Iz Jugoslavije. — Služenje učitelja u stalnom kadru. »Narodna Prosveta« poroča: Ministar-' ski Savet usvofjio je predlog g. Ministra Prosvete, na osnovi koga je Ministar Vojne odlukom F. D. Br. 29098 od 14. o. god. izdao naredenje: »da se učitelji i svršeni daci Učiteljskih Škoia kao i svršeni bogoslovi pozivaju u kadar na službu svake godine, poeev od 1. jula o. g. po tri meseca. za vreme velikog odmora do odsluženja kadrovskog roka. Ovakvo pozivanie biče sve do novog zakona ° ustroistvu vojske. kojim če se i ovo reijulisati«. Pri ovome svi oni učitelji na koje se ovo naredenje odnosi kad podu na oidsluženje svoga roka u vojsci imaju samo o tome da izveste svoga školskos nadzorniika i ne ruoraju podnositi ostavku na učiteljsku dužnost, jer se oni neče tA razrešavati od učiteljske dužnosti. f primače sve svoie dosadašnje prinadležnosti. samo zato vreme ne treba da pri" maju olatu kao vojnici (jer dve plate u isto vreme ne mogu imati). A 1. oktobra o. g. s pozivom na pomenuti broj Min1* stra Vo}nog imaju da se prijave svojo) dotičnoj komandi. da ih razreši i uputi n^ svoju redovnu učiteljsku dužnost. Iz Petrinje je prišlo 27. junija na študijsko Dotovanie v Slovenijo 42 hrvatskin maturantov pod vodstvom 4 profesorje in 2 profesorie. Potujeio preko Ljublja" * Bleda. Bohinja. Zagreba v hrv. Pri"10^.' V Ljubljani so si ogledali tudi Učit. sjcarno in naša krospodarska podjetja. Potovanje ji-m je omogočila šolska oblast s primerno podporo, kar bi priporočali ludi naši šolski uipravi, ker so taka potovanja izredne važnosti ravno za učiteljski naraščai. — Še enkrat dragitijske doklade. 2opet se zbira vlada, da reši uradniško vprašanje. Ali se bode ob ti priliki vzela v pretres tudi krivica. katero so nam državnirn uslužbenkaim. omoženim z drzavnimi uradni<ki prizadali po členu 34 zakona o draginjskih dokladah? Ob vsalcem prejernku, mesečne plače vzplamti v tneni vnovič ofrorčenost. ki jo čutim nad krivico z.earnjega člena. Ta demoklejev tneč mi je vzel vso navdušenost in veselie do dela. Sram me je in ob enetn me boli, da moia olača niti toliko ne znaša. da bl ž njo lahko krila izdatek za 14 letnega sina. ffojenca dijaškega doma. Moje delo z 22. službenimi leti niti toliko ni vredno, kakoT sedaj potrebuje 141etni fant. Tovarišice, omožene z neuradniki, dobivajo celo draginisko doklado. a me. ki iinam_ moža uradnika. najbrž za kazen. samo polovico te doklade. Moja tovarišica s 6 službenimi leti ima večjo plačo kakor jaz. Omožena ie z velevinotržcem, trgovcem in gostilničarjem. Ona si vso mesečno plaoo lahko prihrani in v počitnicah potuie za ta denar. med teffi, ko si jaz niti potrebne obleke kupiti ne morem. Ne zavidam i.oza plačo. sai si jo za svoie delo pošteno zasluži. a da ie moj zaslužek za isto delo polovico manjši. tega ne uvidim. Ce ie delo nas omoženih z državnimi uslužbenci manj vredno, zakaj nas država ne odstavi, polovičnega delavca tudi jaz ne maram. Ako pa smo enakovredne delavke, ako zahtgva država od nas isto delo in na_n nalaga isto odgovornost, imamo tudi pravico do iste plače, ki nam d-o zakonu pravice ffre in ie dolžnost 'države. da nann io tudi da. Če pa gospodje x>ri vladi še nadalje odobravaio to krivico treba ie obžalovati državo. katera si misli kaj prištediti s tem. da svojim nastavljencem pritrgava upravičeni zaslužek. — Slovenski duhovnik in slovenski učitelj ori Kočevarjih. Da je nevoščljivost duhovnikov napram »bogato« plačanim učiteljem res sijaina- drastično osvetljuje sledeči slučaj: L, 1852. je podelil človekoljubni sveščenik Jožef Gramer iz Poljan pri Toplicah Va farovškega zemljišča in gozda vsakokratnemu učitelju v PoIjanah. kot neoporečna last. Šola kupuje drva drugod. Sedanji župnik L. pa pohlepno steza svoie roke po krasni učitelievi lastnini. da bi zopet pridobil »farovžu«. kar je »bilo farovškega«. In ko si ie sedanii učitelj dovolil »predrznost«, da ie za svoio nuino rabo dal posekati iz  svojega gozda od katerega je seve tudi davkoplačevalec, lesa za 600 kron, so bile oa:romne denuncijacije od strani Kočevariev na oblasti, vse seveda na iniciiativo »velikcdušnega« in »nesebičnega« duševnega pas^tirja. Učitelj, Ti pa pred sodnj stol. zagovarjai se za prestopek. ki ' si ga v letu 1921. smel neomejeno izvršiti, ker se ie va 1. 