74
Cesar Franc I.
Cesar Franc, ded našega svetlega cesarja, bil je 24 let star, ko je prevzel vladarstvo avstrijskih dežel. Njegov oče Leopold je bil moder vladar, in je le prekmalu umil. Nasledoval mu je njegov sin Pranc, kateri je bi) tudi nenišk cesar.
Cesar Franc komaj nastopi vladaratvo, Ža mu napovS Francoska vojsko, v katero je moral privoliti tedauji fraiHOski kralj Ludovik XVI.
Začela se je strašna francoska vojska, katara je z malirai prestanki trajala celih 23 let; a poslednjis se je vendar za Avstrijo slavno končala.
V začstku je šlo Avstrijcem vse po sreči; a ravuo to je Franooae Se bolj rajkačilot odstavijo STOjega kralja in ga 21. jan. 1793. 1. obglavijo. Ko se zaradi tega vsi evvopski vladarji vzdignftjo zoper Francoze, šlo je na Francoskcm v vojsko vse, kar je le moglo orožje uositi. Francozi so povsod zmagovali, iu 1797. Ieta je bil francoski vojskovodja, poznuje francoski cesar Napoleon I. že v sredi avstrijskih dežel. Dasiravno je bil tega leta mir sklenjen, vendar se je že 8ez dve leti poznejc začela zopet vojska. Avstrija je t pomirji izgubila Lunevice in Nizozemljo; druge avstrijske dežele je pa cesar F r a n c dnč 11. avgusta 1804. lela. povzdignil v dndno avstrijsko cesarstvo.
Po nesrečnej vojski 1805. leta, in ker so kralji in knezi južne Nemčije z Napoleonom stopili v zvezo, odložil je ceaarFranc I. due B. avgusta 1806. leta naslov nemSkega cesarja, in rimsko-nemško cesarstTO je zatonflo po tisoč-letnem obstauku.   Celih 533 let je bila ta čast pri habsliui-škej rodovini.
Tudi vojska 1809. leta je bila za Avstrijo v ob5e nesrečna, in takrat je vsa Kranjska dežela, KoroSke dežele poloviea, iu Hrvatsko do reke Save priSla pod Napoleonovo oblast.
A Ceravno je bila Avstrija zeM potrta. veudar je 1813. leta odločila osodo cele Evrope. Cesar Franc je stopil v zvezo s prnskim kraijem Viljemom in z niskim carom Aleksandrcm proti Napoleonu, in vojska ni bila poprej končana, dokler niso zavezniki Napoleona popolnem zmagali in postavili na daljni otok St. Helene, ijer je 1821. 1. umri.
Evropa je dobila zopet mir, in Avstrija je s stojimi aemškimi deželami pristopUa k nemškej zvpzi.
Da se pa evropski mir postavi na trdno podlogo. stopilje eesar Franc z ruskim carom Aleksandrom iu s pruskim kraljem Ttljemom v tako ime-novatio sveto zavezo. Zavezali so se, da jib bode vodila povsod le ki^šfauska vera, da svoje podložne hočejo vladati kakor otroke. katero jim je Bog izroSil v oskrbovauje ter skrtieti za njib Sasni iu večni blagor.
Cesar Frauc I. se je s svojima zaveznikoma seSel 1818. lek vPoreiSji, 1820. leta v Tropavi, 1821. leta v Ljubljani, in poslcdnjB 1822. leta v Veroui, da so se pomenkovali, kako bi oiiranjevali mir v Evropi.
Za fiasa cesaija F t a o c a I. je Avstrija do^^gla vrhnn&e svoje rao5i vn veljave.
Cesar Franc sk je odlikoval s pravico in resnicoljubjem, z vljndaostjo do podložnih in modrostjo. s kateio je vladal avstrijako državo.
Dopolnil je 43 let svoje vlade, ko je 1835. leta C7 let star umrl, ter zapustil svoj kršcaaski prestol svojemu sinu, Perdinandu I.