N e-j vami. Radi tega so jeli zdravnike tia/i- govi ob Ščavnici. P rav ijo , da im a rd ečo kapico in zeleno suknjico. K dor šk ra to v o kapico dobi in jo nosi, ti­ ste g a nihče ne vidi. š k ra te c najraje stan u je v gorah in v gostili logih. K dor po logih hodi, se ne sm e k ro ­ hotati, k er šk ra te c ne trpi krohota. H itro p ride in skoči človeku v vati »rilčkarje«. Oči so čuvala očala iz šk ra te c črn o ali kristala, roke pa dvojne usnjene ali svi­ lene rokavice. Povelja in ukaze so da­ jali z dolgo, tenko palico, s katero so tu­ di pisali recepte, tako da so jo na koncu osmodili. Spočetka se je zdravnikov v tej čudni opremi vse balo, pozneje pa so se jih privadili in jih smatrali za rešilne angele. Kar je pri tem najvažneje, je to. Uojaske vaje poljskih žen Na Poljskem so n ek atere ženske or­ ganizacije zelo m ilitaristične. T e o rg a ­ nizacije so 'v p liv ale na vlado, da to v vojnem zakonu sprejela tudi določila obram bo d ržave. _ _ ■ lase. V ečkrat, ko nosi denar, se sprem eni j da so po uvedbi te čudne noše v Rimu v plam en in zleti skoz dimiiik. P ra - : umrli le trije zdravniki za kugo. vijo, d a je šk ra te c zelo kosm at in se j ------------- silno sk riv a, k er ga je sram k o sm a-j teg a telesa. V nočeh ra d obiskuje k o -1 v ačn ice in kuje celo noč. Svoje dni je živel kovač, ki je v sak o jutro n a - , šel v svoji kovačnici polno verižic. Ni vedel odkod v se to, dokler ni ne­ koč za velikim naklom sk rit videl šk ra tc a v kovačnico priti in kovati. Č ez dan najrajše sedi na kaki b u k v i; tudi v votlih pečinah rad čepi in spa- va. ponoči pa zlato rezlja. O b Sotli gospoduje povodnji m ož in njegov največji sovražnik šk rat. Do- roovje povodnjega m oža se im enuje »Veliko peklo«. Voda je na tem m e­ stu Čisto m irna in neizrečeno globo­ ka. Okolica je v sa zapuščena, še p a­ stirji svojili čred radi tod ne pasejo, tu v sak eg a obide strah , š k r a t pa p re­ b iv a v »Malem peklu*. T udi tukaj je v o d a globoka in m irna, a okolica ni tak o zapuščena, š k r a t ljudem ne ško­ duje, sam o rib in rak o v v njegovem dom ovin ne sm ejo loviti. T eg a se ri­ biči težko zdržijo, kajti ravno tam je nav ad n o največ iri najlepših rib in ra ­ kov. 2 e m arsikoga je m ikalo, svojo m režo tam nastaviti, a šk ra t ca je hudo izplačal. N am esto rib je našel v svoji mreži polno m rtvaških kosti in o ženski službi za N ekatere organizacije pa v tem 00- gledu sedaj iz lastne itiioHativc d ela­ jo na vojaškem polju veliko več. k a­ ko r pa predpisuje vojni zakon. V e č ­ ja skupina m ladih deklet si je '»redila v Kosciorzitiu pravi vojaški ;ahor z vežbališčem kantino, am bulanco. ku­ hinjo itd. T aborišče sestoji iz b a ra k in šotorov, njegova poveljnica p a nosi naslov kapetana. V ojaška vzgoja čla­ nic tega poveljstva nosveča veliko sk rb gim nastiki in uporabljanju strel-! nega orožja. V okolic! taborišča s e ! prirejajo razn o v rstn e vojaške vaje. P odobna tab o rišča so še v nekaterih drugih krajih. Na Poljskem Imajo žene pristop v razn e vojne šole in kurze te r so absolventinje takih šol v tab