Gibanje učiteljske omladine. —u5 11. sestanek uciteljskega naraščaia v Mariboru. Ta sestanek nam bo vsem. ki smo se ga udeležili, ostal v trajnem spominu. Bil je namreč širše zasnovan in nam je nudil poleg teoretičnega tudi mnogo prakti5nega. Predsednik našega odseka nas je, nad 30 kandidatov in kandidatinj, povedel dne 20. t m. ob 2. uri popoldne v vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Tam nas je priSakal g. prof. Priol, ki se je takoj ljubeznivo odzval naši prošnji, da nam na licu mesta nudi nekai prakti5nega odnosno nazornega iz vrtnarstva, čebelarstva in sadjarstva. G. prof. Priol nam je razkazal najprej zbirko učil, ki je te vrste morda edina popolna v naši domovini. Vse najbistvenejše ima, tako iz sadjarstva, poljedelstva, vrtnarstva, vinarstva in živinoreje. Nato smo si ogledali meteorološko postajo, ki je tudi popolna; poleg že znanih aparatov sta nas zani(ttiala zlasti natančna barograf in heliograf. Iz sadjarstva nam je v starem in novem špalirnem vrtu g. prof. razložil vzgojo raznih špalirnih vrst in oblik. V sadnem vrtu nas je opozoril na razliko visokodebelnega in grmičastega drevja, tako v odgoji, potrebah in prinosu. Ogledali smo si tudi sušilnice za sadje, stiskalnice, str_j5ke za obiranje, luplenje in rezanje s;adja, aparate za vkuhavanje sadja in napravljanje marmelade. Pri tem je opozoril g. prof. tovarišice, ki so se zelo zanimale za vsako stvar, na vsakoletni jesenski tečaj za vkuhavanje sadja na sadjarski šoli v Mariboru. Ogledali smo si še sadno klet, kako je treba sadje spravljati in vinsko klet z mlini za sadje in grozdje in dvodelno hidravlično stiskalnico. Naito smo se izprehodili po vinogradu, zanimali se za razne vrste trt, način obrezovanja, okopavanja in privezovanja. Bil je lep, krasen, soln5en popoldan, ki nam je razigral naša mlada srca, zato bo g. prof. že oprostil, ako nismo vseh besed ujeli. In z gorice smo jo mahnili za g. prof. na vrt in k cebelicam, ki pa so še spale, ker zanje je bilo le še premrzlo. Na vrtu pa nas je g. prof. pridobil, da bomo gojili v svoje veselje tudi jagode, maline, ribezl in kosmulje, poleg cvetic in kar je najvažneje: zelenjadi v toplih in na odprtih gredah. Četrtaura je že odbila, ko smo se prav tako veseli kakor smo prišli, poslovili od g. prof. Priola s hvaležnim srcem, a s prošnjo, da nas zopet povabi, ko bosta vrt in sadonosnik v svatovski obleki in bodo čebelice letale k njima v goste. Obljubil nam je. da nas bo povabil. Hvala gosp. prof. Priol. — Dne 21. t. m., v soboto pa se je drage volje odzval našemu povabilu g. prof. inž. Petkovšek z vinarske šole in nam predaval o: »Nadaljnji samoizobrazbi učitelja za gospodairsko delovanje med kmetiškim ljudstvom« To njegovo strokovno predavanje, govorjeno s tovariško besedo, smo si beležili vsi. Bilo je široko zasnovano, važno in nas je obogatelo. Uvodoma le g. prof. Petkovšek omenil šolske predmete, ki se nanašajo na to snov — ki pa nikakor niso zadostni in niti ne taki, da bi dali u5itelju, ki nai bi bil pionir, organizator gospodarskega dela na deželi, zadostni vpogled — in podlago za to delo. Govoril je nato o gospodarskih predmetih. s katerimi bi se moral vsak učitelj seznaniti; to so: 1. Državni nauki: agrarna, obrtna, trgovska, prometna, kulturno gospodarska in socialno državna politika. 2. Gospodarstvo kmeta in njegovi odnošaji napram obrtnikom, trgovcem in državi. 3. Zakonodaija: zboljšanje v kmetijstvu, varstvo polj, žlvinoreja, dav5ni zakon. 4. Zadružništvo: organizacija društev in zadrug (zlasti notranje delo, za kaitero naj se zanimajo tudi u5iteljice). 