Skladenjske razlike v katekizmih slovenskih in hrvaških reformatorjev (Trubar 1550, Konzul 1564; Krelj 1566, Vlačic 1566) Irena Orel Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SI 1000 Ljubljana, irena.orel@ff.uni-lj.si - 1.01 Izvirni znanstveni članek - 1.01 Original Scientific Article - V prispevku so predstavljene jezikovne razlike na skladenjski ravnini v izbranih vsebinsko enakih slovenskih in hrvaških prevodnih besedilih iz katekizmov 16. stoletja: v pridigi o veri v Katekizmu Primoža Trubarja (1550) in v hrvaški lati-nični priredbi Štefana Konzula (1564) ter kranjskem in hrvaškem prevodu (domnevno Matije Vlačica Ilirika) šolskega katekizma Sebastijana Krelja v Otročji bibliji (1566). Preverjena bo hipoteza, da hrvaški besedili, kljub možnemu vplivu slovenskih predlog nanju, ne vsebujeta (toliko) po nemščini povzetih skladenjskih struktur kot slovenski. The article presents linguistic differences on syntactic levels in selected and essentially identical Slovenian and Croatian translations of texts from 16th Century catechisms: from the sermon of faith in Primož Trubar's Catechism (1550) and the Croatian-Latin edition by Štefan Konzul (1564) as well as the Carniolan and Croatian translation (allegedly by Matthias Flacius Illyricus) of the school catechism by Sebastijan Krelj in the Children's Bible (Otročja biblija) (1566). The hypothesis to be verified is whether the Croatian texts, despite the possible influence of the Slovenian version on them, do not contain (as many) Germanic syntactic structures as the Slovene texts. Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, zgodovinska skladnja, slovenska in hrvaška reformacija, katekizem, kontrastivna analiza Key words: the history of Slovene language, historical syntax, Slovenian and Croatian Reformation, Catechism, contrastive analysis 1 Uvod 1.1 Predstavitev virov Idejno in jezikovnokulturno povezanost hrvaških in slovenskih reformatorjev spremljamo že od prve slovenske knjige Catechismus (1550), saj je že prvi slovenski protestantski pisec in začetnik knjižnega jezika Primož Trubar v njej objavil pridigo, naslonjeno na latinsko razpravo o veri (DE VOCABVLO FIDEI /.../) hrvaškega protestantskega teologa Matije Vlačica Ilirika (Matthias Flacius Illyricus), ki jo — 182 — Skladenjske razlike v katekizmih .slovenskih in hrvaških reformatorjev je Štefan Konzul uporabil tudi v svojem, po Trubarjevem prirejenem, glagolskem (1561) in latiničnem Katekizmu (1564).1 Ker je bila slovenska skladnja vezana na latinsko slovnično teorijo in cerkveno rabo in hkrati pod velikim vplivom nemškega uradnega in šolskega jezika,2 z in-terferencami v dvojezični govorjeni rabi in pri prevajanju neposredno iz predlog, pričujoča raziskava ugotavlja samostojnost ali odvisnost besednozveznih, stavčnih, (med)povednih skladov primerjalno v dveh izbranih slovenskih besedilih prvih dveh slovenskih reformatorjev, Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja, in v enako-vsebinskih hrvaških besedilih dveh istrskih reformatorjev, prevajalca Trubarjevih del Štefana Konzula in domnevno Matije Vlačica ali Krelja ali Jurija Juričiča.3 Primerjani bodo: a) pridiga o veri iz Trubarjevega Catechismus in der win-dischenn Sprach (1550)4 z naslovom SERMO DE VOCAbulo Fidei & de motibus feu affectibus, quos uera Fides excitat in homine, fuper hwc Chrifti Verba, O Mulier magna eft Fides tua. (Trubar 1550: 109-130), ki se glasi v sodobnem prevodu (Trubar 2008): »Pridiga o besedi 'vera' in o navadah ali občutjih, ki jih vzbuja v človeku resnična vera, ob teh Kristusovih besedah: O žena, velika je tvoja vera« (Mt 15,28); b) pridiga z naslovom PRIMI TRVBERI SERmo Croatice redditus DE VOCABVLO FIDEI, ET DE MOTIBVS SEV AFFEctibus, quos uera Fides excitat in homine fuper hwc Chrifti uerba., O Mulier magna eft Fides tua. MATHEI. 15. v latinični priredbi Trubarjevega katekizma: Stipan Konzul Istranin, Katekizam - Jedna malahna knjiga, V hrvatski jazik istumačena, Tübingen 1564;5 1 Trubar in Ungnad, svetovalec vojvode Krištofa Württemberekega, ki je 1561. leta (do smrti 1564) prevzel Trubarjevo »slov.-hrv. podjetje v svoje roke«, sta ustanovila južnoslovanski biblijski zavod oz. »slov., hrv. in cirilsko tiskarno« za izdajanje in tiskanje hrv. in slov. knjig s sedežem v Amandenhofu v Urachu. Ungnad je postal lastnik tiskarne in inventarja, oskrbnik in blagajnik; T. ravnatelj (principal), zadolžen za slovstv. načrte, izvedbo in nadzor slov. tiska; Konzul tolmač in korektor ciril. in glagol. izdaj« (Rajhman 2013). Trubarjeva vloga za izdaje glagolskih in cirilskih knjig je bila obravnavana v številnih slovenskih, hrvaških in tujih slavističnih delih (prim. Rotar 1984, Jembrih 2007 idr.). Trubarja in Konzula povezuje sodelovanje pri hrvaških reformacijskih tiskih v Biblijskem zavodu v Urachu med leti 1561-1564. 2 Navedba in izsledki razprav z (retorično) skladenjsko tematiko v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja so predstavljeni v Ahačič 2008/2009. Prevodoslovne in retorične obravnave prim. v Ahačič 2007. Trubarjevo skladnjo, besedni red, medjezikovne vplive in vire zanjo je podrobno raziskala Seitz 1998. 3 Prim. Orožen (1987: 140-141, 156), kjer predvidi Otročjo biblijo ob dokazovanju Kreljeve-ga avtorstva (140), ki ga ima za prirejevalca učbenika in sestavljavca ortografije (150), za skupno Kreljevo in Vlačicevo delo. Tezo o skupnem avtorstvu potrjuje po jezikovni analizi hrvaškega in slovenskega katekizma in primerjavi z ostalimi glagoljaškimi katekizmi tudi Čupkovic (2016: 77, 2018: 219, op. 9). 4 Izšel je anonimno in brez letnice, ki je prikrita med številskim delom na koncu njegovega Abecedarija, z lažnimi podatki o tiskarju in kraju (»Gedruckt in Siebenbürgen durch Jernei Skuryaniz«), tj. na Sedmograškem oz. v Transilvaniji), ki je po nedavnem odkritju Helmuta Clausa, predstavljenem v razpravi Kozme Ahačiča (Ahačič 2013), namesto doslej predvidenega Ulricha Morharta v Tübingenu Peter Frentz v Schwäbisch Hallu. 5 Priredil jo je po Trubarjevi pridigi najprej za glagolsko izdajo Katekizma (1561) in nato za latinično (1564). Predgovor (Onim koi ove knisicze sstati budu) sta podpisala »Anton Dalmatin, Sztipan Ißtrian«. Alojz Jembrih (2007: 234-237) navaja razlike med obema izdajama Pridige o veri. — 183 — Irena Orel c) kranjska in č) hrvaška različica šolskega katekizma v petih jezikih iz anonimnega učbenika OTROZHIA BIBLIA (1566), ki se je »kot prečiščen vzorec slovenskega knjižnega jezika vse do 80-ih let 16. stoletja uporabljala na ljubljanski protestantski stanovski šoli« (Orožen 1996: 168), ki ga je po novejših dognanjih (Orožen 1987: 146) jezikovno priredil Krelj. Za kontrastivno jezikovno analizo so bili upoštevani vsi katekizmi: - kranjski (= KK): SAZHETAK KATEHISMA KRANfkiga. - hrvaški (= HK): KATEHISMVS HERVATSKI. - nemški (= NK): Deutscher kleiner Catechifmus. - latinski (= LK): LATINA CATECHESIS. - italijanski (= IK): LA INSTRVCIONE ITALIANA DELla pieta chriftiana. Katekizmi so sestavljeni iz šestih delov v obliki dvogovora med očetom in detetom, z opisi zakramentov in molitvami, razvrstitev delov ne ustreza tedanjim znanim katekizmom (Orožen 1987: 142). Deli v kranjskem so naslovljeni takole: - SAZHETAK KATEHISMA KRAN=fkiga. - PERVI DEL: Defet sapovedi Boshie. - DRVGI DEL: APOSTOLSKA Vera. - TRETII DEL: Molitov Gofpodnia. - ZHETERTI DEL: To predigarftvu alli kluzhi od nebefkiga kralevftva. - PETI DEL: SAKRAMENT SVETIGA Karfta. - SHESTI DEL: SAKRAMENT VEZHERIE Chriftufove. - SAHVALENIE (le v KK in HK). Samo v KK je tudi štirikitična štirivrstična pesem z nagovorom: Nato vfi fercom poimo (Ne dai Ozha nafh lubi Bog). Obe izbrani besedili sta povezani z delom M. Vlačica: Trubar se je v svoji prvi natisnjeni pridigi v naslovu navezal na njegovo mnogo bolj obsežno, besedilnovrst-no različno teološko razpravo De vocabulo fidei /.../ (Vlačic 1549, 159 strani),6 ki je izšla v Wittenbergu, in uvodoma zapisal: »Leta pridiga ye od primofa trubarie zheftu pridigouana / na to ifto / te druge nega pridige vfe kafheio / gredo / inu fe glihaio« (Trubar 1550: 202).7 Raziskovalci slovenske reformacije ugotavljajo, da je »imel za podlago Vlačicevo razpravo o veri« (Rajhman 2008: 31 po Kidrič 1919), da »jo je navdahnil Vlačic« (Rajhman 2008: 36), da je prevod iz 3. dela Vlačiceve razprave (Sakrausky 1970 po Rajhman 2008: 27, 29), kar Rajhman z utemeljitvijo zavrne.8 Tudi Trubar sam ne uporablja izraza prevod, temveč različno zapisan izraz »colle/i/giert« (Rajhman 1977: 18-20, 2008: 28),9 npr. tudi v nemškem predgovoru h 6 2. izdaja De voce et re fidei s posvetilom Petru Pavlu Vergeriju ml. je l. 1555 izšla v Baslu in ima dve strani več ter dodan Index. Prim. tudi Rajhman 1977: 16. 7 Po Rajhmanu (2008: 27) Trubar v svojem delu Register und summarischer Innhalt (1561) omenja, »da je povzel pridigo Sermo de vocabulo fidei po Vlačicu«, toda navaja drugo izdajo (1555) namesto prve (Rajhman 1977: 16, 19). 8 Rajhman (1977: 21) ugotavlja stične točke zlasti v drugem delu pridige (1977: 21). 9 Kastelec-Vorenc: colligere 'paperkovati, zbrati' (Fran). — 184 — tS^A-Vio- Centra Skladenjske razlike v katekizmih .slovenskih in hrvaških reformatorjev Katekizmu z dvejma izlagama (1575: 4),10 ki Rajhmanu pomeni samostojno obdelavo virov (Rajhman 1977: 19-20), »neke vrste spodbudo ob določenem tekstu; navdih, ki ga je Trubar dobil pri svojem avtorju, je samostojno razvil« (Rajhman 1977: 19). Vlačic je bil v Jeni učitelj in nato vzornik do prezgodnje smrti jezikoslovno najbolj izobraženemu slovenskemu reformatorju S. Krelju,11 Trubarjevemu nasledniku na mestu superintendenta v Ljubljani, z njegovim sodelovanjem je verjetno nastal tudi omenjeni učbenik.12 Na istrski spletni strani so v geslu Matija (Frankovic) Vlačic Ilirik (1520 Labin, 1575 Frankfurt na Majni) omenjeni njegovi stiki z našimi deželami in avtorstvo hrvaškega katekizma: Neko vrijeme bio je u vezi sa suradnicima hrv. protestantske tiskare u Urachu. God. 1563. putuje u Štajersku, Kranjsku i Istru. Bavio se mišlju da u Regensburgu ili Celovcu,13 a možda i u Ljubljani, otvori protestantsku školu, u kojoj bi se predavalo »ilirskim« jezikom. U pro-testantizmu Vlačic vidi ideju koja bi mogla vjerski približiti sve južne Slavene (uključujuci tu i muslimane). Njegovu poslanicu P. P. Vergeriju preveo je P. Trubar na slovenski 1550.14 Postoji mišljenje da je Vlačic autor dvaju manjih polemičkih spisa na hrvatskom jeziku (čakavski, ikavski) koji su štampani u višejezičnim djelima i to: Rasgovaranje meju papistu i jednim luteran, Padova 1555. i Katehismus hervatski u Otročjoj bibliji, Regensburg 1566. 1.2 Namen primerjave in predpostavke V središču pozornosti je prepoznavanje razlikovalnosti med sosednjima južno-slovanskima jezikoma na jezikovni ravnini, kjer je vpliv tujejezičnih struktur največji in najmanj opazen, tj. v skladnji, na besednozvezni, stavčni in povedni ravni. Namen kontrastivne analize tedanjih skladenjskih posebnosti je ugotoviti, ali je Konzulov latinični prevod15 odpravil Trubarjeve na nemščino naslonjene sklade in enako tudi hrvaški prevod katekizma za otroke ni vseboval skladenjskih interferenc iz nemščine, čeprav obstaja možnost, da tudi na skladenjski ravnini na njihovo rabo vplivata Trubarjeva in Kreljeva predloga. Ujemanja v Pridigi o veri oz. Otročji bibliji (= OB) naj bi potrdila enakost skladov v obeh jezikih, po slovenskih oz. tujejezičnih zgledih, razlike pa dokazale skladenjska razhajanja v obeh jezikovnih sestavih oz. (ne)odvisnost od vzorov ali slogovno samostojnost. Trubarjevi in Kreljevi prevajalski zgledi in tujejezične predloge so obravnavani v 10 »dife nachuolgende lange Predig zufamen colligiert«. 11 Mirkovic (1980: 383) za l. 1562 zapiše, da je bil Krelj tedaj »najintimniji povjerenik Vla-čicev«. 12 Avtorstvo tega verskega priročnika del hrvaških raziskovalcev pripisuje Vlačicu, kar v študiji k izdaji faksimila omenja tudi M. Orožen (1987: 140), ki jezikovno utemeljuje Kreljevo avtorstvo in sprejema le možnost, da bi šlo za »njuno skupno delo« (1987: 141). 13 Mirkovic (1980: 383) za leto 1563 omenja Vlačicevo pot v Istro in Benetke, njegovo razmišljanje o univerzi v Celovcu, kjer se je bal odpora mestnega senata, in zbiranje sredstev zanjo na poti, tudi v pogovoru s kranjskimi deželnimi stanovi in Klombnerjem. 14 Ni jasno, na kakšno poslanico se nanaša, posvetilo Vergeriju (Epistola Nuncupatoria) je datirano z letnico 1554 in objavljeno v 2. razpravi De voce et re fidei (Vlačic 1555). 15 Za celostno kontrastivno obravnavo bi bilo treba preveriti tudi vse možne Konzulove predloge za katekizem. O tem prim. Čupkovic 2016 in 2018. — 185 — Irena Orel slovenskih jezikoslovnih razpravah od konca 19. stoletja dalje.16 Hrvaško-slovenske jezikoslovne stike pri omenjenih avtorjih v zadnjem času sistematično raziskujeta hrvaška jezikoslovca A. Jembrih (2007) in G. Čupkovic (2016, 2018).17 Skupna objava kranjskega in hrvaškega katekizma v OB (1566) ob latinskem, nemškem in italijanskem, ki je lahko nastala s sodelovanjem Krelja in Vlačica, omogoča petjezično medjezikovno primerjavo. Zaradi ustaljenih obrazcev pričakujemo enotno strukturo, povzeto po nemškem ali latinskem zgledu, in manj odstopanj. Ujemalne in razlikovalne skladenjske posebnosti v obeh slovenskih besedilih, primerjanih s hrvaškimi, so obravnavane in ponazorjene vzporedno.18 M. Orožen za Krelja zapiše, da je »dokaj suveren obvladovalec kontrastivno prepoznavnih slovničnih (in stilističnih) zakonitosti, pravil slovenskega jezika v odnosu do latinskega, nemškega, hrvaškega ...« in ugotavlja »zavestnejše skladenjsko vezanje stavčnih členov in stavčnih vzorcev po pravilih slovenskega ali tudi njemu sorodnih slovanskih jezikov (,staroslovenskega', kot ga sam imenuje, hrvaškega, morda tudi češkega), na kar kaže zlasti njegova priljubljena raba deležnikov na -oč / -eč«. Z ohranjanjem naravnega skladenjskega izražanja se »skuša ogniti v jeziku že ustaljenim skladenjskim kalkom (dobesednim prevodom), ki pa so v Trubarjevih prevodih pogostejši, pomnoženi še z novimi« (Orožen 1996: 167). »Krelj piše zavidljivo urejen slovenski knjižni jezik, izhajajoč iz arhaičnih prednosti zahodnega slovenskega narečnega območja in stare slovenske obredne jezikovne tradicije na stičišču z glagoljaštvom.« (Orožen 1996: 184) 16 Prim. Ahačič (2007: 263-282; Tehnika prevajanja in viri za prevod Svetopisemskih besedil), kjer je navedena tudi predhodna pomembnejša strokovna literatura (od V. Oblaka, I. Gra-fenauerja A. Breznika do sodobnosti). Ahačič je napravil analizo virov za svetopisemske prevode in osnovnih prevajalskih postopkov. Pri Kreljevi Postili (1567) je predvidel rabo grške ali latinske predloge (281). 17 G. Čupkovic je predstavila OB kot »nezaobilazan segment povezanosti hrvatskih i slovenskih filologa u 16. st.«, ki tudi »praktično posvjedočuje Flaciusove hrvatske rečenice, bilo posredno, savjetovanjem i redigiranjem, bilo neposredno« (2016: 92), jezik hrvaškega katekizma je soočala tudi s Trubarjevimi abecedniki in Katekizmom (1555), z uraškimi izdajami katekizma (1561, 1564, od katerega se delno razlikuje), glagolsko in cirilsko Tablo za dicu (1561), kateri se približuje, saj so nekateri uraški tiski kompromisni, utemeljeni na tradiciji in usmerjeni k štokavščini, Vlačic pa nasprotno v OB ob poznavanju stcsl. »promovira narodni (čakavski) književni jezik oslonjen na tradiciju« (prav tam); v kontrastivni obravnavi z jezikom Razgovaranja meju papistu i jednim luteran Antona Senjanina (1555), Trubarjevim Katekizmom (1555) ter z glagolsko splošno spovedjo (1496) in Konzulovim latiničnim katekizmom glede na Lekcionar Bernardina Splicanina (1527) je ugotavljala hrvaško-slovenske vplive in organsko zlitje v 16. stoletju (2018). Čeprav Mirkovic hrvaški katekizem OB in Razgovaranje pripisuje Vlačicu, avtorica glede na jezikovno podobo izključi istega avtorja za obe besedili, za drugega pa predvidi le Vlačicevo latinsko predlogo (2017: 223, op. 149). 18 Enačaj = in prečrtan enačaj ^ označujeta ujemanje in neujemanje med slovenskim in hrvaškim zgledom, ničla 0 pa odsotnost skladenjske prvine v besedilu ali odsotnost besedila. - 186 --Slavia Centralis 1/2019 - Skladenjske razlike v katekizmih .slovenskih in hrvaških reformatorjev - 2 Besednozvezna skladnja 2.1 Besedni red v samostalniških zvezah V samostalniških besednozveznih skladih izstopa v hrvaškem besedilu občasna stava levega ujemalnega prilastka desno od odnosnice pod vplivom latinščine,19 zlasti svojilnega zaimka (npr. tvoj, negov, ne pa dvojnica nega), svojilnega pridevnika (Kristusov), dvojnično pridevnikov z religioznega področja, zlasti božji (befie(i)da / rits), nebeski (Otacz), ki je skladna s Trubarjevo stavo z inverzijo in ustreza latinski rodilniški obliki samostalnika Dei, Christi, coelorum (LK). 2.1.1 Pri Konzulu je glede na Trubarja pogostejša zaznamovana stava levega ujemalnega prilastka desno od odnosnice po tradiciji pod vplivom latinščine ali po slogovni tipiki, kar je lahko tudi ujemalno s Trubarjem. Posplošena je v stavi svojilnega zaimka, a ne v dvojnici nega: T. levo od odnosnice, K. desno ali levo od odnosnice: T. tuia Vera £ K. Vera tvoya (202, 102); T. fuio Martro nafhe grehe platil (223) = K. zmuku fivoyu, naffe grijhe (122); T. po nafhi faftopnofti inu modrufti (207) £ K. po razumu i ludoi mudrofiti naffoi (107); T. zhes fuie grehe; fuie grehe; fuio hudo naturo (219) = K. fivoih Grijhov; za fivoie Grijhe; na fivoiu zlu Naturu (118); T. nega grehe (222) = K. nega grijhe (121). Samostalniške besedne zveze s pridevnikom božji izkazujejo pri Trubarju (1550) in Konzulu (1564) obojno stavo, saj je pridevnik lahko na levi ali desni od jedra, primeri potrjujejo vse kombinacije: - inverzija pri obeh: T. oblube bofhye (207); fkufi to Befedo bofhyo; to fkriuno ftonouito uolo bofhyo (215); dar bofhy (209) = K. obitovanie Bosye (107); po Ritsi Bosyoi; otainu fitanovito volyu Bosyu (114); dar Bosy (109); - brez inverzije pri obeh: T. bofhy fapuuidi inu nega voli; bofhya prauiza (217) = K. Bosym zapovidam i voli negovoi (116); bosy fird i pravda (116); - inverzija pri Konzulu: T. bofhyga ferda £ K. prez himbe firda Bosyega; - inverzija pri Trubarju: T. to Befedo bofhyo (215) £ K. ovu Bosyu Rits (114); T. na to Befedo bofhyo (210) £ K. od Bosye befiide (108). 19 Merše (2015: 91) zapostavljenost prilastka pri Krelju v Postili definira kot odmik od nemške Spangenbergove predloge (npr. befedo fvoio). — 187 — Irena Orel Drugačno zaporedje imajo samostalniške besedne zveze s pridevnikoma sveti in večni: inverzija je samo pri Konzulu v zvezah Duh sveti, život večni: T. fueti Duh (204) ^ K. Duh fiveti (104); T. fuetiga Duha (210) ^ K. Duha Szvetoga (109); T. = K. S. Petru (210, 109), K. fivetomu Yakovu (119) (T. nima); T. imeiti ta vezhni leben (205) ^ K. imati Sivot vetsnij (105); T. fto Vezhno fmertio (218) = K. zvetsnu fimrtyu (117). 2.1.2 V KK je svojilni zaimek večinoma levo od odnosnice, stava na levi se ujema z nemškim besedilom. V HK prevladuje stava na desni, večinsko ujemalna z latinskim, dvojnična je v italijanskem prevodu. Npr. v 1. zapovedi: KK levo, HK desno: tvoi Bog = NK: dein Gott = IK: tuo Dio ^ HK: Bog tvoi = LK: Deus tuus; KK: niegovu Ime f HK ime niegovo; KK: tvoiga blishniga ^ HK: blishnega tvoega; KK: fvoimi Iogri ^ HK fauzheniki fvoimi; KK in HK desno: 2. zapoved: KK: Ne vsami vufta GofpodaBoga tvoiga20 = HK: Boga tvoega; 4. zapoved: KK: Ozheta tvoiga inu Mater tvoio = HK: Otca tvoega, i Mater tvoiu. V HK so primeri večinsko z inverzijo, izjema je na začetku, ujemalno v vseh jezikih: moie Dijte (= KK: moie Dete, NK: mein Kind, LK: mi fili, ^ IK: figliuol mio) in v vseh treh primerih v Zahvaljenju: npr. ovu fpafitelnu fvitloft fvoega fvetoga Evagelia (KK zaimka nima). Primerjava 3. dela (očenaš) izkazuje najbolj uravnoteženo stavo svojilnega zaimka v posameznih prevodih, levo v kranjskem in nemškem,21 desno v hrvaškem in latinskem,22 obojno v italijanskem očenašu: KK levo: tvoie Ime, tvoie kralevftvu, tvoia volia, nafh vfakdani kruh, nafhe dolge, nafhim dolshnikom ...; HK desno: Ime tvoie, kralevftvo tvoie, volia tvoia, Kruh nafh vfakdanij, dolge nafhe, dolshniko nafhim (= Očenaš 1564 in tudi 1560, Tabla za dicu 1561 (po Jembrih 1992: 33)); NK levo: dein Name, dein reich, Dein will, Unser teglich Brott, vnfere fchulde, vnfern fchuldigern; 20 Zapostavljenost prilastka v Kreljevi Postili kot odmik od prevodne predloge in na dodanih mestih Merše (2015: 91) uvršča med stilno ritmično učinkovite hotene spremembe (befedo fvoio, oblübi Boshij) oz. tip odnosnica + ujemalni prilastek, značilen za Krelja, Juričič spreminja v stilno neoznačeno stavo (Merše 2013: 159-160). 21 V obeh srednjeveških obrazcih se v očenašu stava razlikuje (Rateški / Celovški rokopis ima v treh zgledih inverzijo, v dveh pa ne (twoye yime, naffen dalnykom), Starogorski pa v nobenem levem prilastku. 