1922. nebo stemnilo. da je v Poljanah vse »črno« in se Ti grešnik učitelj, upaš poleg še celo imeti samonikle nazore. b o d i o b s o j e n ! Skoraj bi definirali stavek o narodnih izdajlcah na Ijubo farškemu egoizmu ali proporcija. Edina Slovenca med Nemci! — Požrtvovalna kočevska mladina. Na inicijativo šolskecra vodje gosp. Tea Petrianega je darovalo odnosno nabralo za »Dom k r a 1 j i c e M a r i j e« 350 ¦otrok slovenske osnovne šole v Kočevju Din 722.95 kot spomin na dan ooroke Nj. Vel. kralja in kraljice. V isti namen iz istesra povoda ie dalje darovalo oziroma nabralo 268 otrok nemške osnovne šole v Kočevju Din 968.30. Živel plemeniti šolnik! Živela kočevska šolska mladina. ki ie pokazala topločuteče srce za osirotelo in trj>ečo deco! — Vsa okrajna učit. društva. ki so nabirali prispevke za Gradišnikov spomenik. se naprošajoi da blagovolijo iste Boslati čimpreje tovarišu Fr. Zagarju, učitelju v Celju. Zbirka se zaključi z 31. iulijem. — Na vdanostno izjavo. ki jo je poslalo učiteljstvo ljubljanskg okolice s konference dne 23. junija t. 1. Njihoivima Vcličanstvima povodom poroke je došla sledeča zahvala: »Njihovi Veličanstvi, vzradoščeni po izjavi vdan^sti, se srčno zahvaliujeta učiteljstvu ljubljanske okolice.« — Jankovič. — Prireditelje na šolskih odrih opozarjamo na novo Ribičičevo zbirko »Šest ttiladinskih iger«. — Šolska razstava v Stični na Do•enjskem. Učiteljstvo petrazrednice v Stični je priredilo v nedeljo — 25. junija j~- razstavo ženskih ročnih del. risb in 'esenih izdelkov dotnače oprave- hišne in kmetijske oprave. orodja posameznih rokodelskih strok i.td, — Smelo rečemo, da nas je vsa razstava vobče prav zadovoljiia. Izpostavljena so bila razna ženska ročna dela vseh razredov, ki pričajo. da se učiteljice trudijo zadostiti svoji zadači in da so se učenke naučile naipotrebnejših ročnih del. koje bodo v bodoče kot dekleta in žene prav potrebovale v družiinskem življenju. Dela učenk so dokazala. da so deMice v tem delu prav spretne. Risbe po naravi so nam tudi ugajale in značijo, da imajo otroci v tei stroki precejšnjo urnost. — Umestno je, da se risan.ie po naravi goji v pravi meri. ker to bode gotovo mladina potrebovala v svojemu življeniu. — Posebno hvalo zaslužijo lesni izdelki različne kuhinjske, pohišne in kmetijske oprave. Baš tako prav lepo izrezljatio orodje raznrh rokodelskih stanov. Videli smo prav mnogo teh izdelkov. kakor: žlice. nože, vilice. krožnike, sklede. metle. smetnišnice. piskre. pokrovače. trinoRe. stollce, stole- mize, rešeta. klopi. okvire, staiala. table. križe, škafe. grablje. lestvice, lopate* voze. table, kletke. or^la. pluge itd. itd. l'i lesni izdelki —^ modeli — en miniatur so lepo izdelani in olovek se mora de facto čuditi otroikom. ki so izdetali tako lepe modele. — Te jnodele bode učiteljstvo prav lahko uporabljalo pri nazornem pouku v šo|i, kajti lesen model ie pri teni pouku umestnejši od dotione slike. — S takim delom pridobi mladina veselje do rokodelstva in bode z radostjo se poprijela po izšolanju one stroke do katere ima največje veselje. — Konečno oestitamo šoiskemu vodstvu in učiteljstvu na lepem šolskem uspehu in prav lepi razstavi vseh izdelkov. — Matura 1. 1912. na moškem učiteljišču v Mariboru. Letos slavimo lOletnico. Lojze. Nejče in jaz smo imeli že pomladi tozadevno predkonferenco. — Sklenili sino takrat. da bi imeli sestanek 8. in 9. sept. v Mariboru. Ker pa je takrat v Ljubljani profesorski kongres in ne bi moKli povabiti k sestanku našiti bivših profesorjev, zato mislim. da bo naibolje, ako priredimo obletnico dne 3. septembra. — Mesec avgust ne pride v poštev. ker je ta mesec sokolski zlet. Vendar prosim vsakega, ki ima kak predtog ali željo. da mi isto sporoči. Sredi avarusta priobgim potem v »Tovarišu« definitivni sklep. — R. R., Maribor. Aškerčeva ulica 3.