5. Kmetijsko spisje: knjigovodstvo, ra5unstvo, vloge, pobotnice, račun. Učitelj je oni, na katerega se vse obra5a. Treba je poglobitve, samoizobrazbe, šola nudi premalo. Katere knjige že imaimo? 1. Iz narodnega gospodarstva: Žun: Osnovni nauki narodnega gospodarstva. Brezigar: Osnutek slov. narodnegai gospodarstva. 2. Sociologija: Dr. Iv. Krek: Socijalizem. Ušeničnik: Socijologija. Abditus: Problemi malega naroda. Dr. Gosar: Socijalna ekonomija. 3. Zakonodaja: »Uradni list«, »Trgovski list«, »Občinska uprava«, »Narodni gospodar«, »Kmetovalec«. Članki v dnevnikih pod »Gospodarstvo«, ki so v današnjih časih velike važnosti. Treba jih je izrezovati in urejati. 4. Knjigovodstvo: P o d 1 e s n i k: Knjigovodstvo 1. in 2. del. Sič: Splošno knjigovodstvo. Trgovsko ra5unstvo. Krotmajer: Amerikansko knjigovodstvo. 5. Sestava gospodarskih pogodb, prošenj, dolžnih pisem itd. P o d k r a j š e k: Veliki spisovnik. D o 1 ž a n: Knjiga uradnih vlog. 6. Zadružništvo: Lapajne:. Jugoslov. posojilničar in zadrugar. »Narodni gospodar«, imese5nik, ki ga izdajati Zadružna in gospodarska zveza v Ljubljani. — Povdarjal je g. prof., da je teoretični študij podlaga praktičnemu udejstvovanju. Predvsem je treba samoizobrazbe, šele potem sledi delo. Sodelovati pa je treba čimprej. ne le gledati in čakati. Spoznaj se, za kaj si sposoben, do 5esa imaš veselje in tistega dela se oprimi. Ne za5enjaj povsod — ne v kolikih društvih si član, ampak v katerem se res udejstvuješ, to je merilo za vsakega. Učitelj je duševni delavec in ne ro5ni ¦ irt kmet zahteva predvsem du- ševne pomoči. Izobrazba učencev, izobrazba šoli odrasle mladine, izobrazba naroda. Specijalizirati se za delo v organizacijah, za duševno pomoč pri go- spodarskem delu; zai kmetsko delo ie že precej te5ajev dobro obiskanih. Stopi kot član v kako gospodarsko orgaiiizaciio, delaj, bodi odbornik, tajnik, vodi delo — ne daj, da drugi mani izobražen prevzame deto. in vse te bo ljubilo. U5iteljev je vedno manj, učiteljic več, treba je torei tudi uSiteljic-delavk. Gospodinjski tečaji. U5iteljice sodelujejo in nad a 1 j u j e j o delo, ki ga je započel gospodarski tečaj. Vzbujajo zanimanje za na_odne vezenine, narodno blago, sodelujejo pri notranjera delu v gospodarskih organizacijah. Važnost gospodinjstva: doma5e ognjiš5e je torišče in žariš5e vsega dela. Učite 1 j je med vsemi stanovi edini, ki je takoj, še mlad vržen med narod, sredidela. Sodeluj, kdor čaka. je izgubljen, izpopolnjuj se. 1. Z ahtevaijte učiteljskih tečajev — ne dolgih, dvomesečnih, ampak kratkih, a mnogo. Vsak učitelj bi moral imeti najmanj 4 ali 5 te5ajev. in to takoj že v prvi dobi. Zahtevajte specijailiziranih te5ajev: kmetijski, sadjarski, čebelarski, vrtnarski, praktiSni zadružniški, knjigovodstveni, društveno organizatori5ni in še drugi t©5aji. 2. P r i r e j a j t e' i z 1 e t e , ve5 uSiteljev z istimi interesi, n. pr. obiščite dobro organizirane zadruge, da vidite, kar želite videti, kmetijske šole, tovarne. Na licu mesta dobite več, kot 5e bi preštudirali knjige o isti snovi. 3. Lastno delovanje m e d m 1 a d i n o , ki je šoli odrasla. da se privadite nastopati in delati med starejšimi, že izkušenejšimi. Kmetjsko nadaljevalne šole od 14.—17. leta — a ne pretiravati v teh šolah z delom na polju in vrtu. Mladina mora biti zmožiiai. da čita in razume strokovne liste, da sleJI napredku, da ljubi naravo in se u5i od nje, da pojmi zakonodajo, računstvo. da si zna v naivažnejših vprašanjih pomagati. Učitelj nai se zaveda važnosti tega dela — in zato naj dela. Kdor ne dela, je ničla. Kdor ne dela, je parasit na narodovem telesu. USiteljstvo, ki bo delalo v tem smislu med narodom, bo prevzelo vodstvo naroda v svoje roke. Zapisnikarja.