Posamezna številka O vinarjev.
Štev. 36.	V	Ljubljani,	v	torek	dne	18.	julija	1911.	-	Leto	L
Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K l‘SO. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9-—. četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo »Zarje** v Ljubljani. Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In •:	od	6.—7. zvečer.	n
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: Enostopna petltvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H„ uradne ure za strankeod 9.—12. dop. in od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poStnine proste.
Novi parlament.
Danes se je na Dunaju sešel novo izvoljeni državni zbor, iz katerega imajo izhajati zakoni, ki bodo urejevali politično in socialno življenje v tej državi. Globokeje nego misli večina državljanov, posega delovanje ali nedelovanje državnega zbora v vse razmere prebivalstva. Ne le tisto, kar prikazujejo meščanski političarji ljudstvu vedno kot »visoko" politiko, previsoko baje za možgane navadnega človeštva, ampak tudi vse privatno življenje, delo in počitek, dom in kuhinja, šola in trg, skratka ▼se, kar se tiče gmotnega in duševnega življenja ljudi, je odvisno od žakonodajstva. Zato je otvoritev državnega zbora važnejši dogodek, nego marsikakšen dirindaj. ki veliko bolj razvnema množice in draži njih zanimanje.
Socialna demokracija ne pričakuje od državnega zbora vse rešitve, za katero se bojuje. Njena naloga je, orgauizirati moč delavnega ljudstva tako, da bo lahko klubovalo vsem silam svojih nasprotnikov in zato je treba zbirati vse ljudske moči in voditi boj na vsakem polju, kjerkoli se javlja nasprotnik. Strokovne organizacije in strokovni boji, gospodarske organizacije in gosgodarski boji delavstva kažejo, da je socialna demokracija vedno tako pojmovala svojo nalogo in jo tudi vedno tako izvrševala.
Vendar pa gre parlamentarnemu delu posebna važnost, kajti zakonodajstvo lahko olajšava, pa tudi lahko otežkočuje strokovno in gospodarsko delo. Pomanjkanje močne politične socialistične stranke na Angleškem in v Ameriki, kjer se razmere v tem oziru še le zadnja leta popravljajo, je vsemu delavstvu kazalo, kako lahko nasprotniška premoč v parlamentu uniči, kar si dolavstvo na drugem polju pribori s svojo močno organizacijo. V Avstriji je to delavstvo še davno upoštevalo in zato je hodil politični njegov boj vedno vzporedno s strokovnim in gospodarskim. Zato je delavstvo vodilo težke boje za volilno pravico iu zato je podlaga, na kateri se sedaj sestavlja avstrijski parlament, delo socialne demokracije.
Zavedno, organizirano delavstvo v Avstriji ne pričakuje čudežev od parlamenta. Meščanske stranke, ki imajo v njem večino, so vse skupaj, brez razlike narodnosti in vere nasprotne temeljnim delavskim zahtevam. Najmanjši napredek na socialnem polju se jim mora izsiliti takorekoč z bičem in iztrgati s kremplji. Ali delavstvo ve, da so vse male reforme, ki se dajo s trudom doseči v tem pretežno meščanskem parlamentu, samo kaplje na razbeljen, kamen. Boječe se za svoje mandate, se dajo posamezne stranke še včasi nagnati, da vrže;o delavstvu kakšno drobtino, ki pa tudi ne pii-haja od srca. če pa gre za načelna vprašanja socializma, za preureditev družbe v socialistič-
nem smislu, za to, da se izpodnese kapitalizmu fundament, tedaj je ni meščanske stranke, pa naj je svobodomiselna ali klerikalna, naj je slovanska ali nemška, ki bi se postavila na stran delavstva. Pač so »krščanske" stranke nasprotne židovskemu kapitalizmu, ali krščanski kapitalizem jim je nedotakljiva svetinja. Slovanska buržovazija zna zagrmeti nad nemškim kapitalizmom, ali od slovanskih delavcev zahteva, naj pospešujejo in podpirajo razvoj slovanskega kapitalizma. In še ta igra postaja težja od dne do dne, ker vse jasneje kaže univerzalnost, splošnost svetovnega kapitalizma, ki se ne da več ločiti po narodnosti in veri.
Avstrijski parlament pa je bil dosedaj tudi kar se tiče socialnih razmer, zelo neploden. Socialno zavarovanje, s katerim zaostaja naša država skoraj za vsem svetom, je žalosten dokaz tega dejstva, kakor je sploh vsak napredek v našem parlamentu že desetletja oviran. Od zadnjega državnega zbora so imeli samo vele-agrarci in največji reakcionarci koristi, ker je zanje sedanji položaj tako ugoden, da ne potrebujejo nobene izpremembe.
Delavstvo pa ne more več prenašati teh razmer in se jim bo moralo odločno upreti, kajti v sedanjem položaju trpe delavski interesi največjo škodo. Treba je torej spoznati, kje tiči glavni vzrok avstrijske parlamentarne neplodnosti. Parlament, ki ima leto za letom obstrukcijo, zdaj nemško, zdaj slovansko, ne more biti zdrav. Obstrukcija pa ni sama po sebi bolezen, temveč le njen simptom. Četudi jo pogostoma povzročujejo osebni ali strankarski interesi, mora bolezen vendar tičati bolj globoko, ker se poželjivost posameznih politi-čarjev ne bi mogla opirati na nič. Prava bolezen pa je ta. da je podlaga države napačna. Mnogojezična država ne more živeti v enakih uredbah kakor država, v kateri prebiva en sam narod. Avstrija se ni znala prilagoditi svojim narodnim potrebam in odtod izvirajo narodni boji brez konca in kraja, pa ovirajo vsako plodno delo.
Politična zgodovina dolgih desetletij kaže, da meščanske stranke nimajo resne volje za ureditev narodnih razmer in za rešitev narodnega vprašanja Delavstvo pa ne more čakati, dokler se buržovazija naveliča svojih prepirov. In zato bo morala socialna demokracija, ki potrebuje parlament za socialno delo, pritisniti z vso svojo močjo, da se v tem vprašanju končno napravi red.
Ameriške črtice.
Piše K. S.
Silno patologično se zdi piscu vse, kar počenja škof Auton Jeglič na Kranjskem. Ali si res domižljava, da živimo še v srednjem
veku ? On in slovenska duhovščina še vedno smatrata slovenski narod za otroke, ki se ne smejo pohujšati z moderno vedo in z modernim napredkom. Kakor sem bral v raznih listih, je v svojih pastirskih listih klical prokleHvo z nebes na vse one, ki bero neklerikalne liste, če bi se izpolnila njegova želja, da bi bili vsi oni pogubljeni, ki bero nekatoliške in neklerikalne liste, bi se v Ameriki zveličalo prav malo katoličanov. Cleveland v Ohio šteje 560.000 prebivalcev; izmed teh jih je najmanj 200.000 katoličanov, pa nimajo niti enega katoliškega dnevnika. Angleški katoliški tednik »The Ca-tholic Universe“ bero večinoma le duhovniki in Irci, mogoče da ima par tisoč naročnikov v celi državi. Drugi časopisi so protestantovski, ki pišejo včasi tako »bogokletne" in »nemo-ralneM stvari, da bi se škof Jeglič kar križal. In vendar katoliški duhovniki ne agitirajo proti tem listom, ki niso nič boljši kot nekateri slovenski neklerikalni listi. Razločujejo se od listov v starem kraju edino v tem, da tudi o svojih nasprotnikih lahko napišejo kako stvarno besedo in so ustanovljeni na podlagi verske tolerance in osebne svobode.
Škof Jeglič bi se morda tudi začudil, ako zve, da igra edini slovenski res katoliški list »Amerikanski Slovenec", prav klaverno vlogo. Bere ga le nekaj pobožnih ženic in nekaj verskih fanatikov, ki sploh nimajo dovolj nagona, da bi se izobrazili in amerikanizirali. Vseh naročnikov ne more imeti dosti čez dva tisoč navzlic svoji nizki naročnini (en dolar). Vsi drugi listi so odločno protiklerikalni (kakor umevamo Slovensko Ljudsko Strauke in vmešavanje duhovnikov v politiko) Dnevnik »Glas Naroda", ki št^je okoli 6000 naročnikov, in ki je največja avtoriteta med Slovenci v Ameriki, je že od nekdaj hud protiklerikalen list. Ako štejemo vseh bralcev slovenskih časopisov v Ameriki na 20.000 oseb, morda prebira 2000 (eh „katoliške“ liste. Torej vsa katoliška vzgoja Jegličeve stranke rodi prav slab in netrajen sad.
V	celi Ameriki je okoli dvanajsti milijo-tov katoličanov, pa imajo le par irskih dnevnikov, vsi drugi uživajo hrano protestantovih in neodvisnih listov, kjer bero o vsakovrstnih „krivih“ naukih. In vendar bodo zveličani. Jegličeva gonja proti neklerikaluim listom je torej le dokaz velike omejenosti in provincialnega fanatizma.
Zakaj pa ameriški katoličani ne verjamejo v ideks prepovedanih knjig, pa vseeno niso izobčeni iz cerkve ? V Ameriki ima vsako mesto svojo prosto javno knjižnico z vsemi največjimi svetovnimi deli, ako so na indeksu ali ne. Kdor razume angleško, ima dostop do vsakovrstnih knjig, izvirnih ali v prestavi, torej bi bila nevarnost za pohujšanje veliko večja kakor med Slovenci, katerim je pot v svetovno literaturo sploh zaprta. I11 vendar tukaj nihče
ne prepoveduje čitanje »brezbožnih" knjig. Koliko katoličanov, in celo otrok, prebira knjige, ki so nasprotne katoliški veri, pa ni videti, da bi trpela vera sama, pač pa ljudje bolj pametno in razumno verujejo, ne pa kakor na Kranjskem, kjer verujejo zato, ker jim »gospod “ tako rečejo.
S tem sem hotel le dokazati, da je vse delovanje ameriške duhovščine in ameriških katoličanov nasprotno nazorom škofa Jegliča, ki hoče biti pristno katoliški.
Tukaj je vera zasebna stvar vsakega posameznika; cerkev je ločena od drž%ve; vera nima pri politiki nikakršne vloge, pa vseeno katoliška cerkev dobro izhaja in katoličani se ne boje, da bi bili radi tega na večno pogubljeni.
NOVICE.
* Vojaška bremena in socialno zavarovanje. Dne 19. novembra 1909 je v go-spobki zbornici izjavil grof L a t o u r v imenu konservativnega in cerkvenega plemstva, da bo uzakoujenje starostnega in invalidnega zavarovanja takrat dovoljeno, ko se bo ugodilo vsem zahtevam militarizma, t. j. 512 mil. kron za bojne ladje in za novo oboroženje armade, 60.000 novih rekrutov in k temu še poldrug sto milijonov novih davkov. Želje grofa La-toura se izpolnjujejo. Dvorni, vojaški, plemeni-ški in kapitalistični krogi mečejo predloge socialnega zavarovanja med staro šaro in vlada je na. mig industrialca mirno spravila vse dosedanje predloge socialnega zavarovanja v predale arhiva, od koder ne zagledajo tako kmalu belega dne, ker imajo vojaški krogi zopet nove »potrebe". Delavstvo pa itak lahko počaka. Kakor smo namreč že pretekli teden poročali, je baron Gautsch čisto po Latourovem receptu olgovoril socialno demokratičnim poslancem, da bo socialno zavarovanje predloženo parlamentu pozneje v popolnoma spremenjeni obliki in sporazumno z odločujočimi interesenti. In najnovejši Geutschev delavni program se glasi: Najprej vojaške predloge in pozneje socialno zavarovanje, toda spremenjeno po željah avstrijskih veleindustrijalcev. Proti takemu programu nove vlade pa naj odločno in jasno odgovori avstrijski proletariat:	»Proč z militarizmom! Dajte nam starostno in invalidno zavarovanje! Dajte nam zavarovanje vdov in sirot!"
* Nemški glasovi o Maroku ln Albaniji. Vladna »Norddeutsche Allgemeine Zei-tung" piše v svojem tedenskem pregledu:
Z zadoščenjem je vzela Nemčija izjavo francoskega ministra zunanjih del v zbornici dne 11. t. m. glede maroškega vprašanja na
MAKSIM GOBKIJ:
Mati.
Soeialen roman v dveh delih.
— Tudi jaz ne vem. Drugič — kdo piše brošure ?
— Učenjaki...
— Gospoda! — je kratko dejal Ribin. Njegov glas je postal težji in kosmata lica so se mu napela in zardela. — Gospoda piše knjižice in jih razdeljuje. A kar je v knjižicah, je zoper gospodo. Sedaj pa mi razloži, kakšno korist si obetajo od tega, da tratijo delo in denar, da puntajo ljudstvo zoper sebe . .. a ? ... . S^rka je pomežiknila z očmi, potem pa J1 je na stežaj odprla in plašno vzkliknila:
Kaj pa misliš ? . ..
.T "fV1 — l’e dejal Ribin in se okrenil na stolu kakor medved. — Glej, tudi meni je postalo hladno okolo srca, ko sem vse to pre-
Kaj pa? Kaj si pregledal?
—	Prevaro! je odgovoril Ribin. — Prevaro — slutim. Ničesar ne vem, ampak prevara je za vsera tem. Gospoda modruje nekaj. A vse to mi ni — po godu ... Resnico hočem spoznati ... In resnico spoznavam in spoznal sem	jo .. .	Ampak	z gospodo ne pojdem. Kedar	se	ji	zdi, me	potiska naprej. . .
da stopa po	mojih	kosteh, kakor po mostu . ..
Govoril	je	in	njegove	mračne besede, iz
katerih je zvenela težka sila, so uklepale materino srce.
— Moj bog! — je bridko vzkliknila mati.
—	Kako da Paša	tega ne ve?.	..	In so vsi
ti,	ki prihajajo iz	mesta .. .
Pred njo 80 vstali resni, pošteni obrazi Jegorja, Nikolaja Ivanoviča, Sašenke, in srce ji je zatrepetalo.
— Ne, ne! — je izpregovorila in zmajala z glavo. — Tega ne verjamem ... Po svoji vesti delajo ... Nič hudega ne kanijo, ne!
— O kom govoriš ? — jo je zamišljeno vprašal Ribin.
— O vseh ... o vseh do zadnjega, kar sem jih videla. — Na obrazu se je pokazal pot in prsti na rokah so se ji tresli.
— Ne glej sem, mati, ozri	se	v daljavo!
—	je dejal Ribin.	— Ti, ki prihajajo z nami
v stike, najbrž sami ne vedo .. . Oni — verujejo — tako je!.. . Njih srce išče resnico . .. Mogoče je, da za njimi stoje drugi ... ki gledajo le na dobiček? Nihče ne pojde zoper sebe...
In s težkim uverjenjem kmeta, ki je stoletja vzgajal v sebi nezaupnost, je dostavil:
— Od gospode ni pričakovati nič dobrega! Tako je!
— Kaj pa namerjaš ? — ga je vprašala mati, in črni dvomi so se je lotili.
— Jaz? — Ribin jo je pogledal, molčal nekaj časa in ponovil. — Od gospode ni pričakovati nič dobrega!
Potem je obmolknil ter mrko in zlobno gledal predse.
— Odtod pojdem, mn ti. Skupaj s fanti sem hotel.. . Razumem svojo stvar. Citati in pisati znam, vztrajen sem in ne tepec. A kar
je glavno — dobro vem, kaj je lju-iem treba povedati. Tako je. Sedaj pa poskusim na lastno pest. Ne verjamem jim, zato poskusim sam. Mati, duše človeške so omadeževane. Vse navdaja zavist, vsi bi radi žrli. A krme je premalo, zaio bi najraje drug drugega požrli.
Sklonil je glavo in se zamislil.
— Sam se napotim na deželo, po vas?h. Spuntal bom ljudstvo. Treba je, da se \judstvo samo vzdigne, če ljudje to uvidijo — že naj-delo svojo pot. Trudil se bom, da uvidijo; ljudstvu ne ostaja drugo upanje, kot samopomoč in lastna pamet. Tako je!
Zal je bilo materi zanj. Občutila je strah za tega Človeka. Prej ji je bil vedno neprijeten, sedaj pa ji je postal naenkrat prikupljivejši.
— Paš* gre z ene plati, on — z druge . . . Paši je laglje! — je nehote mislila in dejala potihoma:
— Zgrabijo te . ..
Ribin jo je pogledal in mirno odgovoril:
— Zgrabijo me — in zopet izpuste. A potem ...
— Kmetje sami te zvežejo ... pa te od-vedo v ječo . ..
— In če nekaj časa sedim — potem pojdem zopet. In kmetje — enkrat, dvakrat me zvežejo, potem pa že uvidijo, da me morajo
— ne zvezati, ampak poslušati. In povem jim:
— ne verujte mi, ampak poslušajte me ... Pa me bodo poslušali in mi — verjeli.
Počasi sta govorila, kakor da bi otipavala vsako besedo, preden sta jo izrekla.
— Zame, mati, ja tukaj malo veselja. V
poslednjem času sem marsikatero požrl. Vse sem razumel. A sedaj mi je pri srcu, kakor da bi pokopaval otroka . ..
— Mihajlo Ivanovič, propadel boš! —je otožno zamomljala mati in zmajala z glavo.
S temnimi, globokimi očmi jo je motril vprašujoče, pričakujoče. Njegovo krepko telo se je napnilo naprej, roke so se opirale na stol in rjavo njegovo obličje v okvirju črne brade je pobledelo.
—a s' slišala, kaj je Kristus dejal o zrnu ? Ce ne umreš — se ne prerodiš v novem zrnu .. . človek je zrno resnice .. . Daleč je še do smrti. Prekanjen sem dovolj!
Zazibal se je na stolu in vstal.
— V gostilno pojdem in sedem med ljudi. .. Zakaj ni Malorusa ... Ali je že zopet na delu?
—	Da! — je dejala	mati	in se nasmehnila. —	Vsi so taki —	komaj	jih	izpuste iz
ječe, so	že zopet na delu	. ..
—	Tako j? treba.	Reci	mu	v mojem
imenu ... f
Počasi sta odšla ramo ob rami v kuhinjo in ne da bi se zpogledala, sta si metala kratke besede.
— Povem mn! — je obljubila.
— Z bogom!
— Z bogom ... Kdaj pa odpoveš ? ...
— Sem že odpovedal.
— In kdaj odideš?
— Jutri za rana. Z bogom!
znanje. Kakor na Francoskem, tako so tudi v Nemčiji njegove besede pomirjevalno uplivale in njegove nazore si prisvajajo tudi Nemci. Za pogajanja v maroškem vprašanju je izjava medsebojnega spoštovanja in prijateljstva naj izdatnejše vrednosti. Tudi časopisje obeh strank je ubralo z malimi jizjemami miroljubni ton, kateri je gotovo najprimernejši, da pridemo do Bporazumljenja, ki ga zasledujemo.
V	Albaniji se je navidezno dobro razpoloženje za red in mir v zadnjem času zopet skalilo. Albanci stavijo zahteve, katere bodo iz svoje moči težko uživotvorili. Ni pričakovati, da bi v razmere c tomanske države katera druga sila toliko posegla, da bi se mogle izpolniti albanske težnje”.
* Obisk kralja Petra. Uradno se zanika, da bi kralj Peter izrazil željo, o priliki rojstnega dne našega cesarja poslati v Bad Isch posebno odposlaništvo, da mu čestita.
* Ogrska obstrukcija utegne spraviti brambno reformo v resno uevarnost. Khueuo-va vlada se pač vede. kakor da je bila pripravljena na vse to. Zelo marljivo razširja po listih povesti, da je grof Khuen poročal cesarju, že preden je odpotoval v 151. o položaju in tudi omenil, da postane boj lahko obstrukcio-nističen in viharen; ali vseeno to tudi Khue-nu ni in mu ne more biti Khuen je baje za slučaj obstrukcije priporočil potrpežljivo taktiko. Veliko druzega namreč sploh ne more storiti. če razpusti državni zbor, izgubi čas in da bi mu nove volitve izboljšale položaj, je težko misliti. Obstrukcija bi torej že imela uspeh. Če demisionira, bo novi vladi položaj še težji. Vprašanje je le, če bo Justhova stranka znala ostati vztrajna, pa obenem tudi ohraniti mirno kri.
* Anglija ln Italija na Malti. Iz
Birna se poroča, da je na Malti izbruhnil konflikt med parlamentom in angleško vlado, katerega zasleduje Italija z vso pozornostjo. Konflikt je nastal, ker je gouverner Malte odklonil zahteve Maltežanov radi razširjanja avtonomije in uvedenja italijanskega jezika, nakar so maltežki poslanci odložili svoje mandate. Italijansko časopisje povdarja, da angleška vlada ststematično zatira italijansko prebivalstvo otoka.
* Torgut paša. Carigrad, 16. julija. Kljub zanikavanju bo poveljnik turške vojske v Albaniji Torgut Š e v k e t iz zdravstvenih ozirov odpoklican in na njegovo mesto imenovan Abdula paša. Za načelnika generalnega štaba bo imeuovan polkovnik P e r t e v. (Zdravstveni razlogi za Torgut Šef-keta so samo pietveza. Odpoklican bo zato, ker mislijo, da vlada zaradi njegove strogosti ne more dobiti zaupanja vstašev in pripisujejo njegovi osebi nadaljevanje vstaje.)
* Justlčna korupcija v Zedinjenih državah Severne Amerike. Socialistično časopisje je že večkrat imelo priliko poročati o justičnih' škandalih, ki se gode v Zedinjenih državah. Sedaj se zopet iz Washingtona poroča, da je poslanec Wickersham na neki seji odbora za zunanje zadeve očital šefu justičnega oddelka, da je sodno zasledovanje agentov v Aljaski namenoma toliko časa zavlačeval, daje zadeva zastarala. Po zatrdilih tega poslanca so agentje oškodovali državo za 50.000 dolarjev pri prodaji premoga vojaškim postojankam v Aljaski. Poslanec je lansko leto meseca maja podal o vsej manipulaciji državnemu pravdni-štyu obširna dokazila, toda šele 13. t. m. je dobil od državnega pravduištva obvestilo, daje na podlagi zakona zadeva zastarana in e ne morejo agenti preganjati. Odbor je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva obnovitev pre isk&v6
* Brezžični brzojav v Maroku. Kakor 8e iz Tangerja poroča, je prvikrat deloval brezžični brzojav v četrtek med mestoma F e z in Tangerjem. Prvi brzojav je poslal sultan na El Mokrija, obveščajoč ga o miru v mestu Fezu.
* Prebivalstvo Španijo znaša po zad njem ljudskem štetju 1. 1910. 19 5 milijonov duš. Letni prirastek zadnjih let je zelo nizek in znaša le 0-5 °/o. Po številu prebivalstva naj-večji mesti ste: Madrid s 571,539 in Barcelona s 560.000 prebivalci. Nad 100.000 prebivalcev imajo še naslednja španska mesta: Valencia (213.550), Sevilla (155,366), Malaga (133.045) in Nurcia (124.983).
* Dolgovi republike Haiti. Zastopni kom Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Zedi njenih držav je vlada republike Haiti nezna-nila, da odklanja zahtevo, da bi v treh mesecih poplačala svoje dolgove. — Iz W a s h i n g-t o n a brzojavljajo: Z ozirom na resno revolucionarno gibanje na severu Haitija, zaradi katerega so ameriški interesi v nevarnosti, je dobila amerikanska topničarka »Petral” nalog, da odpluje v Cap Haitien.
* Prej Dragica, odslej pa — Karel. 151etni Dragici, hčerki nekega arhitekta v Vorbecku blizu Essena, so v zadnjem času začeli prav krepko poganjati brki in naenkrat je dobila globok moški bas. Natančna zdravniška preiskava je dognala, da se je kot deklica vzgojena Dragica razvila v — fanta. V veliki zadregi so zlasti tovarišice, ki se sramujejo, da so svoje skrivnosti in zgodbice zaupale fantu.
* „Jaz sem mornurlški kadet Mayer“.
Naslednjo dogodbico iz dobe vstaje bokserjev na Kitajskem pripoveduje berlinska „Vossische Zeituugu: Napada trdnjave Taku se je udeležil tudi mal oddelek avstrijskih pomorščakov, katerim je poveljeval mornariški kadet. Po zavzetju trdnjave se je oddelek vračal na svoje mesto. Korakal je mimo gorečih kitajskih hiš. Na eni izmed teh je visela na steni kletka s kanarčkom. „Ohranimo mu življenje!” zakliče eden pomorščakov in vzame kletko. Pomorščaki so hoteli odnesti kanarčka s kletko vred seboj na ladjo. Kadet prikoraka s svojim oddelkom mimo ruskih častnikov. Nekdo izmed njih ga vpraša, kje je dobil kanarčka. Kadet mu vljudno odgovori, nakar ga ruski oficir nahruli; „Pregrešili ste se proti splošnemu povelju, ki prepoveduje vsako plenjenje.” Kadet mu odgovori v samolastnem tonu: „ Pomorščakom zapovedujem jaz in sem za nje odgovoren svojemu predstojniku.” — »Vi ne veste, s kom govorite.” zakriči ruski častnik, „jaz sem don Jaime de Bourbon in moja teta je avstrijska nadvojvodinja!” — „In jaz — odgovori kadet
—	jaz sem mornariški kadetMa-yer in moja teta ima v Linču tovarno za vžigalice.” Kadet je mirno odkorakal dalje, pustivši bourbouskega princa pritajenemu posmehu pričujočih.
* Stoliplnov ncvspeh. Po vzoru zem-stev, t. j deželnih zborov z zelo omejenim delokrogom, ki poslujejo že dolgo časa v osrednjih gubernijah ruske države, je vpeljal Stoli-pin podobne samoupravne zbore tudi v ruski okrajini, t. j. v zapaduih deželah, ki meje na Evropo. Zasledujoč svoj smoter, se je sprl z državnim svetom in je po vzgledu avstrijskih vlad prekršil ustavo, ker mu duma, ki je vse prej kot protivladua, ni hitro parirala, jo je kratkomalo poslal na počitnice in s § 87., ki je posnetek zloglasnega avstrijskega § 14., oktroiral zemstva za zapadne gubernije. Namen Stolipina je bil od vsega začetka ta. da napravi iz Poljakov in Rusiuov brezpravne helote in da ustvari tudi v oddaljenejših provincijah trd njave carizma. V to svrho je ustanovil celo vrsto uradniških, t. j. odvisnih volilcev, ki niti ne prebivajo v okrajini, iz volilnih imenikov je izpustil ogromno število nezanesljivih volilcev in uganjal najrazličnejše volilne mahinacije, da doseže sebi ugoden volilni izid. Po poročilih, ki dohajajo iz zapadnih gubernij, pa se mu bo ta namen temeljito izjalovil: razen v podolski guberniji, nimajo »resnično ruski” patriotje nikjer posebno ugoduih volilnih izgledov; značilno je, da se je volilne konference, ki so jo sklicali v volinski guberniji nazadnjaški dumski poslanci in plemski maršali, udeležilo vsega vkup celih 31 oseb, vzlic temu, da je bilo raz poslanih nad dva tisoč vabil. Reakcionarni krogi so vsled tega od sile razjarjeni in očitajo Stolipinu lehkomiselno površnost, ker ni volilne pravice še bolj pristrigel, če izoadejo volitve za vlado neugodno, bodo Stolipinove stališče zelo omajale, in njegovi sovražniki bodo nedvomno izkoristili trenotek, da ga strmoglavijo.
Ljubljana in Kranjsko.
Otvoritev državnega zbora in socialna demokracija.
Objavili smo včerajšnji javni shod v areni »Narodnega doma” samo v listu. Ni bilo prav nikake bobneče reklame, a zavedno, politično izšolano delavstvo se je polnoštevilno odzvalo vabilu. Kot predsednik političnega društva »Bodočnost” je otvoril sodr. Fran Bar tl zborovanje ter podelil besedo sodr. Etbinu Kristanu, ki je v poldrugo uro trajajočem govoru pojasnil stališče socialne demokracije v novem parlamentu, označil najuo-vojše početje slovenskih klerikalcev napram vprašanju socialnega zavarovanja ter v markantnih potezah orisal pravi pomen kulturnega boja, ki ga pobožni »Slovenec” vsak dan napoveduje z očitnim strahom.
Slovesna otvoritev parlamenta — je omenil sodr. Kristan — še prav nič ne po-menja, je le v toliko zanimiva, ker v novo zbornico ne koraka baron Bienerth, ampak baron Gautsch. Jutri in prihodnje dni se tudi še ne bo dogodilo kaj posebnega, ker se izvolijo razni odseki in šele prihodnji teden je pričakovati pravega dela. Kaj vlada namerava, smo že nekoliko slišali. Baron Gautsch je povabil k sebi zastopnike vseh strank, da se z njimi pogovori, seveda ne tako, kakor si je dr. Šušteršič želel, ki je moral nepričakovano priti »iskat svojega sina” k baronu Gautschu. Ministrski predsednik je vsem zastopnikom razodel željo, da se najprej reši bančna predloga. Bančno vprašanje pa delavstvo razmeroma malo briga. Večjo pozornost delavstva pa mora nase obrniti druga želja vlade, namreč ta, da bi se čimpreje spravile pod streho predloge takozvane
brambne reforme.
Govornik obširno pojasnjuje pomen teh načrtov za delavstvo in namen avstrijskega militarizma potom navidezne dveletne službe doseči povišanje rekrutnega kontingenta, kar bi v prvi vrsti povzročilo povišanje davčnih
bremen; ljudstvo, posebno delavstvo pa ne bi imelo od tega prav nikakih trajnih koristi, ker je nameravana dveletna vojaška služba tako omejena, da pravzaprav ne reformira.
Glede bančne predloge so socialni demo-rratje odgovorili baronu Gautschu, da se ne bodo zanjo pulili. Kar se pa tiče vojaških reform, so pa socialni demokratje vseh narodnosti povedali baronu Gautschu, da se nakladanje novih bremen prav nič ne mudi in so mu tudi ozuačili svoje opozicionalno stališče.
Socialni demokratje so baronu Gautschu jovedali, da smatrajo kot prvo, najvažnejšo nalogo
socialno zavarovanje.
To je [točka, o kateri je treba obširneje govoriti, tudi deloma zato, ker imamo v Ljub-jani neko zalego, ki se skriva pod križ, a sedaj zlorablja socialno zavarovanje v svoje umazane namene. Po Ljubljani lazijo ljudje, ki jih. ni sram lagati in nas obrekovati, češ da niso socialni demokratje storili svoje dolžnosti glede socialnega zavarovanja. Vprašajmo se, ali se ni vodil ves naš volilni hoj znamenju socialnega zavarovanja. Volilni boj je bil boj za socialno zavarovanje. Kdo teh pobožnjakov je tedaj odprl svoja usta iu opozoril na pretečo nevarnost? Obrekljiva družba sedaj prihaja s tem vprašanjem, da odvrne pozornost od svojih iravih namenov, in se dela, kakor da bi sama hotela reševati socialno zavarovanjp. Poglejmo, kako se je razvijalo vprašanje socialnega zavarovauja! Spomnite se samo na eto 19001 Spomnite se shoda pri Koslerju, kjer je začela socialna demokracija na Slovenskem prvi boj za starostno zavarovanje. Socialna demokracija edina je že takrat prirejala shode, ki so se bavili s tem zavarovanjem. Spomnili se boste dalje, da je bila socialna demokracija v teh Časih osamljena, zapuščena od vseh strank iu je ta boj morala voditi s ma. Kdo pa je hodil takrat razbijati naše shode? Seveda se ni vedno posrečilo. Na Vrhniki n. pr. so klerikalci izkupili in še drugod so prihajali v želi to. Da se je po celi stari Avstriji zaneslo gibanje za socialno zavarovanje in da so celi parizarski vozovi peljali pred državno zbornico kupe peticij strankinih organizacij, avstrijskih občiu in narodov, je edina zasluga socialne demokracije in edino delo socialue demokracije je, da je bila Beckova vlada po dolgih letih kljub narodnim prepirom prisiljena v državni 'zbornici vložiti načrt socialnega zavarovanja. Kdo je tisti, ki je nastopal proti socialnemu zavarovanju? Kdo je bil oni, ki je nastopal
za razpast državne zbornice.
Klerikalci sami so po znanem shodu v Unionu odstopili od starostnega zavarovauja, da so spravili tako svojo taktiko v soglasje z muenjem svojih pristašev. Takrat je celo dr. Jvrek zatajil svoje mnenje. Dr. Šušleršič je na Dunaju obštruiral in pomagal do razpusta zbornice ter s tem obenem pripomogel, da ni prišel že skoraj -izdelam elaborat iz socialno političnega odseka pred pleum zbornice.
Nadalje se je sodr. E. Kristan bavil tudi s
kulturnim bojem,
katerega izbruh prorokuje »Slovenec” v svojem deliriju. Socialna demokracija pojmuje ta boj v smislu svojega programa. Za njo je kulturni boj v prvi vrsti boj za šolo, pa boj za duševno osvoboditev sploh.
Končno se je govornik dotaknil
narodnega vprašanja
naglašajoč, da je buržoazija na tem polju pokazala popolno nesposobnost in da bo morala socialna demokracija tudi to nalogo vzeti v svoje roke, ker se bo na ta način izkrčila pot za socialen napredek.
—	Kam pojde ljubljanski poslanec!
Včerajšnji Narod ima sledeči brzojav: »Včeraj cel dan in danes dopoldan so se vršile konference med jugoslovanskimi poslanci, v katerih so se pojavile velike težkoče glede ustanovitve »Zveze južnih Slovanov”. Zveza ne bo več ob novljena, marveč se bo raztrgala na tri gruče katerih ena največja se je že sestala in je klerikalna zveza pod predsedstvom dr. Šušteršiča, druga bo obsegala primorske poslance in sjcer Bybafa, Laginjo, Gregorina, Spinčiča in Mandiča, in tretja, ki bo obsegala dalmatinske poslance.'V očigled dejstva, da se je bivša^ »Zveza južnih Slovanov” razdelila v tri skupine in je ljubljanskemu državnozborskemu poslancu težavno zavzeti precizno stališče v okvirju primorskega oziroma dalmatinskega kluba, ne stopi dr. Ravnihar zu sedaj niti v eno, niti v drugo skupino, pač pa se pogajanja še nadaljujejo in pade končna odločitev v prihodnjih dneh.” Tako je torej jugoslovanska sloga v novem parlamentu umrla še preden se je porodila. Pravzaprav bi bilo simpatično, da ne gre Ravnihar ne v eno, ne v drugo skupino, ali zadovoljstvo nad lem faktum, ki očividno ni prostovoljen, ubija takoj stavek, ki pravi, da se nadaljujejo pogajanja. Torej bi dr. Ravnihar na vsak način rad zlezel nekam pod streho
dasi ni pod nobeno stola zanj. Ne zadržujejo ga svobodomiselna načela od vstopa v skupino notoričnih nazadnjakov, ampak le »težavno mu je zavzeti precizno stališče v okvirju primorskega ali dalmatiuskego kluba.” če bi bil Ravnihar tein junakom, ki se ne upajo biti ne napredni ne klerikalni, dasi so v dnu duše večinoma črni klerikalci, ponosno in odločno po-lazal hrbet, pa po svoji volji ostal v »spleudid isolation”, bi mu lahko napravili odkritosrčen poklon. Da pritiska kljuke nazadnjaških klu-jov, bo pa le pokazalo popolni flasko slovenske liberalne stranke.	I
—	S slovanskim časnikarskim shodom v Belgradu dela narodnjaško meščansko časopisje veliko vodo in opisujejo ves dirindaj tako, kakor da bi buržoazni žurualisti že reševali slovansko vprašanje in uresničevali najtesnejšo slovansko vzajemnost. Naravno, da je to velik humbug, ker je v kapitalistični družbi vsaka vzajemnost utemeljena na skupnih interesih, kjer so nasprotni interesi, tam pa ni nobene vzajemnosti. To se je videlo tudi na časnikarskem kongresu. Govorilo so je mnogo o solidarnosti; ali ljubosumnost med poljskimi in ruskimi časnikarji je vsak čas bruhala na dan. Kako pa naj bi se tudi tako stara, vko-reninjena in še vedno brižuo gojena nasprotja spravljala s frazastiini govorancami in banketi iz sveta? Ali v lase si niso segali samo Rusi iu Poljaki. Bratje so sploh delali srbskim go-stoljubom silne neprilike iu preglavice s tem, da so neprenehoma zanašali svoje domače prepire na kongres. Tako je n. pr. Stipica Radič, znani vodja kmečke stranke na Hrvaškem, dejal, da je škandal, če železuiške uprave v Avstriji in na Ogrskem ne dajejo časnikarjem prostih vožuih listkov in predlagal, naj se za-žuga, da se ta škandal predloži tnednaroduemu časnikarskemu kongresu. Na to je vstal znani Vergun in zabrusil Radiču, da naj rajši žuga tam, kjer ima sam kaj vpliva, n. pr. v hrvaškem saboru, kjer pa sam podpira škandalozni vladni sistem. Na to je nastal na kongresu precejšen kraval. Slovanska vzajemnost pa je dobila zopet klofuto od svojih najglasnejših prerokov
Čemu Jo dober križ, je Stipe Radič, znani prijatelj naših klerikalcev, razmotrival na slovauskera žurnalističnem kongresu. Gospodje kolegi od meščanskih listov so se imeli precej dobro v Belgradu. Razkazovali so jim, kar se je le dalo pokazati; celo v dvorskemu parku so bili in našemu Gabrščeku je sam kralj Peter stisnil roko, dočim so Pluta fotografirali za »N. Vreme”. In kjer koli je bilo kaj prilike za to, so jih pogoščali. Tako tudi v mestni elektrarni. Kjer pa Jugoslovani pijo, morajo biti tudi govorance in tako je spustil tudi Stipica Radič, tisti Radič, ki je včasih ua volilnih shodih nahruljeval neklerikalne kandidate, če verujejo v Boga. V Belgradu pa je dal tole modrost od sebe: „S križem ne odbijemo ger-mauskega navala, ampak z zavezniki na polju industrije, naj bodo že iz Belgije ali Francije, če že sami nismo dovolj močni. Ne s križem, ampak s plugom in peresom in kladivom v sredi. Plug poraenja konservatizem in staro kulturo, pero moderno knlturo, a posredi naj dela kladivo (industrija). — S križem se ne rešimo, s križem nas bodo k ve-čemu Germani tepli1“ — Kaj poreko zdaj	naši	klerikalci, ki	so se dali včasi	od Stl-
^pice	tako	potegovati, da so ga imeli	kar za
kri svoje krvi ln za meso svojega mesa?
—	Prebarvan	klerikalizem.	Velike
reči	se gode pri nas.	Zgodovina slovenskega
naroda prehaja na nove tire. Mejniki se postavljajo. Nemara se je začelo uresničevati Prešernovo proročanstvo, da »vremena Kranjcem bodo se zjasnila” .. . Vprašujete, kaj nas tako navdušuje? Ej, ej, ljudje, saj ne veste, kakšni velikanski dogodki se vrše pred našim nosom! Slovenci zapuščajo katoliško cerkev in prestopajo — na pravoslavje. Slovenci! Namreč — hm — doslej je prestopil šele eden. Ali eden mora biti prvi, seveda. Zdaj nas je še dobrega poldrugega miliona, da lahko postanemo drugi, tretji itd. Na noge, komur še ni dosti rimskega klerikalizma na Slovenskem. Zakaj si ne bi špogali še malo pravoslavnega? Obritih popov je že precej po deželi, zakaj si ne bi privoščili če par sto bradatih? In poleg vsakovrstnih frančiškanskih, nunskih, trapistovskih samostanov bi bilo po rodovitnih vinskih goricah in prijaznih zelenih dolinah še prostora za nekoliko monastirov 8 svetimi Kaludjeri. Samo pinka pinka bo treba, kajpada. Kajti to je že tako: Vsak klerikalizem potrebuje kakor Mon-tecucculi tri glavne reči: Prvič denarja, drugič denarja, tretjič denarja. V SiŠki so že nabrali 10 K 10 vin. za pravoslavno cerkev; za enkrat so jih pač rajši dali cirilmetodovi družbi. Ali kar ni, še lahko pride. In ker se nam ne mudi tako zelo kakor gospodu Pircu, lahko še počakamo par desetletij. Morda bodo Slovenci takrat že pametnejši, pa se ne bodo dali potegovati 8 takimi napihnjenimi burkami.
— Olikan možak. Z južne železnice nam pišejo: Strojevodja Markovec ne more videti socialnih demokratov. Njegova glavica je pač nekoliko pretrda, da bi šel socializem vanjo, in »kmet ne jč, česar ne pozna.” Ali to mu ne daje pravice, da se zaletava r socialne demokrate in nad njimi stresa svoje
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
—.......— Pripravna birmanska darila.  ------------
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka 1KO. •• - Ceniki zastonj in poštnine prosto.
sirovost kakor n. pr. dne 8. t. ra. Mož opravlja včasi tudi službo strojnega mojstra in tedaj se ravno tako neotesano obnaša naprara delavcem. Za enkrat ga opozarjamo, naj se poboljša, ampak temeljito, če ne si bomo znali pomagati tudi na drug način.
—	Protestni shod Jugoslov. strok, aveze klerikalne so jako prisiljena stvar. In kako sijajni so ti shodil Za zgled omenjamo le onega delavstva iz Tčnuiesove tvornice v Ljubljani. Na klerikalni shod, ki naj protestira navidezno proti poslabšanju in zavlačevanju socialnega zavarovanja, je prišlo osem ali devet zapeljanih delavcev. Klerikalni časopisi pa poročajo, da se jih je na tistem shodu samo vpisalo 42. No, če je Gautsch bral taka poročila, se je gotovo precej ustrašil.
— Notna služba v ljubljanskih lekarnah. Tekoči teden opravljajo nočno službo naslednje lekarne: Bohinec na Rimski cesti , Levstek na Resljevi cesti; Trqkoczy na Mestnem trgu.
— Nočni obisk. V soboto zjutraj je neki uradnik deželnega odbora začutil sumljiv šum v kuhinji svojega pritličnega stanovanja; vstopivši v kuhinjo je opazil neznanega človeka, ki si je , svetil z vžigalico, Sunil je nepovabljenega gosta, da je omahnil in padel na dvorišče. Nato je aviziral stražnika, ki je nočnega gosta prijel. Na policiji se je fant izgovarjal, da je hotel le k urapnikovi dekli.
— Cirkus Strassburger, ki se je v soboto predstavil ljubljanskemu občinstvu, je jako zadovoljil izredno mnogobrojne gledalce. Vpeljal se je z raznovrstnim programom, obsegajočim prvi večer 17 točk. Pred vs^m je bilo videti, da ima cirkus krasen konjski material. Dresura v prostosti in v visoki šoli zasluži vse priznanje. Zlasti je dosegel velik uspeh gosp. K o s m y s svojo polnokrvno kobilo „ Dolarska princesa14. Ta lepa žival čudovito točno 6luša vsako najmanjšo kretnjo svojega jahača in izvaja najtežje hoje, menjave galopa itd., kakor da je njenim nogam vse igrača. Enaka eleganca v visoki soli je redka prikazen. Izvrstna dresura se je opazovala tud v skupinah; šestnajst konj v prostosti je izvajalo vsakovrstne evolucije z odlično preciznostjo, pri čemer je bilo komaj videti bič. Iznenadili so štirje morski psi, ki žonglirajo vsakovrstne predmete do goreče svetilke, se žogajo in uganjajo vsakovrstne burke. Dva slona — iuteligentne živali
—	sta si hipoma pridobila simpatije občinstva, dočim so se nekateri psi izkazali kot izvrstni skakalci.' Nekoliko džokejev je frapiralo bravur-nimi produkcijami na neosedlanem konju. Raz-ven živalskih predstav je bilo tudi več varietet-nih točk. Serpentinski ples na žici gdč. Rossi je podajal krasen užitek očem. Mr. Togo se je z dviganjem vsakovrstnih mornariških tovorov in z žongliranjem celega topa pokazal čvrstega atleta. Vratolomue produkcije bratov Scymanns na visoko visečih bradljah so posebno zanimale telovadce, 12 Arabcev pa je želo burno priznanje za svoje akrobatske vaje, ki močno prekašajo, kar se navadno vidi na tem polju.
  Vjct vlomilec. Pretekli teden se je
izvršil vlom v kleti .Narodnega doma“. Vlomilec je s pomočjo lestvice vlomil tudi v sobo uslužbenca Jakoba Toplaka in ukradel nov klo buk. telovnik, par čevljev, srebrno žepno uro z verižico, denarnico s 6 kronami in pušico Mestne hrauilnice s 15 kronami. Te dni je prodajal mlad fant ukradeno uro starinarju; starinar je poslal po stražnika, ki je fanta prijel. Na policiji so spoznali v njem 181etnega Fr. Vrečarja od Sv. Lovrenca pri Celju, ki ga je pred -mesecem dni deželno sodišče oprostilo tatvine vsled pomanjkanja dokazov. Predrzen tat je imel na sebi ukradeno obleko.
— Volilni imenik v Mostah. Marsikdo radovedno vpiašuje : kaj je z volilnim imenikom za občinske volitve? Kakšna usoda ga je neki zadela? Ali bo še razpoložen? Ali ne y«Č? Sama vprašanja, na koje bi vendar radi imeli odgovor! Prosili bi g. Oražma, naj vendar postreže z odgovorom v resnici radovednemu dbčinstvu.
.— Z Viža. Na našo občino imajo klerikalci vprte svoje oči. Frančiškani pridno pripravljajo tla vladi klerikalizma — sedaj so dobili v pomoč še g. nadučitelja Ravniharja, da bo dosegel še večje uspehe. Poleg cerkve, društvenega doma in konsuma imajo klerikalci lep farovž agitacija se vrši dan na dan. Obdelujejo se možje, obdelujejo žene, fantje in dekleta . . • Z naše delavske strani se pa vse premalo stori proti navalom duhovniške agitacije. Zadnji čas je, da se naše delo vse bolj koncentrira proti naraščajočemu klerikalizmu!
Na delo!
— Iz KorogK« Bele nam pišejo : Naš župnik gospod K o S i r je »zumil popolnoma nov način, s katejrim mišji »vzgajati* ljudstvo. Neki tovarniški delavec iz Javornika je imel v nedeljo poroko, pa je naročil v gostilni
skromuo svatovščino. To pa župniku ni bilo všeč. Poklical je delavca in mu prigovarjal, naj opusti ta namen. Ge bi bilo ostalo pri tem, bi nihče nič ne dejal. Tudi mi nismo prijatelji pijančevanja in kdorkoli poučuje ljudstvo o škodljivosti alkoltzma, nam je pozdravljen. Ali tukaj ni šlo za nobeno pijanči'-vanje. Ženiu in nevesta trezen par, tudi svatovska družba ni bila sestavljena iz šnopsarjev. Toda župnik je hotel na vsak način nastopiti kot reformator, pa kratkomalo ni hotel imeti svatovščine v gostilni. Iu da bi gotovo dosegel svoj namen, mu je moral delavec položiti 29 kron kot jamčevino, da ne bo nobene gostije v gostilni. Delavec je moral naročilo v gostilni odpovedati in potem so morali vse prirediti doma, kjer so imeli desetkrat več skrbi in sitnosti kakor bi jih bili imeli v gostilni. To va-ruštvo že presega vse meje in se že popolnoma približuje omejevanju osebne svobode. Eakrat se je to fajmoštru posrečilo. Ali njegovo oblastno postopanje je začelo prebivalstvu že temeljito presedati, pa bi mu uljudno svetovali, naj presedla iu se uauči drugačnih metod, zakaj doba tlačanstva je miuila in prenapeta struna rada poči.
— Napad v Zagorjn. Pred kratkim sta na okrajni cesti med Zagorjem in Toplicami dva neznana zlikovca po noči napadla rudarja Lorenca Kreča in Jožefa Grilca. Kreča sta z nožem težko ranila na desni roki in mu zadala več udarcev na glavo; tudi Grilc je dobil več lahkih poškodb
— Samomor na PolJšČlci. 13. t. m. so našli na Poljščici v senu v Gorje pristojnega Jakoba Kunčiča s prestreljenimi prsmi; zraven je ležal samokres. Samokres se je šele vpetič sprožil iu usmrtil samomorilca. Kunčič je bil zaduji čas čolnar na blejskem jezeru.
Štajersko.
— Št. Jurij ob Taboru. Pišejo nam: Volitve so končane, toda hrupa iu bojev še ni konec. Divjaška agitacija klerikalcev je rodila uspehe in deluje zdaj dalje kakor nekakšen perpetumn mobile. Ljudstvo je od naše politične duhovščine nahujskano do skrajnosti in kakor podivjano. Med volitvami je venčalo Koroščeve lepake kakor Izraelci ob Mojzesovem času zlato tele. Posebno seje v tem odlikovala lepa Pavla, ki je lani romala na Trsat, kjer pa niso bila sama „svt-ta opravila". Njena mamica je kar besnela v agitaciji za Korošca. Cvetela pa je pri tej priliki obrekljivost kakor mak med žitom iu človek ne ve, ali je bilo več tercijalstva sli več obrekovauja. Manjkalo pa ni ne enega ne drugega. In sedaj je že tako, da človek skoraj na cesti ni varen življenja, če ni klerikalec. Nahujskaui so celo otroci, da se zaletavajo v človeka in ga blatijo. Taka je klerikalna vzgoja pri nas; človek se mora s studom obračati od uje. Cuduo je vendar, da je obrekovanje na katoliški podlagi obdarovano s takimi odpustki.
Goriško.
— Gospod Andrej Gabršček, ki izvršuje poleg vsakovrstnih drugih kupčij tudi časnikarsko, je na slovanskem časnikarskem kongresu v Belgradu „reprezentiral“ Slovence. V njihovem imenu je pozdravljal kongres. Ge človek čita njegov pozdravni govor, se mora nehote spominjati na „rodoljubne“ govoranca Brucev ob „fajhtnih“ nočnih urah. Takole je ciceronil naš narodni beseduik: „V historičnih prostorih smo se zbrali, da proslavimo jubilej 10 letnice naših kongresov. — Začeli smo v Pragi, tej materi slovanske kulture, slovanskega dela, potem v Ljubljani, Dubrovniku, Opatiji, Krakovu, Sofiji itd., a danes na X kongresu v prestolnici kraljevstva Srbije. Koliko bratoljubja so nam izkazovali povsodi, kjer smo delovali, in koliko bratoljubja smo ostavljali, kjer smo bili!! Ako ,je novinarstvo res velesila, začrtali smo s svojimi kongresi svojo — bodočnost. Ali pri tem moramo vedno izločati vse, kar deluje nasprotno našim skupnim ciljem. In koliko tega je bilo še pred 10 leti in je prihajalo tudi na naših kongresih včasih celo do viharnega izraza!! Danes, po 10 letih tega ni več. Danes smo si bratje, ki si podajamo roko kakar brat bratu Nekdanjih silnih nasprotstev ni več! — Bratje, ki si podajamo roko kakor brat bratu! To je bile, posebno treba precizirati iu detajlirati. Ne lo ker je fraza postala še bolj neslana in votla, ampak posebno zato, ker — ni res.
Istra.
—	Z manirami pri 87 pešpolku se
je moralo naše časopisje ie večkrat baviti. Ali nekateri gospodje pri tem regimentu so menda nepoboljšljivi in nočejo razumeti, da so davno mmilj časi tlake ter da ti^i pedapjim častnikom ne pristojajo navade nekdanjih graščakov, človek, ki pride mimo vojaškega vežbališča,
se mora zgražati, če sliši neotesano zmerjanje in kričanje nekaterih častnikov nad vojaki. Posebno se v tem oziru odlikuje neki stotnik S k a I i t z k y , ki obklada svojo stotnijo kaj rad z izrazi kakor „Saubande“, *Sauhaufen“ itd. Tudi preganja moštvo ob sedanji neznosni vročini po vežbališču gorindol, da je vse mokro in se kar cedf pot po telesih. Njemu podoben je poročnik N e u t s c h , ki ima tudi pri vsaki priliki besedo „Esel“, „bl5der Kerl“ ali kaj podobnega na jeziku. Vsa njegova nepri-stranost se kaže ediuo v tem, da zmerja podčastnike prav tako kakor navadne vojake, če n. pr. vpraša vojaka kaj v nemškem jeziku, pa mu ta ne more hipoma odgovoriti, je že „bl6der Kerl“. Mladi gospod se moti, če misli, da dokazuje s takimi psovkami, da je sam „ein gescheiter Herr“. Zmerjanje ni bilo nikdar znamenje olike, posebno pa ni ,, viteško*, zmerjati ljudi, ki se ne sinejo braniti. Gospodje pozabljajo, da morajo tisti ljudje,* katere obkladajo s svojimi nekavalirskimi psovkami, v civilnem življeuju težko delati, da imajo gospodje lahko svoje kavalirsko življenje. Ali bi ua v^ak načiu radi, da se njihova kultura ilustrira v parlamentu ?
Državni zbor.
Dunaj, 17. julija.
Danes ob 11. dopoldne se je otvoril državni zbor, a že davno pred tem je bilo v pisarnah, v klubovih prostorih, kuloarjih in v promenadni dvorani vse živo. Stari znanci so so pozdravljali, radovednost se je zanimala za nove člane parlamenta, vmes se sučejo žurna-lisfi, — poosebljena radoveduost, na galerijah pa se že zbira mnogobrojno občinstvo. Politizira se ua vseh koncih in krajih, najbolj seveda se pretresuje vprašanje, kaj bo z novo delovno večino, ali se posreči Gautscheva misija,v kaj je pričakovati od spravnih pogajanj na Češkem, tudi ogrska obstrukcija t-e komentira iu računa se, kdaj pojdejo poslanci na počitnice. Današnji dan je nameujen samo formalni otvoritvi, jutri je slavuostua otvoritev in čitanje prestolnega govora na dvoru, v sredo pa razdelitev zbornice v oddelke za verificiranje mandatov.
Nekaj pred enajsto začno električni zvonci vabiti poslance v dvorano, ki se kmalu napolni. Tukaj je seveda muogo izpremembe. Krščanski socialci so dobili prostore zopet na skrajni levici (dasi nikakor ne spadajo tja), ali dočim so morali imeti v zadnii zbornici še do polovice druzega oddelka zase, so morali sedaj že v prvem oddelku odstopiti nekoliko sedežev nemškim nacionalcem. Poleg liberalcev so od-kaitani sedeži socialnim demokratom, ki so ua ta način pomaknjeni močno v sredo. Slovanske 6tranke imajo svoje prostore na desnici.
Socialni demokratje so prišli z rdečimi klinčki v zbornico. Tudi člani nekaterih drugih strank demonstrirajo 8 cvetlicami, nemški radikalci seveda s plavicami, dočim se kažejo češki narodni socialci belo rdeče. Enako so se okrasili tudi slovenski klerikalci.
Točno ob 11. dopoldne
vstopajo ministri
s svojim novim predsednikom baronom G a u-t s c h e m na čelu. Formalni pozdravi sem in tja, ali popolna tišina, ki označuje nejasnost položaja.
Baron Gautsch postoji trenotek, se ozre po dvorani in povabi najstarejšega poslanca
barona Fuchsa,
da prevzame prezidij kot starostni predsednik.
Baron Fuchs stopi na predsedniški oder. Socialni demokratje zapuste zbornico, za njimi tudi češki radikalci. Starostni predsednik govori o nalogah državnega zbora, označuje njih važnost in zaključuje svoj govor s trikratnim *Hoch“ na cesarja. Na to poda svojo obljubo v roke ministrskega predsednika in povabi najmlajših šest posjapcev, da prevzamejo provizorična mesta zapisnikarjev. Ko se to izvrši in prečitajo zapisnikarji formulo obljube v vseh jezikih, se prečitajo imena poslancev, ki
podajajo obljubo
vsak v svojem jeziku.
S tem je spored današnje seje izčrpan. Starostni predsednik povabi poslance na
slavnostno otvoritev,
ki bo jutri opoldne na dvoru, naznani, da bo prihodnja seja zbornice v sredo, dne 19. t. m. ter zaključi današnjo sejo.
*
*	*
Nemško-radikalui Wolf je zagrešil takoj na prvi seji precej neukusno neslanost. V imenu časnikarjev je starostuemu predsedniku poklonil najstarejši parlamentarni časnikar šopek iz planinskih cvetk, belih in rdečih nageljnov. Ko je starostni predsednik dr. Wo!f duhal šopek, so zagnali nemški radikalci velik kraval
in zahtevali, da sevinternacionalni rdeči nagelj odstrani s predsednikove estrade. Najbolj neolikano in zarobljeno se je obnašal poslanec Wolf; dr. Fuchs se Za to razgrajanje ni nič zmenil.
*
Drohobiški poslanec dr. L o e w e n -s t e i n , kojega sleparski volilni manevri so bili vzrok krvavih dogodkov, je odložil svoj mandat. Posl. Daszynski, ki je bil izvoljen v dveh volilnih okrajih odloži mandat 40. volilnega okraja in se bodo nadomestne volitve kmalu vršile.
*
Popoldne se je v običajnih oblikah izvršila otvoritev gosposke uborni-c e in se je predseduik knez Windischgratz v toplih besedah spominjal umrlih članov, zlasti dr. Schreinerja in dr. Eppingerj«. Prihodnja seja: v sredo; na dnevnem redu je preciziranje stališča gosposke zbornice naprara prestolnemu govoru.
Delavsko gibanje.
—	Za svobodo rudarske organizacije v Srbiji. Da bi se za vedno onemogočili štrajki po srbskih rudnikih, je poljedelsko ministrstvo 1. 1907. povodom večjih rudarskih štrajkov izdalo takozvani ^službeni red“, ki je rudarjem prepovedal 8 kratkim paragrafom vsako organizacijo. Ta paragraf določa, da bo vsak rudar, ki bi le poskušal agitirati med tovariši za organizacijo, odpuščen iz službe. S tem „redom“ so se rudarjem odvzele najosnovnejše koalicijske pravice. Ta Bred“ pa stoji v nasprotju z drugimi zakoni, ki splošno vsemu delavstvu dajejo pravico do organiziranja. Da se ta „službeni red“ odpravi, je srbska delavska zbornica v Belgradu podala poljedelskemu ministrstvu peticijo, v kateri se ministra opozarja na gorenje protislovje.
ZADNJE VESTI.
Koufercnca klubovih načelnikov.
Dunaj, 18. julija. Danes popoldne se vrši prva konferenca klubovih načelnikov o sestavi bodočega predsedstva (predsednika jin sedmih podpredsednikov) n odsekov. Predsednik nove zbornice bo nemški nacionalec dr. Sylvester.
Agrarci vseh narodov so že združujejo.
Dunaj, 18. julija. V včerajšnji seji nemškega agrarnega kluba so vsi govorniki na-glašali potrebo, da se zbližajo agrarni poslanci vseh narodov v tesnejšo zvezo in da izvolijo skupen izvrševalui odbor.
Klub dunajskih svobodomiselcev.
Dunaj, 17. julija. Šest dunajskih poslancev, ki jih zaradi svobodomiselstva niso sprejeli v nemški narodui klub, je osnovalo svojo lastno zvezo. Za načelnika je izvoljen dr. Ofner.
Obstrukcija v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 17. julija. Obstrukcija v ogrskem državnem zboru se nadaljuje. V današnji seji je branil brambne predloge honved-ski minister H a z a i; po njegovem govoru je zahtevala opozicija tajno sejo, med katero je došlo do glasnih kravalov. Zlasti ljuto je opozicija napadala grofa Tiszo zaradi izraza, „da e treba tehnično obstrukcijo kaznovati z nemim preziranjem.
Nova hrvatska stranka narodnega napredka.
Zagreb, 17. julija. Nova hrvatska stranka, ki jo je ustanovil ban dr. Tomašič, da bi ž njo podjarmil Hrvatsko, je sprejela program, v katerem se naglaša zahteva po izključni veljavi hrvatskega jezika v uradih na Hrvatskem, po odpravi železničarske pragmatike; med drugim zahteva program zakon glede krajevnih imen in pa postavno zagotovitev domačinov pri oddaji državnih služb. Glede srbsko-hrvatskega vprašanja se program izreka za popolno narodno edinstvo.
Morilec Iksn Milkovič.
Zagreb,^17. julija. Danes se je končala razprava proti morilcu amerikanskih potnikov Ikan Milkovidu. Jutri opoldne se razglasi sodba. Obravnava je trajala 1 teden.
Vstaja v Albaniji se razSlrja.
Rim, 17. julija. Italijanski komite za Albanijo javlja, da je vstaja izbruhnila po celi Albaniji.
Carigrad, 17. julija. Po poročilih nadpoveljništva v Albaniji je okrog 100 ustašev napadlo turške čete pri Niksi. Napad je bil odbit.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ■■ Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer |e tudi g°stilna» »etovisče in prenočišče, gj g) gj Svoji k svojim l
Gotzl, Ljubljana
Stari trg
skladišče oblek Mr* domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-- zemskega blaga za obleke po meri. ==a
Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.
Belgrad, 17. julija. Tu sem poročajo iz Podgorice, da so uporniki v bližini Deča posekali deset mož broječo turško patruljo.
Tolika železniška nesreča na Badenskem.
M ti h 1 h e i m (Badensko), 17. julija. Danes ob pol 9. zjutraj je skočil s tira brzo vlak, ki vozi med Baselom - Frankfurtom in Berlinom. 14 oseb ubitih, BO potnikov težko ranjenih in mnogo lahko. Vzrok katastrofe še ni znan. Promet je popolnoma ustavljen. Mesto, kjer se je dogodila nesreča, nudi strašno sliko. Na razbitih vozovih je opaziti kri, cunje in meso ponesrečencev. Popolnoma nepoškodovana sta ostala poštni in jedilni voz.
Manifestacije za volilno reformo na Pruskem.
B r e s l a v a , 17. julija. V nedeljo so se vršili tu veliki socialno demokratični mani-festacijski shodi za volilno reformo. Po shodih so manifestantje priredili po ulicah demonsta-cijski obhod. Policija je zaprla vse ulice in hotela mirne demonstrante razkropiti. Vsled tega je prišlo med policijo in delavstvom do krvavih spopadov. Bilo je več aretiranih.
Strupena torta.
Frankfurt ob Meni 17. julija. Pet članov broječa družina se je zastrupila vsled zavžitja vanilijske torte. 151etni, pri družini se mudeč šolarček je že umrl. Soproga in najstarejša hčerka ste smrtnonevarno bolni.
Kolera.
New-York, 17. julija. Štirje potniki
parnika „Malta“ so znakih kolere. Prenešeni
oboleli na sumljivih so bili takoj v bolnico.
Eksplozija v ameriškem rudokopn.
N e w - Y o r k , 17. julija V S y k e s -v i 11 s k e m premogokopu v kaskadenskem gorovju se je dogodila grozovita eksplozija. 20 rudarjevje ubitih. Za časa eksplozije je bilo okrog 100 rudarjev v premogo-kopovih rovih. Večina se je še pravočasno rešila.
Državna industrija na finskem.
Petrograd, 16. julija. Trgovinsko ministrstvo namerava ustanoviti 12 metalurgič-nih tovarn ter dovoliti uvoz 592.640 pudov surovega železa za znižano carino.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Restavracija .International*
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem In vsi slovenski, nemški, Italijanski delavski listi.	Shajališče	sodrugov!
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
Zapomni ne zabi: Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav!
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*44.
____________	n n 4"80.
Naslov za naročila: WFL0R1AN“, Ljubljana.
'L
Postavno varovano.
Cirkus Adolf Strassburger.
Danes zvečer ob 19. uri
športna predstava
z novim popolnim programom.
V sredo dne 14. julija 1911
2 veliki gala predstavi.
Popoldan ob 4. uri.	Zvečer	ob	y49.	uri.
—f —a u m " bbhbhh—i    =====—--, a gg
Pri popoldanskih predstavah plačajo otroci do 12. leta in vojaki polovico. Zvečer popolno vstopnino.
ZPred-proclaja vstopnic ■v c. Icr. trafUci „TJnion“ in. v* clrlrasvL pri Tolag-ajrui.
Vsaki dan od lO. ure dopoldan javne skušnje in odprti hlevi.
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenj. gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, »pravega : Franckaiz tovarne v Zagrebu vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
Anton Zupančič
knjigovez
Ljubljana, Slomškova ulica 31
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.
L Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17 ^
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastonj in franko.
Gostilna
pri Rusu
Marija Terezija cesta št. 8
priporoča sl. občinstvu dobro belo in rudeče bizeljsko vino, sveže Dreher-jevo pivo, kakor gorka in mrzla jedila — po primernih nizkih cenah. —
)E
[i
3E
::	Kavarna	::
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
:: se priporoča. ::
—: ib=
I Laška in dunajska ! I - - kuhinja - - I
l
I
l
Šelenburgova ul. 7
nasproti glavne pošte
B
B
1
R Vsak čas se dobe mrzla in go>ka je- g dila, zmiraj sveže morske ribe in iz-| vrstno in ravno došlo vino „Brloni“. |J
g Sprejme se abonente na kosilo in večerjo, Q
■ V prenovljenih prostorih in pod novim n
■ ravnateljstvom se priporoča sl. občin- “ g	stvu	za	obilen	obisk.	g
Kavarna „Central“ %
Sv. Petra cesta št. 37 pri jubilej skem mostu — se cenjenemu občinstvu in delavstvu toplo priporoča. — s spoštovanjem	Štefan	Miholič,	kavarnar.
•	•	e
	Tehnični biro in podjetje zgradb Ingenieur H. Uhlif, Ljubljana, Resljeva cesta 26 Strokovna Izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znan-	
IB		•
FLAVIJA*
VZAJEMNO ZAVAR. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-v pnporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti uiomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA »SLAVUA ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Banka .Slavija* je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slo vansko-narodno upravo. Živi jenske potice banke .Slavtje* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva In organizacije, prispeva k rtarodnim dobrodelnim:namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54,000.000-— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izpla-čda svojim članom žlvljenskega oddelka K 2,495.719-—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356*861— Vsa pojasnila daje ter cenike In razkažita razpošilja drage volje In poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE‘
VZAJEMNO ZAVAROVAL*® BANKE V LJUBLJANE