o ­ riščih za poveljnike in inštruktorje. P re j opisano tab o rišče m odernih am a conk je nedavno obiskal sam p red sed ­ nik republike te r se pohvalno izrazil o v zo rn i organizaciji in disciplini. igralec, k er se izpopolnjuje. H arasto - vič tv o ri izjem o od gornjih oficirjev, bil je v obeh ulogah prim eren. S ta r­ čev a je sposobna in talentirana, njena gostilničarka je bil p ra v dobro ;zdelan k arak ter. Ne v e se še vedno, ali ne Študira, ali jo pa zapostavljajo. K o­ v ačičev a je tak o d obra v t a k i h ulo­ gah, da se je bati, da se ne bi speci­ alizirala, kajti im a v se sposobnosti tudi za distingvirano in globoko igro. S tankovič v rep rizah ni v eč tak o ro bat, tip je v en d arle tak o dober, da se m ore S tankovič pod dobrohotnim učiteljem in z resnobo razv iti v k a ­ ra k te rn eg a igralca. Nič se p a ne da reči o gosp. R asbergerju in T o v o rn i­ ku, k ritik a ju ne sliši. O K raljevi sev e­ da ni v eč treb a ponavljati, ona z a v z e ­ m a p ra v trd n o pozicijo. P ublika ne razum e, zakaj se ne b tudi igralci tako potrudili k ak o r naš dobri vojak Švejk, ki si v M arib o r­ čanih gradi m onum ent, aere perenius 3. Ko je pred štirim i leti pretila ne v arn o st p revzetim postojankam , K a­ zinu, M ariborski koči in D ijaškem u dom u, sm o vsaj zagnali vehem enten krik. Ko so nam odrezali od itak b o r­ ne potice subvencije najlepši kos, ni­ sm o niti zam rm rali. Zato im ajo dol’ tem v eč korajže. P ričak o v ati je, da bo oblast podprla najim enitnejši um et niški zavod. P a ne, da bi vlekli še naprej visoko pasivno in um etniško nedosegljivo opero, ki nri vsem strem ljenju rav n atelja v naših razm erah ne bo nikoli m ogla postati rc p rezen tatlv na. D ram a, kot (zlasti v tej sezoni) visoko razv ita um etniška panoga naj sc izpopolnjuje in izgradi. Ako v to sv rh o pripom ore tudi izkupiček operet bo prav. saj so operete v le tošnji sezoni p ra v posrečene. Sanj o »m ariborski operi« v visokem sm islu besede pa m ora biti konec. 4. N em ški jezik v našem teatru je še vedno nevaren eksperim ent. O p rav ič­ ljiv ie le. ako nam pokaže razvojno stopnjo tuje d ram ske um etnosti in no­ va odkritja nove sv eto v e v igralski m ožnosti. S icer p red stav e za nas v tujem iezik” nim ajo sm isla, ko pa im a­ mo lastno gledališče. U p rav a je tedaj odgovorna za rezultate gostovanj. Kajti politična agilnost je tolika, da bi lahko zašla v gledališče tudi politika. — Iz teg a vidika pričakujem o go sto ­ vanja članov B u rg th eatra. M. S. spored je vezal novo s starim. Zastopani so bili skladatelji: Foerster (dvakrat), Dev, Adamič (trikrat), Sachs, Marolt in Jereb. Za širšo publiko prav hvaležni zbori so bili skrbno naštudirani in daro- ala se je dinamiškemu momentu, smi­ selnemu predavanju in ritmični točnosti vsa pozornost. Glede vokalizacije bi še tu pa tam imeli kako željo. (j. Horvat je kot dirigent vrlo simpatičen ter vodi svojo pevsko družino s spretno in sigur­ no roko. Publika je znala tc tudi pravil­ no oceniti ter je nagradila pevce s pri­ srčnim aplavzom. Trud, kojega so ti imeli s