22 V 6. delu se inverzija svojilnega zaimka v HK vkervi moijoi, na vfpomenutie moie (dvakrat) ne ujema z LK (in meo sangvine, in mei commemorationem), le prvi zgled je skladen z IK (sague mio, in mia comemoracione), zgled v HK telo moie pa se sklada z LK in IK (corpus meum, il corpo mio). - 188 --Slavia Centralis 1/2019 Skladenjske razlike v katekizmih .slovenskih in hrvaških reformatorjev LK desno: nomen tuum, regnum tuum, voluntas tua, Panem noftrum quottidianum, debita noftra, debitoribus noftris; IK levo in desno: il nome tuo, il regno tuo; la tua volota, il nostro pane cotidiano, li nostri debiti, alli nostri debitori. V obeh katekizmih je zaznamovana stava pridevnika božji: KK: te defet Sapovedi Boshie = HK: defet Sapovedi Boshie 23 V obeh ni inverzije pridevnika sveti, nebeški, v HK je izjema zveza sveti Duh:24 KK: od fvetiga / vfvetiga Duha ^ HK: od Duha fveta, vDuha fvetoga; KK: kfvetimu Petru = HK: fvetomu Petru; KK: Sakrament fvetiga karfta = HK: Sakrament fvetoga Karfta; KK: kluzhi od nebefkiga kralevftva = HK: kliuzhi od nebefkoga kralevftva.25 V KK za razliko od HK ni inverzije pridevnika večni: KK: en vezhni leben ^ HK: shivot vezhni; stava na levi v KK se ujema z NK, stava na desni v HK pa z LK in IK. Pri obeh je ujemalna dvojnična stava (inverzija ali ne) pridevnika vse(ga)mogoči: levo: KK: O lubi vfigamogozhi Ozha = HK: O vfemoguchi Boshe i Otzhe; desno: KK: Ozheta vfigamogochiga = HK: Otca vfemoguchega 26 V Zahvaljenju se razkriva ujemalna nezaznamovana stava levih prilastkov, pa tudi različna razvrstitev lastnostnih pridevnikov v nizu zaradi različnega pomenskega poudarka: KK: nafhiga karfhanfkiga Katehifma = HK: pravoga Karftianfkoga Katehifma; KK: to sdravo luzh fvetiga Evangelia = HK: ovu fpafitelnu fvitloft fvoega fvetoga Evagelia. KK: fvoijm neumnim mladim Otrokom ^ HK: fvoijoi mladoi nerasumnoi dijtci. V naslednjem zgledu iz Zahvaljenja se zamenjuje stava svojilnega zaimka in pridevnika sveti: KK: fvetim Duhom tvoijm ^ HK: ftvoim Duhom fvetim. 2.1.3 Svojilni / vrstni pridevnik je pri Trubarju desni neujemalni samostalniški rodilniški prilastek, tako pri Konzulu, le da je v prvem zgledu zapostavljen, kot v KK in HK pa je pretvorjen v levega pridevniškega: 23 NK in LK imata na tem mestu samostalnik v rodilniku: Die zehen Gebott Gottes, decem Dei prmcepta. 24 V NK je pridevnik sveti vedno na levi strani, v LK in IK pa je zveza sveti duh z inverzijo: LK Spiritum fanctum, IK spirito fanto, kar lahko vpliva na HK. 25 Kjer ni primerjave, v prevodih ni rabljen pridevnik. 26 V NK, LK in IK je ta pridevnik vedno desno od odnosnice. — 189 — Irena Orel T. ta Syn tiga zhloueka (227) ^ K. Szyn tslovitsafiki (125);27 KK (1. del): od doma te flushbe ^ HK: is flushbene hijhe;28 KK (6. del, robna opomba): Chrijtujovo Telo (IK corpo di chrijto); KK (3. del): Molitov Gofpodnia = HK: Molitva Gofpodnia = LK: Precatio Dominica; KK (6. del): (Sakrament) Vezherie Chriftufove = HK: Vezhere Ifukarftove = LK: cmna dominica; ostala prevoda imata neujemalni rodilniški desni prilastek: NK: Das gebet des Herrn, des Nachtmal Chrifti, IK: la oracione del signore, della cena del signore. 2.2 Nedoločni in določni člen v samostalniški zvezi 2.2.1 V Pridigi sta pri Trubarju zelo pogosto rabljena, Konzul pa ju odpravlja: le deloma ohranja pod vplivom Trubarjeve predloge nedoločni (T. an-a-o - K. yedan -dna-o) in redko določni člen oz. le v primerih, ko bi bil morda lahko pri obeh rabljen v vlogi kazalnega zaimka: T. ta, ta, tu - K. ta, ta, to / (ov' -a -o) - razlika v obliki pri Konzulu je morda razločevalna: ta za člen, povzet po Trubarju, ov(i) pa za kazalni zaimek, npr.: T. Ana Pridiga zhes te Crijtujeue bejede (202) 0, = K. Prodika fivrhu ovih Ifiukrfitovih befiid (102); T. ano zhlouejko oli kupzhouo Vero (203) = K. yedna tslovitsafika ili trgovfika Vera (103); T. Ta Vera ie ana podpurna oli an terden grunt (205) 0, = = K. Vera jefit yedna podporna, i yedan tvrdfundament (105); T. Ta kerjzhanjka Vera, Ta Haidoujka inu Turjka Vera (203) 0 ^ K. Krfitianfika Vera, Poganjka Vera, Turfika Vera (103).29 2.2.2 V OB je tudi v kranjskem besedilu raba obeh členov glede na Trubarjevo omejena, v HK pa je odpravljena,30 npr.: - nedoločni člen: KK: Iejt jam en Chrijtian. (= NK) 0 ^ HK: Ia iejam karjtianin. (= LK, IK); KK: en vezhni leben 0 HK: shivot vezhni; - določni člen: KK: to karjhanjko pravo Vero 0 ^ HK: pravu karjtianjku Veru; KK (6. del): Ta31 kelih ie ta novi Tejtament 0 ^ HK: To iejt pehar novoga Tejtamenta; 27 Slovenski standardni prevod Svetega pisma (1996, 2003, www.biblija.net) ima tudi posplošeno zaporedje z inverzijo svojilnega pridevnika .sin človekov (npr. Mt 26,24 za Trubarjevo Ta jyn tiga zhloueka), npr. v Novi zavezi v 58 pojavitvah. Orožen (1996: 179) pri Krelju ugotavlja ob spremembi (Angel Gojpodnij) ohranjanje svojilnega rodilnika v razlagalnem delu Postile, morda pod glagoljaškim vplivom. 28 NK ima zloženko (dienjthauje), LK in IK pa samostalniški desni rodilniški prilastek (LK domo jeruitutis, IK casa di seruitu). 29 Le v latiničnem katekizmu je dodano: i vfiaka druga kriva Vera (103, G Illla, prim. Jembrih 1992: 234). 30 Raba člena je značilna za NK (npr. ein Chrijten Menjch, ein Ewig.s leben), določnega tudi za IK (delno v naslovih: IL PADRE., IL FIGLIVOLO., PADRE., FIGLIVOLO, LA PRIMA PARTE ...; v molitvi: La rejurecione della carne, e la uita eterna; tuo e' il regno, lapotencia, e la gloria idr., medtem ko v LK člena ni. 31 V NK in LK se na tem mestu potrjuje raba kazalnega zaimka (NK: Trincekt [!] alle daraufi difer Kelch ijt das Newe Tejtamet, LK: hic calix nouum tejtamentum ejt). — 190 — ■-S^avt-a. (Centra - Skladenjske razlike v katekizmih .slovenskih in hrvaških reformatorjev - KK (Zahvaljenje): tim modrim 0 ^ HK: premudrim. Čeprav je znano, da je Krelj člen deloma opuščal,32 v katekizmu določni člen nastopa precej pogosto, npr.: ta Euangelion, vtim Imeni, ta Sakrament fvetiga /..J, ta pervi del /..J, tako tudi v molitvah: Gmaina tih fvetnikov; vftaenie tiga Mefa, toda: Odpufchanie Grehov, opusti pa ga v naslovih, npr.: Pervi del, Perva sapoved, Molitov Gofpodnia, Apoftolfka vera, Sakrament Vezherie Chriftufove, razen To predigärftvu, medtem ko ga HK ne uporablja. Izjemna raba člena, morda le v vlogi kazalnega zaimka v HK se kaže le v Zahvaljenju: KK: to sdravo luzh fvetiga Evangelia ushgal = HK: ovu fpafitelnu fvitloft; KK: vtei Luzhi shivimo = HK: vatoi fvitlofti. 2.3 Kalkirana predložna zveza sredstva in posredništva Kalkirana predložna zveza sredstva in posredništva po nemščini večinoma ostaja (fkufi - ßkroz(i)), nekajkrat pa ga pri Konzulu zamenjuje ustreznik slovanskega izvora po, vzročni radi (tudi priredno dvojnično) ali zveza s pomocu. Ugotovljeni so naslednji tipi: a) kalkirani predlog se ohranja: T. fkufi te Sacramente tiga fuetiga kerfta (210) = K. ßkrozi Szakramente Krßta i Vetsere Ißukrßtove (109); b) pri Konzulu ga zamenjuje predlog po: T. To Vero nim Bug da fkufi fuyo befedo (210) ^ K. Ovu Veru nam Bog daye po ßvojoy beßidi S. Evangelia (109); c) pri Konzulu je uporabljena zveza s pomocu: T. fkufi to muzh fuetiga duha (210) ^ K. ßpomochu Duha Szvetoga (109); č) Konzul ga zamenjuje ali dopolnjuje s hrvaškim vzročnim predlogom radi in dodaja novo pomensko vrednost: T. fkufi ta pogled vto kazho (227) f K. radi pogleda na zmiyu (125); T. fkufi toVero (228) = + f K.ßkroz i radi Vere (124). 32 Prim. rabo člena in omejitev rabe pri Krelju (Rigler 1968: 118-119, Orožen 1996: 179, Merše 2013: 158) oz. odpravo člena v HK glede na KK v Čupkovic (2016: 90, 2018: 230-231). — 191 — - Irena Orel - OB teh zvez v katekizemskem delu nima, razen v robni opombi (A5b): Sato oben Poftavo popolnoma ne dershi. oben fkusi nio tudi Vnebefa ne pride.33 2.4 Besednozvezne razširitve Priredne besednozvezne razširitve so zaradi pomenske natančnosti prevoda pogostejše pri Konzulu,34 uvajanje dvojne formule ima slogovno retorično in pomensko razlagalno vlogo:35 T. v nadlugah (209); K. nevolah i tugah (107); T. faftopnofti (233); K. razumu ni mudrofiti (130). V OB zaradi drugačne besedilne vrste ni razširitev, razen v zgledu iz Zahvaljenja, kjer je razširitev v obeh besedilih, vendar je v KK v določilu, v HK pa v jedru: KK: O lubi vfigamogozhi Ozha - HK: vfemoguchi Boshe i Otzhe. 3 Stavčna skladnja V stavčni skladnji je v hrvaških prevodih redkeje prisotna kalkirana glagolska vezljivost po nemških vzorcih, odvečna raba izraženega osebka v obliki osebnega zaimka pa se izkazuje pri vseh, a jo Konzul pogosto opušča. Različen besedni red se kaže v stavi (zloženega) povedka v stavku, ki je tudi pri Konzulu včasih za drugimi stavčnimi členi, in redko v naslonskem nizu. 3.1 Kalkirana desna glagolska vezljivost 3.1.1 Kalkirani predložni morfem glagola je pri Konzulu ob glagolih rekanja redko še prisoten (reči / govoriti, klicati h komu - govoriti komu), npr.: T. gfuetimu Petru taku gouori (209) 0 ^ K. S. Petru tako govori (109); T. klyzhemo na nega 0 ^ K. ga zazivamo. V OB (4.-5. del) je pri glagolih rekanja v HK kalkirani predložni morfem glagola k enkrat izkazan, skladno z NK in IK, enkrat pa ga ni, ujemalno z LK: KK: govoriti h komu (= NK, IK) / proti komu 0 ^ HK: govoriti komu (= LK) / = h komu: KK: govoriti kvfeim fvoim Apoftolom /proti fvoijm Iogrom; 0 = HK: govoriti vfim Apoftolom / kauzhenikom; NK: fpricht zu feinen Apofteln / redet zu feinen Jungern; 33 Za dopolnilo se zahvaljujem recenzentu, ki v celi OB ugotavlja še en zgled: vfe nam kisveli-zhaniu potrebne ftuke prave karfhanfke katholifke vere fkusi fvetiga Duha resodivene inu sapifane ima (F3b). 34 Prim. sinonimne nize v Jembrih (2007: 230-131). 35 Prim. Seitz 1995, Ahačič (2007: 302-303), Merše (2013: 156-157, 2015: 85) za Postilo navaja dvočlenske sopomenske zveze prevzetega (po izvirniku) in uveljavljanje domačega izraza (2013: 156-157, 2015: 85). — 192 — ■-S^avt-a. (Centra Skladenjske razlike v katekizmih .slovenskih in hrvaških reformatorjev LK: locutus eft Apoftolis fuis / difcipulis fuis dicens; IK: parlo / aparlato /.../ alli fui difcepoli dicendo. Tudi namerno dopolnilo uvaja v nemščini rabljen morfem k: KK: storiti / piti kmoimu spominu (= NK: zu meinem gedechtnifi) ^ HK: na vfpomenutie moie (LK, IK in 'v'); KK: prelita bode kodpufchaniu Grehov) (= NK: zur Vergebung) ^ vaodpufchanie grihov (= LK: in remiffionem, IT: per la remiffione)?6 3.1.2 Pri Trubarju in Konzulu se ohranja morfem od za vsebinski predmet (govoriti od česa), kar morda izpričuje njegovo dejansko rabo v govoru in ne skladenjskega kalka: T. od take duhovfke fhpifhe poufod tu fuetu pifmu gouori (223-224) = K. od takove duhovne pyche povfiuda Pijfimo govori (122); T. rad od buga gouori (237) = K. rad od Boga govori (134). V KK ta predmet ni uporabljen razen v posamostaljeni pretvorbi: KK: 6. del: Te befede od Vezherie Chriftufove 0, ^ HK = NK, LK brez morfema (verba uidelicet c&nm dominicm), IK ^ (cioe della cena del signore). 3.1.3 Kalkirani predložni morfem čez je pri Konzulu zamenjan z danes v hrvaščini neizkazanim predlogom svrhu (čez - svrhu): T. Ana Pridiga zhes te Chriftufeve befede 'ob Kristusovih besedah' (202) = K. Prodika fivrhu ovih Ifiukrfitovih befiid (102); T. Tu vfe Bug dopufti pryti / zhes te ludi / fa uolo tiga greha (219) = K. To vfie Bog ffalie fivrhu lyudi chicha Grijha (118). 3.1.4 Naklonska zveza nujnosti imeti + nedoločnik se ohranja tudi v hrvaškem besedilu: T. de my Verni nihdar obeniga pomankana imamo imeiti (206) = K. de mij verni nigdar niednoga pomankania ni potribe nimamo imeti (106); KK: 3. del: Boga famiga imamo moliti; HK: ^ 0 (ni robne opombe); KK (Zahvaljenje): 0 (zhaftimo, sahvalimo) ^ HK: Tako imamo vfi sahvaliti i zhaft dati Bogu Otcu Stvoritelu. 3.1.5 Trubarjevi glagolski kalki po nemških predponskih glagolih (prim. Merše 2003) so pri Konzulu pogosto odpravljeni: T. To ifto Arznyo ye fam gofpudBug /.../ inu vfem ludem poftauil naprei /.../ inu fui ferd pruti nemu cillu polofhiti doli (221-222); K. Ovu ifitu Likariyu/. / i vfiim lyudem prikazal /. / i fivoi firdfitanovito od nega fiavfiima odvratiti (120-121). 36 Morfem k po nemščini pa ostaja v zaporednostni prislovni zvezi: T. Htretimu (220) = K. K'tretomu (119) 'tretjič'. Prim. enak zgled v Kreljevi Postili (Merše 2013: 140). — 193 — Irena Orel 3.2 Raba osebnozaimenskih oblik v vlogi osebka Osebek v obliki osebnega zaimka v imenovalniku je izražen v slovenskem in hrvaškem besedilu, čeprav ga Konzul tudi odpravlja: T. Jeft fem JaJtopmJhi /.../ fakai iefit derjhim /... / Satu iefit vezh lubim (214) = K. Yayefiam razumnei odfitareih, zats ya drsim /... / zato ya veche lyubim (113); T. katerih my ne vidimo (205) = K. kih mi nevidimo (105); T. On ye vmerl (231) = K. On ye umrl (128); T. Nu aku bi my hoteli /.../ (inu kadar my taciga /.../) (207) 0 f K. No, ako bifimo hotili /.../ (i kada takovih ritsi /.../) (107). Tudi v OB v HK osebnozaimenska oblika večkrat ni izražena:37 KK: Iefi Jam en Chriftian. = HK: Ia iefam karftianin. = NK: Ich bin ein Chriften Menfch. = IK: Io son huomo chriftiano. f LK: Homo fum Chriftianus. KK: 1. zapoved: IEST GOSpodfam tvoi Bog = HK: Ia iefam Gofpodin Bog tvoi = NK: Ich derHerr bin dein Gott = LK: Ego Iehovafum dominusDeus tuus = LK: Io signor sd tuo Dio; KK: Mi fmo finali 0 f HK: Kadfmo /.../ finali; KK: 4. del: Iefi ozho tebi dati kluzhe = NK, IK 0 f HK: Tebi ozho dati kliuzhe (nepremi predmet se prestavi na začetek povedi) = LK: Et tibi dabo claves; KK: IEST VEROIEM VBOGA (= NK, IK) 0 f HK: Veruiu vBoga (= LK) = K. 1564: Veruju v jedinoga Boga. 3.3 Deležniški polstavki Osebne glagolske oblike pri Trubarju in Krelju redko zamenjujejo tvornosedanja deležja in deležniki (zlasti leksikalizirani rekoč),38 pogosteje pa se pojavljajo pri Konzulu in v HK, kjer se večkrat ujemajo z LK in IK oz. so značilni le za slednja (prim. 3.5.2.1). V HK in LK najdemo pri različnih glagolih tudi tvornopreteklo deležje / deležnik, ki ga ostali nimajo, npr.: T. In Suma (230) f K. Kratko govorech (127); T. inu gori iemle (210) f K. popravlayuchifie i pobolfifiayuch (109); KK (2. zapoved): niegovu Ime sa marfkai vufta vsame f HK: prijemliuchega Ime niegovo utafchinu (NK -; LK -, IK -); 6. del: KK: vezherial (= LK: cwnavit) f HK: vezherajuchi (= IK: cenando); KK: vsame kruh, sahvali, garaslomi, inu da fvoijm Iogrom rekoch (f NK fprach; LK = dicens) f HK: vse kruh, blagofloviga, i hvale vsdavfihi, raslomi i rezhe = IK = prefe ilpane et hauendolo benedetto, e rendute le gracie,39 loruppe, e diede alli sui difcepoli dicedo); KK: sahvali inu pravi f HK: hvalu vsdavfihi da nijm govorechi (f, = LK: cum gratias egiffet, dedit illis dicens, IK: e rendute le gratie, lo diede a'quelli dicedo).'''0 37 Orožen (1996: 179) poudarja, da je Krelj spoznal »osnovno razliko med slovenskim in nemškim jezikom in spremenil razvrstitev člena in zaimka po zakonitostih slovenskega jezika«. 38 Povečano rabo deležij pri Krelju omenja Orožen (1996: 167, 183-184), Ahačič jih na istih mestih nahaja tudi v grški in latinski predlogi (2007: 281), Merše navaja Kreljevo razširitev z rekoč za navezovalnim to je in pred dodanim vsebinskim pojasnilom glede na Spangenberga (2015: 80). 39 V IK sta tudi uporabljena tvorna pretekla gerundija. Za podatek se zahvaljujem Martini Ožbot Currie. 40 Zgled z deležniškimi zvezami iz več hrvaških katekizmov navaja tudi Čupkovic (2016: 90). — 194 — Skladenjske razlike v katekizmih .slovenskih in hrvaških reformatorjev 3.4 Zanikani rodilnik V pridigi je večinoma upoštevan, v KK pa ga za razliko od HK pri zapovedih zamenjuje tožilnik41 (pri srednjem spolu samostalnika), kar se ujema z NK, LK in IK, dvakrat pa ostaja (pri ženskem spolu): T. ta ne bode imel tiga vezhniga lebna (223) = K. neche sivota viditi (121); prim. še zgled pri 3.1.4, kjer je vidno, da ob nikalnih zaimkih Trubar nima zanikane oblike glagola (imamo), Konzul pa jo ima (nimamo): T: obeniga pomankana (206) = K: niednoga pomankania ni potribe (106); KK: 2. zapoved: Ne vsami vufta Ime Gofpoda Boga ^ HK: Ne primi Imena; KK: 8. zapoved: Ne govori krivu prizhovanje ^ HK: Ne govori kriva fvedozhaftva; KK: Ne sheli tudi tvoiga blishniga shene, ne Hlapca: ne Dekle /.../ = HK: Ne shelij hifhe / shene niegove. 3.5 Besedni red 3.5.1 Zaporedje dajalniške osebnozaimenske oblike in tretjeosebne edninske oblike pomožnika se od sodobne slovenske razlikuje, pri Konzulu enkrat ujemalno s Trubarjem, drugič razlikovalno: T. katere ye nam Bug oblubil (208) = K. ke ye nam Bog obechal (107); T. Sa tiga uolo ye nam potreba (207) ^ K. I czichtoga nam ye potribno (107). Brez osebka pa nastopa pri obeh ne glede na strukturo časovne oblike z zaimenskim nepremim predmetom na začetku stavka: T. Nam oblubi /.../ nam oblubi (205-206) = K. Namye obechal/.../ Namye obechal (105). Tudi v OB je v podrednih stavkih opaziti poseben besedni red ali zaimenske oblike kot premega predmeta za osebkom ali trpnega morfema se, kjer v HK, NK, LK ustreznega besedila ni: KK (6. del, robna opomba): koker da bi Chriftus naf ne bil celu odrefhil; KK (nerelevantno v pesmi): da bi od naf fe vsel tvoi uk. (IK: no ci hauefte pfettamete satificati). 3.5.2 Besedni red povedka v stavku 3.5.2.1 Besedni red glagolske oblike v stavku se na splošno ujema z današnjim, zlasti Trubarjeva stava nezloženega povedka. Za drugimi stavčnimi členi se po-vedek ali njegov del pojavlja občasno celo pri Konzulu, neujemalno s Trubarjem, oz. je značilen le za Trubarja: T. Ali ana taka Vera ne pride od nas (209) ^ K. Ali yedna takova vera od naß neißhaya (109); 41 Rabo tožilnika za Krelja v Postili navaja Merše (2013: 159), s popravki v rodilniško obliko pri Juričiču. — 195 — Irena Orel T. Aku nekar / taku nim nijhter veryame / inu ne dei / po nih vuki. (213) =, ^ K. I akofie nefiklada, takoim nifitar ne veruye, i nijjtar po nih Nauku ne tsinij. (112); T. Nikomer ne dei hudu (238), obyjhzhe te bolnike (241 = 239) ^ K. nikomur zla netsinij; Radnemochnikepohodi (135); T. Inu kar on kuli dobriga / pruti Bogu oli ludem / po bojhy uoli / dei (241) ^ K. I tsa godi on dobra tsini fiuprot Bogu ili lyudem po Bosyoi voli (137). V OB je nezloženi povedek tudi ujemalen kot v NK (und tauffet jie im Namen), medtem ko je v LK in IK uporabljen deležnik (baptizantes eos; battezando quelli): KK: 4. del: Inu karjtiteijh vtim Imenu Ozheta /.../ = HK: I karjtite nijh vaime Otza /.../. Samo v HK je za načinovnim prislovom osebek pred povedkom, stava povedka se ujema v vseh prevodih ne glede na časovno obliko takoj za načinovnim prislovom, v KK in NK je poudarjen še s sam pred in za osebkom; v romanskih prevodih je povedek zložen in dodano še sedanje deležje rekoč (dicens, dicendo): KK: 5. del: Tako govori jam Chrijtus proti jvoijm Iogrom (A 5g) ^ HK: Ovako Ijukarjt govori kauzhenikom. (B 5b); NK: Aljo redet Chrijtus jelbs zu jeinen Jungern; LK: Sic locutus ejt Chrijtus dijcipulis juis dicens. IK: DI quello ha parlato in .san Math. al 28. & in san Mar. al. 16. alli jui dijcepoli dicendo. 3.5.2.2 Za razdruženo stavo zloženega povedka je v obeh besedilih v nedoločniških zvezah ali opisnih časovnih glagolskih oblikah opazna neosebna oblika na koncu, celo samo pri Konzulu: T. Nu jdai pag hozhmo / od te Shege inu mijli / tiga Verniga zhloueka / gouoriti. (213) = K. No, fiada hochemo od obitsaya, mifili i volie toga vernoga Tslovika govoriti. (112); T. jpojna de nemori [!] vtim jhiuoti cillu byti pres grehou (241) ^ K. fipozna da nemore v'tom sivotu fia vfiima prez grijha biti (137). Zloženi povedek je v KK ali združen ali razdružen za premim predmetom, v HK pa vedno skupaj v drugačnem zaporedju pomožnika za tvornopreteklim deležnikom, ujemalno z LK: KK (4. del): SAM IESVS CHRISTVS. ie kvjeim jvoim Apojtolom govoril letaku: Meni ie dana vja oblajt /.../ ^ HK: Ovako govoril iejt jam Gojpodin Ijukarjt vjim Apojtolom jvoim: Dana iejt meni vja oblajt /.../; NK: Aljo jpricht Chrijtus zu jeinem Apojteln: Mir ijt gegeben aller gewalt /.../ (C 2b); LK: Sic locut' ejt dominus IESVSApojtolis juis, dicens: Data ejt mihi omnispotejtas (C 5f); IK: Cosiparló ilsignor nojtroIeju Chrijto alli jui dijcepoli dicedo, A' me e' jtata data ogni potejta /... / (D 5a). Opazna je še sistemska zamenjava stave pomožnika za deležnikom v oblikah prihodnjika; sprememba stave prislovnega določila (v nebesih) med obe sestavini povedka v drugi povedi samo v KK je morda pogojena slogovno (ukinja paralelizem členov) ali poudarja protipomenskost: KK (4. del): Kar kuli jveshejh na Semlij bode jvesanu vnebejih. Inu kar kuli odveshejh na semlij, bode vnebejih odvesanu; — 196 — - Skladenjske razlike v katekizmih .slovenskih in hrvaških reformatorjev - HK: Zhagodi fveshefh na Semlij fvesanu bude i na nebefih. I zhagodi rasveshefh na semlij, rasvesanu bude na nebefih. 3.5.3 Besedni red stavčnih členov v stavku Različna razporeditev stavčnih členov v slovenskem in hrvaškem besedilu je morda odvisna od različne členitve po aktualnosti oz. od drugačnih skladenjskih zakonitosti v obeh jezikih: T. Jefus Chrifitus ta nam od tiga gar ano lepo pergliho daie Joh. iij. kir praui / koker ie ta Moifespouifhal / to kazho vti pufhzhaui / glih taku morepouifhan biti ta Syn /.../ (226-7); K. Ifiukrfit nam daje od toga yednu vele lijpu priliku: Ivan na 3. piffe. Kako ye Moifiei zmiyu uzvifsil vapufitini, tako jefitpotribno da bude uzviffen Szyn /./ (125). V zgledu iz OB spremni stavek v KK uvaja osebek, v HK pa načinovni prislov, v KK je zloženi povedek v zaporedju pomožni glagol + opisni deležnik razdružen, in sicer za nepremim predmetom, v HK pa je naveden v obratnem zaporedju, ki ni značilno za slovensko rabo, in takoj za prislovom, sledi mu osebek in nato nepremi predmet; tudi dobesedni navedek ima drugačno razvrstitev nepremega predmeta in povedja v trpniku stanja (kaj biti dan komu): v KK ga uvaja predmet in običajno zaporedje zloženega povedka, v HK pa povedek s trpnim deležnikom na začetku: KK: 4. del: SAMIESVS CHRISTVS. ie kvfeim fvoim Apoftolom govoril letaku: Meni ie dana vfa oblaft na Nebu /.../; HK: Ovako govoril ieft fam Gofpodin Ifukarft vfim Apoftolom fvoim: Dana ieft meni vfa oblaft na /... /.42 3.6 Stavek - stavčni člen Zamenjavo stavčne zgradbe s stavčnočlensko izkazuje Trubarjev časovni podredni stavek s povedjem ležati na smrti, ki ga Konzul nadomesti s prislovnim določilom časa: T. kadar na fmerti lefhimo (207) - K. uvrime Szmrti (107). V OB pa ima ravno obratno stavčni člen kranjsko besedilo: KK (6. del): po vezherji - HK: potom kad vezhera. 4 Povedna skladnja Ugotovljene so naslednje spremembe v stavčni zgradbi povedi: a) sprememba priredja v podredje in obratno: npr. v naslednjem primeru je pri Trubarju brezvezniško priredje, pri Konzulu pa je izraženo vzročno podredno razmerje z veznikom yere: T. taku taka Vera / nei praua / temuzh ye ana norfka falfh manunga / kir fe animu taku fdy / de ye / tar nei / pres te befede bofhye / ne more praua Vera byti. (211); 42 Prim. še zgleda za stavo glagolskih oblik v prihodnjiku v 3.5.2.2. — 197 — Irena Orel K. tako ta Vera nij prava, nego ye yedno ludo drsanie i razum, da ße yednomu vidi daye tako, tere nij, yere pres beßide Bosye nemore prava Vera biti (110). 4.2 Priredne glagolske stavčne sopomenske razširitve so pogostejše pri Konzulu: T. pokori (220) - K. kaye i pokori (118); T. ftrafala (218) - K. kaftigala i mutsila (116); T. odpelati ali odpehniti (233) - K. odrinuti (130). 5 Medpovedna skladnja 5.1 Prisotnost/odsotnost medpovednega povezovalca V Pridigi je opazna prisotnost oz. odsotnost medpovednega povezovalca: pri Konzulu glede na Trubarja izstopa vezalni / protivni veznik v vlogi medpovednega povezovalca na začetku povedi in v stavčnem priredju, npr.: T. Ta Vera /.../ (203) - K. I ova Vera (103) - na začetku odstavka; T. Tu mi vfe (225) - K. A to mij vße (123). 5.2 Različno členjenje na povedi in odstavke Razlikuje se tudi členjenje povedi in redko odstavkov, npr. pri Trubarju ni nove povedi, pri Konzulu pa je uvedena, lahko pa odstavek vpelje tudi Trubar: T. /./ inu nas varuie / oli per tim fmo my vezh / koker ty Neuerni poduerfheni /.../ (206); K. »/.../ tere naß tsuva. (odstavek) Ali v'tomtvga mij yeßmo veche nego neverni griffniczi, podlosni /.../« (106); T. inu na nega befedi. (odstavek) Ali ena taka Vera / ne pride od nas (209) - K. i na negovoi beßedi: Ali yedna takova vera od naß neißhaya (108-109). V OB je v KK v Zahvaljenju dvopovedni del besedila v HK zamenjan z enopove-dnim s pretvorbo enostavčne povedi v KK v časovni odvisnik in druge povedi v glavni stavek, ki ga uvaja načinovni prislov: KK: Mi fmo flifhali inu saftopili vfih fheft delov nafhiga K. k. Natu vfi Boga Ozheta Stvarnika Iesufa Chriftufa, Inu /... / zhaftimo, inu vifoku sahvalimo: kär ie vnafhih /... / ushgal /.../; HK: Kad fmo ovih fheft delov pravoga K. K. flifhali i rasumeli: Tako imamo vfi sahvaliti i zhaft dati Bogu Otcu Stvoritelu /.../: Sato da je vaflovinfkih /./ vashgal /.../. 6 Sklep Kontrastivna primerjava starejših skladenjskih posebnosti obeh slovenskih in hrvaških besedil je v precejšnji meri potrdila hipotezo o relativni neodvisnosti hrvaških besedil od vpliva nemških skladenjskih struktur, pri Konzulu preko Trubarjeve predloge. Konzulov prevod se vendarle delno navezuje na Trubarjevega v posameznih besednozveznih in stavčnih značilnostih. Viden je v redki, po nemščini morfemsko posneti, rabi nedoločnega in določnega člena, slednji je v OB omejen že pri Krelju (razen delno v očenašu, apostolski veri in Zahvaljenju) in odpravljen — 198 — Skladenjske razlike v katekizmih .slovenskih in hrvaških reformatorjev v hrvaškem katekizmu razen v Zahvaljenju. Trubarjev in hkrati nemški vpliv je ob izpričanih dvojnicah z zaznamovano stavo izkazan v slogovno nezaznamovani stavi levega ujemalnega prilastka (predvsem svojilnega zaimka in tudi pridevnika) levo od odnosnice, kar se večinsko potrjuje, ujemalno z nemškim, v kranjskem katekizmu OB, prevladujoča stava svojilnega zaimka desno od odnosnice v hrvaškem katekizmu pa se ujema z latinskim, inverzija pridevnika je značilna za zvezo duh sveti in život večni. Občasno jo spremljamo v desni glagolski vezljivosti s kalkira-no rabo predložnega morfema glagola (k, čez - svrhu) in v kalkiranih predložnih zvezah (skozi - skroz, po, spomocu, radi). Vsa besedila se ujemajo v odvečni rabi osebnega zaimka v vlogi osebka, ki ga Konzul delno odpravlja, v OB je značilen za vse prevode razen latinskega. Konzulove besednozvezne in stavčne razširitve dokazujejo njegovo težnjo po večji razumljivosti in samostojnosti pri prevajanju. Besedni red nezloženega ali neosebnega dela zloženega povedka variantno izkazuje pri Konzulu celo pogostejšo stavo na koncu stavka za desnimi delovalniki kot pri Trubarju, rodilnika v zanikanem povedku ne upošteva zlasti Krelj. Neodvisnost od slovenske predloge se kaže v pogostejši zaznamovani stavi levega ujemalnega prilastka desno od odnosnice, kar je v OB značilno za hrvaški katekizem in pogosto ujemalno z latinskim, le delno italijanskim; v zamenjavi neujemalnega desnega rodilniškega samostalniškega prilastka z ujemalnim levim, v ukinjanju nedoločnega in pogosto določnega člena, skladno z latinščino, v nekaterih vezljivostnih vzorcih, predložnih zvezah, v odpravi kalkiranih glagolov s smernimi prislovi po nemških predponskih glagolih. Za hrvaška besedila so po glagoljaškem izročilu, skladno z romanskima prevodoma v OB, redko v slovenskih (rekoč), značilne sedanjiške polstavčne deležijske in deležniške zgradbe, v hrvaškem in italijanskem katekizmu v OB celo tvornopretekli deležniki. V medpovedni skladnji pri Konzulu izstopa vezalni veznik v vlogi medpovednega povezovalca na začetku povedi in v stavčnem priredju, mestoma je drugačno členjenje povedi in redko odstavkov. VIRI IN LITERATURA Kozma AHAČIČ, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: prostestan-tizem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. --, 2008/2009: Skladnja in retorični modeli v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Slavistična revija 56/4, 57/1, [93]-104. —, 2013: Nova odkritja o slovenski protestantiki. Slavistična revija 61/4, 543-555. Gordana ČUPKOVIC, 2016: Jezik hrvatskoga katekizma Otročje Biblije. Meandrima hrvat-skoga glagoljaštva, Zbornik posvečen akademiku Stjepanu Damjanovicu o 70. rodendanu. Ur. T. Kuštovic, Mateo Žagar. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada. 75-94. —, 2017: Jezik i reformacija. Ogledi iz dijakronijske sintakse i semantike. Zadar: Sveuči-lišče u Zadru. —, 2018: Jezik Senjaninova Razgovaranja (1555.). Čakavska rič XLVI, 1-2. 217-234. Matthias FLACIUS ILLYRICUS, 1549: De vocabulo fidei et aliis quibusdam vocabulis explicatio vera utilis, sumta ex fontibus Hebraicis. Viteberg®. Dostopno 20. 10. 2017 na: https://books.google.si/books. — 199 — Irena Orel —, 1555: De voce et re fidei, contra Pharisaicum Hypocritarum fermentum /.../. Basile®. Dostopno 20. 10. 2017 na: https://books.google.si/books. Fran, .slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014-, različica 3.0, Dostopno 11. 2. 2018 na: www.fran.si. Alojz JEMBRIH, 2007: Stipan Konzul i »Biblijski zavod« u Urachu. Zagreb: Teološki fakultet »Matija Vlačič Ilirik«. Stipan KONZUL, 1561, 1994: Katekizam, Edna malahna knjiga /./ s pomocu dobrih Hrvatov sad nai prvo istumačena. Tübingen 1561. Ur. A. Jembrih. Biblioteka pretisaka, Knjiga 7. 1994. Pazin: Istarsko književno društvo »Juraj Dobrila«, Buzet: Katedra Čakavskog sabora, Željezno / Eisenstadt: Hrvatsko kulturno društvo u Gradišču, Beč / Wien: Hrvatski akademski klub. —, 1564, 1992: Katekizam, Jedna malahna knjiga. V hrvatski jezik istumačena. Tübingen 1564. Ur. Alojz Jembrih. Biblioteka pretisaka, Knjiga 5. Pazin: Istarsko književno društvo »Juraj Dobrila«, Buzet: Katedra Čakavskog sabora, Željezno / Eisenstadt: Hrvatsko kulturno društvo u Gradišču. Sebastijan KRELJ, 1566, 1987: Otrozhia Biblia. Regensburg. Ljubljana: Mladinska knjiga (Monumenta Litterarum Slovenicarum). Majda MERŠE, 2003: Skladenjski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika (prevzemanje, raba in primerjava s stanjem v slovanskih jezikih). Slavistična revija 51 (posebna številka), 81-103. —, 2013: Prepoznavnost in značilnosti besedja slovenskih protestantskih postil 16. stoletja. Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Ljubljana. 129-145. --, 2013: Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578. Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Ljubljana. 147-160. —, 2015: Kreljeva Postilla slovenska (1567) v odnosu do Spangenbergove prevodne predloge. Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma 21/22, 74-97. Mijo MIRKOVIC, 1980: Matija Vlačič Ilirik. Prva knjiga. Pula: Čakavski sabor, Rijeka: Otokar Keršovani. France NOVAK, 2001: Trubarjev Philopatridus Illyricus. Jezikoslovni zapiski 13/1-2, 116-117. —, 2007: Trubarjev Philopatridus Illyricus. Merkujev zbornik. Ur. Silvo Torkar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 297-302. Martina OROŽEN, 1987: Kreljeva »Otročja biblija«. Otrozhia Biblia. Ljubljana: Mladinska knjiga. 139-161. —, 1996: Kreljeva »Otročja Biblija«. Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 161-169. --, 1996: Kreljev jezikovni koncept. Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 170-187. Janez ROTAR, Delo Primoža Trubarja za glagolsko in cirilsko knjigo. Protestantismus bei den Slowenen - Protestantizem pri Slovencih. Wiener slawistischer Almanach, Sonderband 13. 39-57. OTROZHIA BIBLIA. Faksimile. Monumenta litterarum slovenicarum 20. Ljubljana: Mladinska knjiga. Francka PREMK, 2009: Po sledeh še malo znanega Trubarja. Historični seminar 7. Ur. Katarina Šter in Mojca Žagar Karer. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 89-111. - 200 --Slavia Centralis 1/2019 Skladenjske razlike v katekizmih .slovenskih in hrvaških reformatorjev Jože RAJHMAN, 1977: Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarno-zgodovinskih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav. Ljubljana: Partizanska knjiga. --, 2008: Teologija Primoža Trubarja. Ur. Fanika Krajnc - Vrečko. Ljubljana: Teološka fakulteta. —, 2013: Trubar, Primož (1508-1586). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Dostopno 11. 2. 2018 na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi729148/#slovenski-biografski-leksikon. Jakob RIGLER, 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Elisabeth SEITZ, 1995: Govorniško stilno sredstvo ali pomoč prevajanju?: dvojično vezni-ško priredje v izbranih besedilih Primoža Trubarja, Martina Lutra in njunih sodobnikov. Slavistična revija 43/4, [469]-489. Sveto pismo na internetu. Dostopno 18. 3. 2019: www.biblija.net. —, 1998: Primus Truber- Schöpfer der slovenischen Schriftsprache«. (Slavistische Beiträge 363). München: Verlag Otto Sagner. Primož TRUBAR, 1550, 1970: Catechismus in der windischenn Sprach: sambt einer kürtzen Ausslegung in gesang weiss. Item die Litanai vnd ein predig vom rechten Glauben, gestelt, durch Philopatridum Illiricum: anu kratku Poduuzhene skaterim vsaki zhlouik more vnebu pryti. Faksimile. Monumenta litterarum slovenicarum 8. Ljubljana: Mladinska knjiga. —, 2008: Vera Primoža Trubarja: Trubarjeva pridiga o veri iz Katekizma (1550). Prevod v sodobni jezik. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum. --, 1575, 1996: Katehismus z dvejma izlagama. Faksimile. Ur. Mihael Glavan. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Matija Vlačic Ilirik. Dostopno 7. 3. 2018 na: http://istrianet.org/istria/illustri/vlacic/bio-graphy-hrv.htm. SYNTACTICAL DIFFERENCES IN THE CATECHISMS OF SLOVENIAN (TRUBAR 1550; KRELJ 1566) AND CROATIAN (KONZUL 1564; FLACIUS 1566) REFORMERS The contrastive analysis of the older syntactic features of both Slovenian and Croatian texts largely confirmed the hypothesis of the relative independence of the Croatian texts from the influence of German syntactic structures. In nominal phrases in both Croatian texts, the occasional position of the left matching modifier placed to the right of the head word as in Latin, especially the possessive pronoun, (for example tvoj, negov, and not the variant nega), the possessive adjective (Kristusov), adjectives from the religious field, particularly božji, nebeski, (divine, heavenly), večni in relation to život (eternal life), sveti in relation to Duh (holy spirit), in Konzul's matching or differing to Trubar's placement to the right or left side. The distinction is also reflected in the abandonment of the indefinite (partial) and definite article (Krelj's Carniolan version of the catechism abandons them as well (always in titles, except partially in prayers and thanksgiving), Croatian version have them not) and in some examples of inflections and prepositional phrases that are not calqued from German (for instance, there is no calque of the propositional morpheme k in conjunction with speech verbs). Konzul's calqued prepositional phrases of means and mediation with the proposal fkufi - fikroz, radi are partly replaced by the proposal po, however čez - svrhu remains). Konzul's phrase and sentence extensions into double formulas prove his tendency towards improving comprehension and autonomy in translation. In the catechism of the Children's — 201 — Irena Orel Bible (Otročja biblija), interlingual comparisons can be used for the short catechism in five languages: The Carniolan text shows a connection to the German by the use of the indefinite article, word order of the predicate and inversion of the adjective (also Croatian), and so forth. Regarding the sentence syntax, the Slovene and Croatian sermons as well as both catechisms still match in the superfluous use of the personal pronoun functioning as subject, which connects all the catechism translations other than the Latin, however, Konzul already began eliminating. The different word order is rarely shown in the clitic order, more often when abandoning the (compound) predicate at the end of a sentence. Participle structures are typical of Croatian texts according to Latin and especially Italian catechism. In Konzul's sentence syntax, the connective conjunction in the role of an inter-sentence connector at the beginning of sentences and in coordinate clauses stands out, with a different chunking of elements into sentences and paragraphs in certain places. - 202 --Slavia Centralis 1/2019