prireditvijo koncerta, gotovo ni bil majhen. Vsem se *c pa videlo, da so z zanimanjem pri stvari in da pojo z lju jeznijo. Čestitati jim je torej na zaslu­ ženem uspehu. Kot solista sta nastopila samostojnimi točkami g. Živko in aganeli. Na njunsm sporedu so se nahajale skladbe Deva, Lajovica, Ger- jiča, Ravnika, Kreka in Beethovna. G. Živko dokazuje, da se vztrajno in smo- treno naobrazuje, osobito, kar se tiče culture besede. G. Faganeli ima iep in simpatičen organ in kaže smisel za pev­ sko umevanje. Na klavirju ju je sprem- jala gdč. Zacherlova. Zbor, ki se bo go­ tovo še v posameznih glasovih številčno ojačil, je pa danes že vsega uva/.evanja vreden faktor v našem muzikalnem po- kretu. Pot, katero je sedaj ubral, je pra­ vilna in odgovarja namenu te združitve. Obisk moremo imenovati prav zadovo­ ljiv. Zastopani so bili prvi naši družabni krogi, pa tudi vsi isti, ki se zanimajo za lepo petje in za stremljenja društva »Drava«. — H. D. Koncert ..Draue* Včeraj se nam je predstavil pevski zbor D rave s svojim novim dirigentom, g. A. Horvatom. Zbor ni številen - nastopilo je 27 moških glasov — a kaže tnnogo volje in lepo discipliniranost. S svojimi izvajanji nas ie prav vsestransko zadovoljil. Pestro ifl primerno sestavljen i ž ~ 5 t u č i j s k e k n j iž n ic e u f h a r i b o r u Priobčuje Janko Glas er. XVI. Miklošič F.: Altslovenische Fornifen- lehre in Paradigmen. Wien 1874. (2142.) — : Altslovenische Lautlehre. Wien 1878. (2123.) : Chronica Nestoris. Vindobona 1860. (2144.) : Die Bildung der Nomina ira Altslovenischen. Wien 1858. (II 1895.) : Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen ira Slavischen. Wien 1864. (II 1892.) : Die nominale Zusammensetzung im Serbischen. Wien 1863. (II. 1896.) : Die serbische Epik. (Wiea 1863.) (1204.) : Die serbischen Dynasten Črno* jevič. Wien 1886. (644.) ; Die slavischen Elemente im JV la- gyarischen. Wien. 1884. (2145.) — — : Die slavischen, magyarischen u .rumunischen Elemente im tttrkiseben Sprachschatze. Wien 1889. (1984.) : Die slavischen Ortsnamen aus Appelativen. Wien 1872-1874. (II 1391.) : Die Wrzeln des Altslovenischen. Wien 1857. (I 1894.) : Etymologisches W6rterbuch der slavischen Sprachen. Wien 1886. (H 2188.) : Lex Stephani Dušani Vindo- bonae 1856. (1987.) : Lexicon linguae slovenlcae ve- teris dialecti. Vindobonae 1850. (II 1897.) : Lexicon palacoslovenico-greco- iatinum. Vindobonae 1862—1865. (II 2187.) : Monumenta linguae palacoslo- venicae e codice suprasliensl Vindo­ bonae 1851. (2122.) — — :Monumenta serbica spectantia historiam Serbiae, Bosnae, RagusiL Viennae 1858. (678.) : Radices linguae slovenicae ve* teris dialecti Lipsiae 1845. (2143.) _ — :Subjectlose S5tze. Wien 1883. (2124.) : Ober die Einwirkung des Tiir- kischen auf die Grammatik der sfideuro- pSischen Sprachen. Wien 1889. (1986.) : Ober die langen Vocale in den slavischen Sprachen. Wien 1879. (II 1884.) : Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Wien 1868—1879 (2i46.) : Vita s. Clementis, eplscopi Bul- garorum. Vindobonae 1847. (1985.) : Vitae sanetorum. Viennae 1847. (£125.: