117. jfnllfci. HW|1. > »Ml E WH Ml im. liti. ^^^■■^^^m fl^HI^^H^^B .^^^^^^^^ ^^^^H^H^^HflH^^^^^K ^^^^^^^^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^a ^^^^^^^^^_ ^ ^^^^^^^_^^^^^^ ^^^^^^^^^_^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^^» ^^^^^^^^^_ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^ fc*a|a vstk tfaa p«poMao, 1bvm«*I a«*«!!« ta prantfk«. iRMrafl t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 /it/ai vUlnc 1 K, od 30 m/m visine dalje kupčijskJ In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notiee, potUno, preklld, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Ženltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjlh naročllih popust VpraSanjem glede inseratov naj se prilofi znamka za odgovor Qpr?vni*tYO iptlov. Naroda*1 in „Naroda* Tiskara*" tova nlfoa št 5, »rlUlftno. — Toiofoa it 314. v Jaa^atavtfli oeloletno ntpcej ptetai . K 180- — polletno. ....... 90 — 3 ucaećao......„ 45 — 1 - ....... 15- ▼ lantamti edoUtao...... K24O — polletno ..«•••• »,130** USCB^PEbID a a a a* A • ^k ^#*# ^^^ Pri morebititcm povi lan ju se Ima daljša naroftitai daphBrtl. Novi naroćatki nai poiljefo v prvić naročniao vedno T^^ po Mkaznid. Na samo pts-nen* naroAla brez noslatve denarie se no ■Ofmo oilratt. PosMirasfta Itevilka veli« 1 krotio. Poitnlna pletena v gotovini. Slovenski javnosti! N]egovo kralj. Visočanstvo pre-stotonasledntk in regent Aleksander priđe dne 26. junija v Ljubljano. Na osvpbojena slovenska tla stopa po stoletjih robstva vladar, ki ga je izklical narod sam. Vem, da mi ni potrebno z be-tedami tzražati globokih čavstev in i drhtenja naših src, W bodo v za- ! nosu ntripala tište dni, ko bo Nje- i govo kralj. Visočanstvo prestolo- lonaslednik, našega naroda sin, pre- bival sredi med nami. Slovenija bo stortta vset da naj-slovesneje in najprisrčneje pozdravi svojega junaškega in prvega sina. DR. BREJC L r. Vsetičtt. orof. Hmterlechner« t č. def;an teh. fak.: TebnlSha fakulteta In njena budućnost* n. S predstojećim! podatki pa še ni narisana vsa mizerija ljubljanske univerze. Prof. Samec preuredll je v takozvani »realki« polovico ondotnili kleti v kemični laboratorij na način, da ga vse občuduje. V drus:i polovici kleti se nahaja še par prostorov. v katerih popravlja (v enem prostoru) hišnik kolesa; tu je torej privatna mehanska delavnica. V drugem je kup stare šare, ki bi se vsa lahko po-kurila, da bi prišla iz sveta, le v tret-Jem prostoru je klet sluge. Ta bi se pa dala po dobri volji prestaviti. Kranjska hranilnica kot posestnica »realke« bi dala rade volte te kleti tehniški fakulteti v najem, da iih preuredi za elektrotehnički laboratorij prof. V f d m a r j a. Proti temu nacrtu se pa protivi zopet vodstvo realke in baje mu ni naklonjeno tuđi ne po-verjeništvo za uk in bogočastje. Dosedai se realčnemu vodstvu n! moglo očitati animoznosti proti tehniki: nasprotno. To ie bil skoro edini zavod, ki nas je Dodoiral v našem stremljenju. Sedaf smo naleteli tuđi tu na odnor. Torej protivnost na vsej crti. Ce ne dobimo kjer koH prfmemih prostorov za elektrotehnički institut — na vojaŠnice baje ni Trtti misliti! — odpade zato prihod-n}e leto tuđi posebej III. letnik za elektrotehniko, kar pa tud! ne bi bilo treba, ker vidi pasant v obrtni soli $e đanes lahko na lastne oči — prazne kled, bi se dale izvrstno izrabiti v nameme tehničke fakultete. Ćelo za privatna — ne naturalna — stanovanja te v obrtni Soli prostora, Ie za tehniko ga ni. Narodnjaki, žlvela univerza! Ne morem si kaj, da ne bi ome-nll pri te! Ptiliki še sledečesa dej-stva. Morda odprc to encmu ali dru^emu očL Prekratkem )e bila nckd odlična osebnost v Beogradu. Govorilo se je tam tedaj tuđi o naši tehniki in neka merodajna osebnost je dejala: »Kaj trebate vi tehniko. Naša tehnika je — dobra Žetev. Stroje, železne mostove itd .dobimo za denar iz |n<^ zemstva.« Nasprotniki slovenske tehm'ke, ali sprevidite, komu napc-ljava'te vodo na mlin? Ko bo pričela zalagati Romuni-Ja, Rusija in morda ćelo prekomorske države Evropo z živili in sirovi-nami, dobila bo Jugoslavija tako konkurenco v agrarni smeri, da priđe naš kmet v tako slabe razmere, kakršnih došle} nit! sanjal ni. Cene za živila bodo padale ne pa ali vsaj ne v isti meri cene za industrijske proizvode. Podobni borno bitjem, ki se uduše v lastni masti, zlasti če ne pridobimo Reke. Naš, slovenski kmet in vinogradnik ne bosta mogla tekmovati z banatskim itd. — Kme-tija za kmetijo pojde »na boben«. Z dežele bo hitelo ljudstvo v mesta, pričakovalo bo zaslužka v industriji. Tu pa nam bo gospodaril — tu-Jec. Ako ne pričnemo že sedaj resno razmišljati, kako dvigniti lastno industrijo in kako omejiti tujo invazijo, postanemo razmeroma prav kmalu k o 1 o n 1 i a Francozov. An-eležev ter Amerikance? in ćelo Neinške Avstrlle: naš človek pa tx>j-de »s trebuhom za kruhom« po svetu. Izseljevanje bo cvetelo kakor nlkdar: Besede »naša tehnika je — dobra žetev« razsvetljujejo sltuva-cijo jasno kot solnce. Le skrajna kratkovidnost ie v stanu si misliti, da se bo razvila naša industrija brez tehniško naobraže-nega osobla in sicer obeh kategorii: srednješolsko strokovno izšolanih moči enako kakor inženenev: prvih, ki so absolventi obrtne sole, in drugih, to so slušatelji tehnike. Obeh kategorij nam je treba, in zato potrebujemo tuđi obe soli. Vsak anta-gonizem ni le znak duševne omeie-nosti. ampak naravnost narodni greh. Drug naj drugega do možnosti podpira, kajti vsaka šola Je le posa-mezna žila našega narodnega tele-sa, in če ena ne bo nspevala ali će bi ćelo zamrla, bo hirala tuđi druga. Zaradi tehniške fakultete pa Je danes oar minut pred 12 .uro in sicer, kakor kažeio razna znamenja na vzho-du z vsemi trosoodarsklml oodedl-c-mi kolonialne države za druce: zato »caveant consules ne auid res technica detrimenti capiat«. Kakor si borno postlali, tako borno pa ležali. Od takozvanih »bratov« pa ne pri-čakujmo — vsaj ne oreveč; zlasti ne. če se borno sami drug drugega ovlrali: vsaj v domislili!, ki izvira iz ^ole kratkovidnosti. Paz tu le skicirano gospodarsko stalfšče bo pa morda zanimala ttsoda tehnike tuđi r*aše fndnstrflske krosre. Princip, da ie naša, to se pravi, jugoslovanska tefcnika »dobra ^etev« v Banata In ▼ SrMi, mara «fovensfre ookraine absolutno ntilčltl In ohabožatl. Stvar ima torei mnogo dalje secratoče t>o-sled^ce, ko* ie prvi trenotek dora-nevati. — Dixi. _____ predstavništva* LDTJ. Beocrađ, 16. jtrnija. 101. redni seetanek začaene^a narodnega predstavništva otvori dr. pođvredseđnik dr. Fibar ob 6. popoldne. Tajnik Manojlo-vi€ prečita proSnJe in pritofbe, meč. drammi tuđi interpelacijo poslanea dr. Lončarja radi podknpovanjta mariborskih me«tnih urndnikov tk> uredniku 2ebotu. nadalje interpelacijo icteera na ministra za socijnino politiko radi po-višanja mezđ vinopradnsm đelavcem. Poel. Vasiljevič stavi vprajanje na ministra za šume in rude radi tvrdke Eit-ler v Bosni. Min K"ova£evi6 odirovarja. da nm ]e znano, da je tvrdka nemSka in da je prej vživala rarne privilegije. Mi-nister je tuđi stavi 1 tvrdko pod se-kvester. Z ozirom ne to, da so hoteli 4 veliki denarni zavodi sklenlti z navedeno tvrđko poseben sporazum, je mi-nister preWtal razne urađne akte. Na-to se preide na dnevni red: Podrobna debata o volilnem red«. K 1. Členu so govorili posl. Maksimovič. Banjanin, Prodanovič in minisier ProtiČ. Po»l. Jasa Prodanovie proteatira proti temu. da ee more ustavotvorna skupščina raz-pustiti. Njegova izvajanja pobija mini-eter ProtiS, de$ da razpust ne pomenja nobenega nasilja, temveč samo nov poziv na narod. Pri glasovanju je bil člen 1. sprejet s popravki odbora. Pri členu 2. sta ffovorila bivši ministar Vu-lović in poel. PerSić, ki je zahteval. naf ee voKtve vrfie na 21. dan po raspisu. Govorila sta Se poel. JaŠa Proda-noviž in poroževalec Naataz Petrovic nakar je bil predloi? Peršiea eprejet. Clen 3. je bil sprejet z dodatki poel. Caldaroviča. Pri členu 4. se je razvila obdirna debata o obsegu voli Inih okra-jev. Posl. Korač je protestira! proti razdelitvi upravnih enot v Vojvodini, ker so to dela samo iz strankarskih osirov. Isti primer je jrlede Srbije. Posl. dr. Korun primerja predloženi voli Ini red z nemškim, avstri]skim in čehoslo- v&žkim volilndm zakonom ter se m-vzema za čimvečje volilne okraje. Bivši minister dr. Kramer je nato predla-gal nekatere stilizačne izprembe, nar kar je bil člen 4. sprejet v zmi&lu pred-loga odbora. — Seja se je zaključila ob 9. zvečer ter je predsednik odredi! pri-hodnjo sejo za jutri ob 4. popoldne. Telefonska In brzolaona poručila* UALI.IANI V ALBANIJI PORA2ENL ZAPUSTILI SO VALONO- LDU. Đeosrađ. 16. junija. Iz Skadra roročajo. da se je pred dne-vi Dričela okoli Valone resna borba oroti Italijanpm. ki še vedno traja. Toski so zavzeli položaj nad me-stom, vsled česar se le sreneraJ Vla-centinl s svojim štahom umaknfl na otok Dređ Valono. Tri italijanske vojne ladje obstreljujejo izgubljene pozicije. Trdi se, da so izgrubili Italijani več stotin mrtvih, Albanci pa da so vjeli 132 častnikov, 1500 vojakov in zaolenili sedem tonov, 36 strojnic, nekoliko avtomobilov In velike množine municHe. D' ANNUNZIO ZASEDEL SUŠAK? Zagreb, 17. junija. Včeraj se je raznesla vest, da je D' Annunzio s svojimi arditi prekoračil most, ki loči Sušak od Reke in zasedel Sušak. Istočasno se je raznesla vest da so D* Annunzijeve čete zasedle nekatera mesta v okolici Reke. Do-slej še ni nikake potrditve te vesti, — Tuđi po Zagrebu se je raznesla včeraj vest, da je D' Annunzio zasedel Sušak, a doslej še nišo pri-spela nikaka potrdilna poročila. Vest >Domovtne« o zasedbi Sušaka dementira »Hrvat« z vso odločno* st}o, zatrjujoč da se je opoldne obr-nil telefonično na Bakar, kler o te} zasedbi ni ničesar znanega. Istočasno se le obrnila tuđi hrvatska zemaljska vlada na okrajno glavar-stvo v Bakru in tuđi še ni prejela nikake potrdilne vesti. RESKI DOBROVOLJCI ZA ALBANIJO. Reka, 17. junija. Te dni odpotu-je večji oddelek D' Annunzijevih prostovoljcev pod povelistvom generala Ceccherinija v Albanijo. D* Annunzijeva vojaška oblast je vpo-klicala vse prostovoljce, ki so bilt na dopustu ali pa so bili odpuščeni. PEPINO GARIBALDI IN CRNA GORA. Park, 17. junija. »Echo de Pa-ris< poroča, da namerava italijanskt general Pepino Garibaldi podvzeti ekspedicijo v Crno goro in jo Isto-tako zasesti, kakor je to storil Df Annunzio na Reki. GIOLITTI IN FRANCUA. LDU Rim, 17. junija. (DKU) Oiolitti je sprejel zastopnika Agen-ce Ha vas in mu zatrjeval, da je Italija prijateljica Francije, kakor ie Francija prijateljica Italije. Ministr-ski predsednik je opozoril na 1. av-gust 1914, ko se je mudil v Parizu in se požuril izjaviti nevtralnost Italije, kar seveda Franciji ni škodova-lo. Giolitti je ugovarjal, da je bila pogodba trozveze leta 1913. obnovljena v ofenzivnem smislu in je do^ dal, da je bila pogodba obnovljena, ne da bi se izpremenila kaka bese-da; on da je sicer poizkušal doseČf izpremembo, toda na korist Italije. Zaveznikl Italije pa te izpremembe nišo sprejeli. Giolitti je naposled omenil težkoče sedanjega položaja in pripomnil: Vem, da sem prevzel prav težko nalogo, storil bom pa vse najbolje, kar bo mogoče. ROMUNIJA IN ITALIJA; Bukarešta, 15. junija. Romunsk* vlada je sklenila. da dobi Italija 400 tisoč kvintalov od žita, namenietieira za izvoz in da ima jdede izvoza predpravfco pred vsemi drugimi dr-žavami. VELIKANSKO PONEVERJENJE. Budimpešta, 17. junija. Ministe-rijalni tajnik Harnik Jelinek je izgi-nil iz Budimpešte z ogromno vsoto 450 milijonov kron. Vsled njegovega bega je oškodovanih več bank in več odličnih oseb. Jelinek je pod-pretvezo, da pocenl lahko preskrbf tuje valute, izvabljal ogromne vso-te od prebivalstva. 2e meseca apri-* !a, ko je stal kurz dolarjev na 230, je razglasil, da zamore oddati d<> larje po kurzu 140 in je v resnici tudl večje svote dolarjev oddal interesentom. Začetkom maja je sporočil, da se mora odpeljati v inozemstvo, da nakupi potrebne množine tujih valut in da se vrne začetkom iunija. Ljudje so mu znosili skupaj velikan-sko premoženje, nakar le Jelinek odpotoval. Vsled njegovega bega Je „Veleja". Prizori z vaši v treh deianflh. Spisal Anton Novačan. (Konec.) Mlinar Bogatin je oo vsem svojem značaju istotako zoprna figura; orisan pa Je vendarle dosti plastično, dasi ne docela dosledno. Njegovo razmerje z Velejo namreč ni po-vsem jasna Clovek si mora vendar misliti da hoče Bogatin imeti Velejo samo zase; ni pa si mogoče misliti, da ne bi Đogatin vedel tega. kar vedo vsi dnmU da Je namreč njegova ljubica na splošno razpolago, m da bi to trpel ter ji kot Javni vaški vlačiuri ćelo prepisa! vso svojo imovino, naj-si ga je opredla kakorkoli. — Njegov hlapec Peter Je boli pasivna oseba. toda ocrtan Je najbolje kot naiven mladić, zaljubile« do ttSes in &leo in gluh v svoti zaljubljenosti. — Davea in Šiba sta onutoa za raanođma starca. Po vse) prffik! md vteleiatt komični element ali v prvem dete> nju Je vplival prtoor med ^mmit te Velejo prfmeroma toka kakor M M spisan na podstavi btbfflskejra priio-ra med tistima starcema ta Suzano: v tretjem dejanju pa služita samo za to. da bi pokazala riedakm kako globoko )• padU VeW^ ker am* jemlje ćelo n j i ] u darila ter ju do-vabi k sebi vsakega zase. eneea za zvečer, drugeera za oonoči... Edino simnatičen je kmet Lenta« NaiDreJ ie sicer iz neznanih vzrokov zanemar-]al Velejo, ko je bil pri vojaklh, po-terh pa fe prihajal pod okno k že po-ročenl Veleji — a nič zato, omamila ga je pač njena lepota; moški Je bil dovolj, da je postavil >steno visoko« med sebe in Velejo ter se zaročil in poroci!, dasi je vedeL da ne bo sre-čen, V zadniem dejanjn se mu Veleja smili, svari Jo, opominja Ja žalo sten Je zaradi nje. VečJa vloga pa mu ni dodeiiena. — O Novačanovi drami Je bilo za* tegađeH treba pisati obiirtieje, ker nekateri isned onih, ki so se ndele-žill premiere, prfoisiilelo nedostatke pisateljn. dnuri refU. tretfl tlstemn. kl Je opravltal dramatnrBd poteL £e-trti iprralnemn osebliL Da bo sodbt na vse strani pravična, bodi meotov-Ueno to-ie: PIsatelln na roval firre naiprrt mestoraa nerođni In ne-doslediri, drarte (tlastl v prvem de-ianju) doteovezni dialor z nepotreb-nimi ponavfJafvmmJ in s cvettčtsto navlaka Potom Je v đmreau sicer krepkem in vetepotozno zasnovinem deianju pogrešno kottcMnd konec, to umilne M iMiinrec niofaio nenaa takoj, ko se Veleja zgrudi k mizi ter zaihti: »O Boe kaj sem ti storila, da me tako tepeš!« ZakaJ razsodni gledalec bi v tretjem dejanju že usranih da se je Veleja z Boeratinom od-peljala v vinograd, Pisateliu jrre v tem det'aniu nadalle na račun tista te-lovadba stare Velejke s peči ta zopet nazaj na peč (to voltigiranje je vph-valo neprostovoljno smeSno); na njegov račun pa are tudl jjlupi pri* zor, ko Velej ob Petrovem prihodu posnema ženski idas. Odgovoren je za to, da leži stara Velejka proti koncu tega dejanja na pol v spanfa, ko bi morala pritajeno oprezovatt, kako se snaha ravna na odhod Pfsa-telju v dobr je Stet naposled konec tretjeea dejanM*katere«a največiahi-bm ni samo to. da priđe VeM auroU zaradi teatralnega efekta umirat na oder. ne^o tndi ta. da morato Bo«-tta In VeWa ob njegovem prihodu ostati popdtaoma pasivna. ~ Rell-JI v^reh je Meti sceagao opremo v prvem deianliL ker vendar pećnica ne mort stoti pod drevest Istotako scenlčno opremo v Vehdevi kod z dvokrffimT (!) vrati in visokim oknom — to okno zata ker Je v tretjem dejaniu nenunerno manjse. Režijo nadalje zadeva krivda, da priha-ja v prvwi defaata stora VeMka 1 sklučena pod težkim košem, ki visi na dveh — drobnih motvozih, in da potem krade nakopičena drva: v drugem dejanju pa se snahi ni bilo treba tako vehementno rvati s taščo ta ob Petrovem prihodu ne bi bila smela Veleja stati ravno nasproti oknu, da jo ie Peter moral videti v jasni mesečinL — Tišti, ki Je oprav-Ijal dramaturški posel. pa bi bil moral pisatelfa opozoriti na nedostatke v knfiei, oziroma dogovorno z njim ukrcniti marsikatere izpremembe. (Pri dosedanjih reprizah so se menda tu našteti nedostaki tuđi odpravili.) — Kar se naposled tiče igralcev, je treba priznati, da uprizoritev ni bila prvovrstna; to pa spričo ntrnjenostl koncem sezone ni ni£ čodnegJL Res Je. da bi bila ute?-nila pravilna zastovitev poffUvitnfh vio* zakrlti to ali oni vsflflvi nedo-statek; ali prav tako le im. da tudl prvovrstno izbrsno osebJe ne bi bilo morio ostvariti enovitosti. oziroma verjetnosii, tam. kjer it nf. Oospe Javan ovi ni moči očitati da ne bi bfla vestno proučila svote vloee: kos ©a JI vendarle ni bfla pooomoma. UveUavHati bi bila morda vse od-ločnefe dol«o duSeno strastnost Ve-lejlne nravt druide pa todl vidneje nstalMt vse taine gflie njene zb#- gane m naposled tako onečaščenc duše. Oospod Martinčevič fcf! igral Martina Veleja, kakor Je v*&{ mogoče ifirrati. zdaj rabiatnega, zdaj sentimentalnega pijanca, časih res nekoliko prekričavo. toda vt^če verjetno. Stari Vdeiki gospodične! Rakarjeve ie Skodovala nejas-nost tega značaja, zlasti v drugera dejanju, kjer je imela vse premalo zvodniškega na sebi. Oospod Pr$-, garc je predstavlja! Lento moški. opremil pa ga ni s tištim toplim so* čutjem, ki mora dihati iz vsega konč-, nega razgovora z Veleto Oospocf Danilo ie bil mlinar, kakršen je moral biti« ter je posebno v dnizem dejanju kazal umetni^ki zmisel zk situacijo. Namcsto gospoda Pluta4 bi bil moral igrati Davesa aospod Roeoz, ki bi se bil vse boU skladat z gospodom L očni kom. ta istotakb bi bik) treba namesto prešlbkeira gospoda RakuSe bob reftalranen imtea. Vobče ie »Veteftu irt«rewnten pojav, ki priča, da Una novelist No-! vačan tud! dar za draraatsko stvar-janje: ni pa močna drama. To hi oteflmlla postati Sele potom, ko bi 10 plsatel] korenito predeUL ziastl pa ji podal vseskozi enomta. doaledoa Iq yafjetno k*hkm§mm -«H 2« stran« »SLOVENSKI NAROD«, dne 19. Juni)! 13» 1». itev. oškodovaniti nad 1500 oseb in zavo-idov, vendar Je zanlmivo, da nibće izmed oškodovancev doslej pH policiji še ni priglasil svojih Izeub, ker se menda boje* da U bili kaznovanl radi tihotapstva s tujo valuto. Ban8-,ni uradnik Letay je Izjavi], da Je spremljal Jelineka do Segedlna, •kjer je ta najel čoln ter se prepeljal preko Tise, namenjen baje v Te-tnešvar. Od takrat o Jelineku ni no* benega sledu. PREVRAT NA GRŠKEM? Base], 17. junija. Po poročilih iz Aten se poroča, da vlada tarn velika napetost in da je pričakovati v najkrajšem Času državnega prevrata, oziroma revolucije. Ministrski predsednik Venizelos je imel konfe-renco s kraljem Aleksandrom, v ka-teri je tega pregovoril, da se naj odpove prestolu in da se potem ;skliče v Orški republika. »Chicago Tribune« poroča, da se je posveto-jval grškl kralj Aleksander s svojim očetom, bivšim grškim kraljem Konstantinom v Švici, ter mu spo-fočil, da se namerava odpovedari prestolu, obenem pa ga naprosil, da bi zopet prevzel žezlo. LEGAR V POLJSKL London, 17. junija. »Times« poroča iz Poljske, da je tamkaj Iz-bruhnila velika epidemija legarja, Jđ ogroža ćelo Evropo. Poročilo ameriške sanitetne komisije, ki se mudi v Poljski, pravi: V Poljski je Izbruhnila epidemija legarja, kakr-šne Evropa doslej še ni videla In ki ogroža vse ostale države. Na tiso-fie ljudi se izseljuje iz Poljske, ne da bi bili podvrženi kaki sanitetni preiskavi. V vzhodnji Galiciji Je bilo v kvarantenskih štacijah konštati-irano doslej 26.580 slučajev iegarja, Izmed katerih je umrlo 1560 oseb. V Galiciji so zaprte vse sole, trgovina počiva. V Tarnopolu je bilo v bolni-šnici, kjer so sprejemali na legarju obolele osebe, zaposleno 12 zdrav-nfkov, od katerih je umrlo 10. Umr-Ijivost pri slučajih legarja se je stopnjevala na 60 odstotkov. NEMSKA KRIZA. BerofiJi, 17. junija. Nemški poslanik v Parizu dr. Mayer, katere-mu je nemška vlada ponudila mesto državnega kanclerja, je to mesto odklonil. BOJKOT MADŽARSKE, Dimaj, 17. Junija. Avstrijski že-lezničarji so sklenUi, da izvedejo vse potrebno, kar zahtevajo sklepi y Antwerpnu glede bojkota Madžarske. V okrožnici, kl so jo izdajali avstrijski železnici, pozivljajo, da se dne 20. junija ustavi vsako spre-jemanje tovora za Madžarsko. To-vorni vlaki na Madžarsko se splob ne odpravljajo več. Osebni in brzo^ vlaki ostanefo do preklica še v obratu, vendar pa se bo tuđi osebni promet prekinil, čim se uvede po-ostritev bojkota. Tovore, ki jih od-pravlja Madžarska v inozemstvo, se nemoteno odpravlja naprej. Tuđi zveza poštnih in brzojavnih name-Sčencev je sklenila, da v noči od sobote na nedeljo ustavi ves pisem-skU brzojavni, telefonski in zavojni promet z Madžarsko. STAMBULISKI O POLOŽAJU. Sofija, 15. junija. Ministrski predsednik Stambulinski je iziavil v razgovoru z urednikom. »Utra« med drugim: Mi moramo priti na vsak način do sporazuma z vsemi balkanskim! državami. Odobravamo imenovanje diplomatičnih zastopnikov Poljske In Češkoslovaške ter borno imenovali kar nafhitreje svoje za-stopnike v Pracri in Varšavt Šefu Jrancoske vojaške misije je Stambu-Onskl izjaviL da se Bolgari ne bodo uprli grški okupaciji Tracije, ker ie tako sklenila mirovna konferenca. MEDNARODNO SODIŠĆE. LDU Parte, 16. Junija. (DKU) »Chlcago Tribune« Javlja: Danes je v Haagu prvi razgovor komisije, ki je pooblaščena, da vpostavi medna-fodno sodišče. Bourgeois se udeleži konference v petek. Od tedaj naprej pa ga bo zastopal pariški vseučilf-škf profesor Bradelle. List meni, da Ipomeni ustanovitev mednarodnega sođišča pni korak k temu, da si iZveza narodov pridobi svetoven po-jnen, kakor je to bilo prvotno name-tavano. LDU Pariz, 17. Junija. (DKU) rAgence Havas Javlja Iz Haaga, da je pričel delovati komite pravnikov, ki ga je Zveza narodov pooblastUa, da pripravi nacrt za stalno medna-rodno sodišče. Holandski mitdster ka ztnianje posle je imel pozdravni ffcovor, nakar je povzel besedo Leon Bourgeois. Izjavi! Je, da mara biti sodišče stalno, da mu bo mogo-£e, vedno odzvati se klicu zatiranih. Mednarođno sodišče mora biti sastavljeno iz članov, kl nišo biH tz-voUeni z ozirom na državo, katerl pripadalo* ampak % fatrora na oseb-no avtoriteto* na imataHast la m 1 spoštovanje, ki ga uživa nJQ*j*Q ime, da tako reprezentiralo pravi duh mednarodne pravičnostL »Mi smo pripravljeni,« je tanca] Bftur-geois, »zacofoviti mađnafoivtaiu socHšču obfirno kompetenco pri iz- ■ vrševanju njegovih rassođb.« I MEDDRtAVNA VPftUSMUJA. LDU Pariz, 17. junija. (DKU — Ha vas) Senatna komisija je sklenila, predložiti ministrskemu predsedniku izpreminjevalne predloge besedila angleško - ^»-aneoskega dogovora glede ozeml ■ nekdanje turske države. Nadali, se je komisija pecala z določltvijo vsote nemške odškod-nine in z angleško - iraneoskimi po-gajanji, ki se bodo v kratkem vršila o tem vprašanju. V debati se je ugo-tovila potreba medzrvezniškega ali mednarodnega posojila. Prvi obrok tega posojila naj se po rabi za opustošene pokrajine in za ustanovljene specijalne fonde. Ostali obroki naj bi se z gotovimi pogoji uporab-ljali za gospodarsko vzpostavitev NemČije. BREZŽIČNI TELEFON. LDU. Pariz. 16. junija. (DKU. — Havas.) Francoska radioelektrična družba je napravila poizkus z bres-žično telefonijo. Pevka Mefha je dala koncert v Chelmsfordu 30 km da-leč od Londona, kar se te v franco-skem sprejemnem aparatu zelo dobro čulo, kakor da bi bil v sob? crra-mofon. List pristavlja, da bi bilo mo-jroče slišati Melhin elas tuđi v Rimu. Stockholmu in Varšavi. ker so bili oddajalni aparati 1000 mili oddaljeni od sureiemnih at^aratov. GENERAL JANIN V FRANCIJ1. Pariz, 16. junija. V Marsiljo je dospel general Janin, poveljnik če-ho - slovašklh čet v Sibiriji, ki je iz-javil, da so dobile čeho - slovaške čete iz Prage nalog, naj se ne vme-šavajo v sibirske zadeve. AZUA IN AMERIKA. LDU. VVasnineton, 17. junija. (Brezžično.) Iz Montreala iavljajo, da je delavska federacija, ki zboruie v Montrealu sklenila. zahtevatu naj kongres prepove izselitev japonskih in drugih azijskih delavcev v Ame-riko. AVTOHOJ«IJA ZA JIAL1O. I _ LDU !■.....!■■!, 16. luniia. (DKU) »Tele«ra|. Javite 1» homOo- otoku MM ođJmonm ▼lad«, RUS^O - riNHA POOAJANJA. LDU. Moskva. 17* InnUa. (Biw-žična) V Jurjevi 90 9t pričela ro-sko - taka mirova« pOKajanja. Ruski zaMopnik Tervwek Je prodbural naj se aklene premtale. POLJSKO . RUSKA VOJNA. LDU. BerH*. 17. junija. (DKU.) »Deutsdie AUnemeine Zeituiur« lavlja iz Parila: Kakor poroča »Matta«. je poljska vlada sovjetski ruski vladi dne 9. junija ponudila mir. Sovjetska vlada na to ponudbo ni odgovorila, temveč je začela ofenzivo ob Dnje-pru. RUSKO . POUSKA FRONTA. LDU. Moskva. 17. iuniia. (Brezžično.) Frontno poročilo: Ob srornji Berezini so osvojile naše Čete nekoliko krajev in zapleniie 4 strojnice. Pri Korostynu zasledujemo sovraž-nika. Pri 2merynki se sovražnik pmikaT LDU. Varlava, U5. Junija. (DKU. — Brezžično.) Poročilo poljskoga sreneralnesra štaba: Na sevemem odseku vlada mir. odkar se je pone-srečilo več sovražnih napadov. Bolj južno so se bili zelo srditi boji. ki so se vneli vsled naše akcije od 14. in 15. t m. Naši oddelki so moral] ponovno razbiti sovražnikov odpor v bojih mož proti možu in z ročnimi granatami. 15. in 86. sovražnik ova infanteriiska brigada sta bili popol-nima pobiti. V bobruiskem odseku smo odbili sovražnikov napad. V Polesju so naši oddelki uničili so-vražno kolono, ki se je hotela pri-bližati Cernebllu. Ob rekj Teterovu smo odbili močne sovražnikove čete. V Podolju je mir. LUD. Kodani. 17. junija. (DKU.) Po brzojavki iz Varšave poroča poljski greneralni štab: V Ukrajini prepo-stavljamo svoje čete. Akcija se vrSt v lepem redu. V vojaški bolnici v 2i-tomiru. kamor se je boljševiški konjici posrečilo začasno vdreti. se bolj-ševiki pomorili 600 ranjenih volakov ter vse zdravnike in strežnike. bol-nišnico pa zažvali PolIMCne oesfl. — Od^oditev parL zasediuija. V parlamentarnih krogih se trdi, da bodo za bivanja prestolonaalednika regenta Aleksandra v Zagrebu in Ljubljani seje narodnega predstavništva odgođene, ker prestolonaslednika sprem-Ija na njegovem potovanju večja skupina nmnistrov. = Rekonstrukcija pokrajinskih vLmL Beograd, 17. junija. Pogajanja za rekonstrukcijo pokrajinskih vlad bo dospela na mrtvo točko, ker se stranke ne morejo zjediniti radi poverjeniStva za notranje zadeve in bogočastje v Sloveniji in glede podbanskega mesta pri hrvatski vladi. Kakor se zatrjuje, protestira narodni klub kar najodloč-neje proti nameri demokratov, ki ho-čejo kandidirati na meato podbana dr. TomljenoviĆa. = Sklepi ministrskega sveta. Beo-g r a d, 17. jttnija. DanaSnji minietrski svet se je bavil z vprašanjem ustanovit-ve središnje zadruge za izvoz, vendar vsled nesoglaeja med posameznimi ministri, oziroma skupinami, ni priSlo do definitivnih sklepov. Ministrski svet je nadalje razpravljal o volilnem redu, katerega smatra za najaktaalnejši predlog, katerega more v najkrajšem časn resiti narodno predstavništvo. Na današnjem ministrskem svetu se je razpravljal o o stilizaciji prvih paragrafov iz volilnega reda. — Ministrski sret Beograd, 17. jnnija. Včeraj ob 11 .dopoldne se je tt-šil ministrski svet, na katerem se je razpravljalo o tekocih poelih in o spre-membi volilnega reda ter o predpri-pravah za volitve v konstituanto. Ta-koj po sprejetja volilnega reda v parlamentu 3e bo priftelo s pripravanri za volitve, ki se bodo, kakor je ričakovati, I vršile še tekom novembra t. 1. = Vlada in nradniSko TpraSanJe. i V posebni avdijenci je sprejel minietr-• ski preds. dr. Vesnić depnUoijo urađn. : organizacij. Član deputacije ie po *▼-i dijencd izpovedal, da je ministraki ! predsednik dr. Vesnič izjavil, da ima i sedanja vlada dolooen program, ki ga i bo tuđi izvršila. Na žalost se uradni-! ško vprašanje v programu tega konce-i tradjsk. kabineta ne n&haja, valeđ 6o-sar tuđi nioeear konkretne^a ne more obljubiti. Zaradi tega se mora uradni-Sko vprasanje predložiti vsem paria-mentamim klubom, nakar M M gi mo-! glo spraviti pred ministrski av«t, odnosno pred parlament Ministrski pred-sednik Je izjavil, d» bo r Um primani najtoplejde sagoTaijal re*it#r arađni*-kega vpraSanj*. — CUn detofacij oradniških orgmnisaeij je hijavi], da Je , minister za promet intervenira! pri fi-! nan£n ministru, ker Je ministrstvo sa finance krivo totmaCilo sklep ministr-skega sveta, da se uradnikom MM* Ja 25% poviski na vse njihove dohod-ke in ne samo na dodaike đraginjskfh doklad. LDU. 8 aklepom minUtrskega »veta »e J# od-stspil otok Lokno* kl J* Ml Umi Uwšm Msjtriisko sUUaU UK niaistrstvm za narodno zdravje. Tukajšnji zdravstveni odsek je že dobil naročito, naj prevzame v svojo upravo Lokrom. ki bo služil odslej za državno zdr&vil&sče. Za sedaj bodo nastanili na otoku bolno deco, ki je potrebna okrepčila in iz-premembe zraka. = Kor izbrnh D* Annnnzijev© ab-BormalnostL DT Annunzio je iidal reskim legijonarjem dnevno povelje, v katerem pravi dem drugim: Mi smo pripravljeni. Moramo biti pripravljeni vedno, vsako uro in v vsakem slučaju. Mi smo na Reki ostanemo na Reki, branimo Reko, držimo Reko proti vse-mu in proti vsem ne samo tu proti ugo-tovljenemu >hrvatarstvu< (croataglia), ampak tuđi proti neke vrste >hrvatar-stvu« v slulbenem kroju. Po devetih mesecih neprestanih naporov se priče-nja nova doba borbe. Danes, kakor še nikoli, kdor ni z nami, je proti nam. Sobojevniki, vada usoda je danes ueoda Reke. Oe je za Reko lahko meja na vzhodu, ne more biti nikdar na zapadu. In mejo na vzhođu zacrtamo mi. Bodito pripravljeni. Ouječe, molčeoe, neuemi-Ijene, odločene za vset vas hocem ime-ti: puške očišćene, bodala nabrašena, ročne granate. Poveljstro na Reki ni ono v Valoni. Mi smo mojstri v preee-nečenju. Mi smo najmočnejsi. Ključ Kvarnerja, ključ Adrije je v naii pesti in nihče ga nam ne iztrga. Nasprot-nik, pa naj šibo iz Rima, Pariza, Londona, iz Bele hiie ali kateregakoli balkanskoga svinjska, mora sprejett naše pokoje. Naj razume, kdor mora razrunetL Ni več časa za čenče in laži. Zele7x> ne govori. Ce govori, je kratkobesedno. Kratko oroije ima samo eno besedo, raje od besede en kratek mahljaj. In ostalo je molk. Ostalo Je volja: moja. sz Rs&a bres iiviL Iz Reke se poroča, da se je med tamošnjim! peki in tprovizacijekim odsekom mestnega magistrata sklenila pogodba, po katari se rnatno svisajo cene kruhu. Doslej so namreč reski peki pekli kruh v fttrueah 1 kg teže In taka štruca Je stala 4 K. Od 16 t m. dalje pa se bo pekel krah v dnevnih odmerkih, kakor so določeni na osobo, namred po 800 gr, in taka struaca bo stala 2 K. Foteartakem se podraiuje kruh sa Več kot 30%. Za vzrok te podraiitve se napaja sboljia-nje mesd pekoTskega delarstva, čeomr pa seveda nihče ne ▼eriame, ker Je Javna tajnost, da se Je krah podrain Ie sa-radi poonnjktnja moke, fo boli ko do-fes pa prtSMnJknje Reki mesa- Friito Je tako dalee, da so se odlottli* *• sako-tftjo 800 konj, s» katere itak tuđi ai-m«4o krme. Beaki magistrat am Je obrall &* ItftUJaiiako vlado sa odpvmoi. — V aprovisadje lUk« Je morala ▼ sadnjem časn nastati kuk« hnjfta ovira, kalti mano Je htio spletao, da Je Italija do-slef precej dobro skrhala sa preflvlja-nfe reskih >upornHcov<. Vsak tsdeii Je aamreč prlhajalo sa Reko po več vago- I sov klase Hrta« 1« ItaHi* Si^no so 1 iskrcavali ma lfat»||ek In so Jo saklaH % klavmid sci Volsskcsv po mm» m I S>a fMvtfloi prihajal* haitm ■ Beka. Ravno tako Ja todl sploano snanA, da so vse noči drčali proti Reki avtomoWU s IWIt fMsjevi Je MW smmU UsO-jas*to obtestt arasj, hir bi bO# tako vemfarle IVSved ottviđno, kako tiestft D' Annasilo in ttaHjaiiska vlada, poi lstisi klsMkom. — Zelo s&ačilea v tssi pogleda Mk slasti tiatt snani dogodslc z sapl—ltvflo nekega panika, kl Je vosU iMls> menda v PvJo in so ga sar planile Tf Annunzijeve torpeJovke, Vao skvpsj Je namreč bilo čisto nava-den hUBibug, običajna italljanaka harle-kinada. Mornarji, U so bili nameioeni na tlstem parniku, so poznejo prišli v Trst in povadali, da so is pet dni prOazette/ de Lausanne« piše: I talijanska parlamentarna in ministrska politika se zdi zmešana. Giolitti je po svojih izjavah v Dronero dokašal, da se še ni odrekel svojim idejam iz prejšnjih I časov. Kako more deiela, ki s tako go- I tovostjo govori o svoji zmagi, odobravati povratek moža, ki je deloval z vsemi svojimi močmi na to, da bi prepreci! to zmago? Ta pojav se more razla-gati edinole z razočaranjem. Zmago-vita Italija ima značaj premagane države. Giolittijeva politika pa gotovo ne bo taka, da bi dala Italiji pogum, sa-upanje in moralno zdravje. >Journal de Geneve< omenja, da se je Giolitti dolgo časa pripravlja! na svoj nastop in iz-korisča sedaj razočaranje Italije v svojo korist. >Neue Ztiricher Ztg.c pa v splošnem prorokuje Giolittiju uspeh in ga hvali. z=z Franeosl o Essad padL >Temps< piše obzirno o umorjenem Essad pazi in pravi, da je bilo med njim in sH>6ko vlado vedno prijateljsko razmerje. Med vojno je stal zvesto na strani zavezni-kov in je pomagal, kolikor je bilo to mogoče, Srbom pri umikanju čez sever-no Albanijo. Jeseni 1. 1918. je prišol s svojim zvestimi Albanci v Solun, da po-maga zaveznikom in predvsem Srbom pri njihovom prodiranju v Srbijo. Njegovo prijateljsko razmerje s Srbijo ni bilo vseč Italiji, ki je dosegla, da so morali prepovedati Essad paši bivanje v Albaniji, nakar se je preselil v Fran-cijo in ni videl več svoje domovine. = Boćarsko - italijanski odnosajl. Iz Kima poročajo, da je dospel tja bol-garski poslanik đr. Stojilov, s katerega prihodom so vzpostavljem službeni di-plomatični odnošaji med Italijo in Bol-garsko. — jy AniifiMi^ in nova vlada. D' Annuzio je z ozirom na vladno iz-premembo v Rimu izdal svojim legijonarjem dnevno povelje, v katerem pravi med drugim: Parlament in vlada sta brea okostja, brez trdne volje . . . Mi smo v Reki, ostanemo v Reka, branimo Reko, držimo Reko proti vsemu in proti vsem, ne samo proti ugotovlje-nemu hrvatstvu (croataglia), temveč tuđi proti neke vrste hrvatstvu v ofi-djelnem kroju. Po devetih meeeoih borbe brez prestanka pricenja nova doba bojev . . . Bodite pripravljeni. Budne, molčeče, okrutne, odlbčene za vse vas hočem imeti: puške nabite, bombe v rokah . . . Najmočnejsi smo mi. Ključ Kvamerja, ključ Jadrana je v naših rokah, in nihče ga nam ne iztrga. Nasprotnik, katerikoli, iz Rima, Pariza, Londona, is Bele hise ali kateregakoli ballcantkegs s vinjak a (!) se mora vda*i nam, mora sprejeti nade pogoje. Naj razume, kdor mora razu-meti. Ni več čas za brbljanje in laži... Zelezo ne govori. Ce govori, je kratkobesedno. Kratko orožje ima eno samo besedo, d-a, nameeto besede Ie trzljaj. Ostanek je molk. Itd. Kako spravi Giolitti tega kričaškega roko-mavha z Reke? — VsenemSko maščevanje. >Berll-ner Tageblattc poroča iz Monakova, da je bavarska vlada izgnala znanega nemskega pacifista dr. A. Frieda radi njegovegs paelfističnega delovanja med vojno. List oštro obsoja sklep bavarske vlade in pravi, da tako početje diskreditira Nemčljo v zunanjem svetu. r= Kemški komunist Walleshamser, kl pra je sodišče obsodilo na smrt, ker Je sa časa boljševiskega režima na Ba-varskem sodelovml pri umoru mesčan-Bkih talcev, je bil 14. t m. dopolđne v Monakovem justificiran. Mioistrski svet je zavrnil njegovo prošnjo za po-milostitev. = Za popolno neodvismosi Egipta. I? Londona se poroča, da se vr&ijo tam pogajanja med Anglijo in Egiptom. An-glijo zastopajo lord Milner, sir Renner Ređd, bivši anglesld poslanik v Rimu In sir John Mazvell, angleSki genera-tlssimus v Egiptu ob vzbruhu vojne. Egipt sastopajo Mohamed paša Mah-mud, bivši guverner sueskaga kanala, Abdel Azis hej Maher, član egiptov-skega parlamanta, in AM pada Veghen, bivši zunanji minister. Pogajanja se vriijo na pođlagi priznanja popolne neodvisno^! Egipta s strani Anglije. Ker pogajanja dobro uspevajo, je pari-iel v London tuđi predsednik eftfptov-eke delegacije, Saad pala ZaghlnL Is Kata pa poročajo, da prtcaknjejo Egipćani i veliko nemirnostjo toid po-gajanl. Atentati na angleske vojake In faakeijoaaije ao sa dnevnom redu. V ▼Mh agipte^akih moftejah in koptiekih oastniki bili ponižani. Tako n. pr. Js bivši štatai narednik, ki je bil činovnik in ki je opravljal Ie ofioirako službo, danes &amo narednik. Kes je, da bivše avstrijske larše ne odgovarjajo činom v srbski armađL To-da vsaj deloma bi se dalo popraviti to s tem, da M se najzAslužnejše podfiast-* nike imenovalo podporučnikom. Taka se je n. pr. letos imenovalo že veftje število zaslužnih srbekih podSastnikov podporučtnikom, ki so imeli S do 12 let aktivne naredni ske službe. Med pre* čanskimi podčastniki nahajajo se pa taki z ldletno naredniško službo I Tuđi plače so nedostatne. Večinal podčastnikov s svojimi prejemki ob najskromnejšem življenju životi ne more. VpraSain vsled tega g. ministra vojne in mornarice: Ali in kaj je voljan ukrenitl, da zboljša stanje dalje složečih podfi&€S> nikov? Iz naše kraljeutnc* — Priprave sa sprejem regenta ^ Zagrebu. Zagreb, 17. junija. Danes opoldne ae je vršil v mali dvorani magistrata sestanek sastopnikov sodelg-jočih pri eprejemu regenta in so fcfu pri tem sestanku zastopani sajedničar^ ji, demokrati, rijoniflti in klerikalg*. Vsled suspenzije obdmskega sveta, oat-roma župana, se je sestavil poseben reprezentaeijski odbor, obstoječ ia se r svojih funkcijah stojećih obciĐskffi svetovaloev. Sklenilo se je, da bo po-adravil regenta na kolodvoru najšta-rejšl občinski svetmk, to je g. Milaa Kr©ši«5, ter na ponuAl ▼ znak. gosto* ljubnosti kruh in soL — Poviiante stanarine v Zagreftuk Zagreb, 16. Junija. Po raigiasu hrvatske zemaljske viade se dovoljuje 30, 40 in 50% sridanje stanarine in ateor oziraje se na stanarino, kakor je bila pred voino leta 1914. — Sladkor sa Zagreb. Za-greo, 16. junija. Ministrski svet Ie dovoIU za-grebški mestni aproviaaeiji Isvoa W ragonov praMoev ▼ CehoslovaŠko prosi kompenzaciji 25 v&gonov sladkorja. — Vojvoda MiHS tefto ebeieL Vof voda Mišić, ki Je pred dvoma meseoenm odpotoval t Pariš radi operacije, se vrača te dol v Beograd. Vojvoda je se*-lo nevarno bolan in so ga movatt v F» rizu odnesti v vlak. BrmnisUv Koitt bolan. 1» Beograda ! pojoČajo, de, Je oholel pesnlk in načelnik oddeDea sa umefaiost v ministrstvm prosvate, BranUlav Nuiič. — Zniisa Ja cen sa 10 oMoikar pa vsefc trgovinak v Splita. Uprava trgov* ske in obrtna zadruice v Splitu nazna* nja, da se je sklenilo na seetanku 11. t B., da m eene »a *+* »*log«, ki «e dane« nah&jajo pri trgoveih, mnlžaje sa 10 odstotkov. s eemur se uiKOdi ielji odbora sa doloćanje oen. Znlžanje aa Ja takoj isvrfiilo. — Zdravila sa vemtrl€ae belessd. Minlstrstvo sa narodno zdravje Je odredilo, da se t lekamah la drogertjah sa ame prodajati sdravtl sa vasAlba > boieani brea adravrnlakega mmt*L 137. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dat t& jmlji 1320« 3« strm« Dneone oestL V Ljubljani. 18. /unija 1920. — Regentov poset ▼ Zagrebu in Ljubljani. Vsc vesti zagrebšklh in drugih listov o odgoditvi regen-tovega poseta v Zagrebu in Ljubljani ne odgovarjajo resniđ. Program za poset regenta v Zagrebu je že definitivno določen. Regent do-spe v Zagreb dne 22. junija in ostane v Zagrebu do 4 dni. Nato poseti regent Ljubljano in Maribor. Na potu ga spremljajo ves čas ministri dr. Krizman, dr. Kukovec, dr. Drin-ković, dr. Korošec in mlnistrski predsednik dr. Vesnić. V njegovem spremstvu bodo tudl višji vojaški dostojanstveniki, med njimi generala Plivelič in Maister. Prvotno se je nameravalo, da bodo spremljali po Sloveniji slovenski, po Hrvatski pa hrvatski ministri, vendar se je v včerajšnjem rainistrskem svetu sklenilo na izrecno željo regenta, da ga spremljajo za to določeni ministri na celem potu, tako, da ne bi tvorila Sotla mejo med Hrvatsko in Slovenije — Prezldent Masaryk o pome-nu vsesokolskega zleta. Prezident Masaryk je poslal bratu Scheinerju nastopni pozdrav: Brat Scheiner, da se niste dali prestrašiti od gro-zečih težkoč in ste zlet priredili, že to je dokaz sokolske energije In organizaČnosti in jamči uspeh. Kdor si le približno predstavi, kaj pomeni prireditev zleta, koliko sokolskih jednot in drugih organizacij je bilo uvedeno v sodelovanje, si predoči pomen zleta prav po današnjih raz-merah. Zlet je velika narodna šola energije, podjetnosti in discipline — v tem smislu in duhu ga srčno pozdravljam. Na zdar! — Dvom! maršal v Ljubljani. VčeraJ je prispel v Ljubljano dvorni maršal polkovnik Damjanović, da se dogovori z deželno vlado o vseh podrobnostih pri posetu in sprejemu prestolonaslednika regenta Aleksandra. — Posebni vlak na VII. vseso-kolskl zlet v Prago odide dne 22. Junija zvečer iz Zagreba. Ura odhoda se ni znana. Delegati z Gorenjske-ga in Dolenjskega naj pridejo v Ljubljano v takem času, da se laK-ko odpeljejo iz Ljubljane dne 22. ju* nija ob 18. uri (6. zvečer) do Zfda-nega mosta. Oni na progi Ljubljana-Zidani most vstopijo na svojih po-stajah v ta vlak. Delegati iz Štajerske vstopijo v posebni vlak, ki o!> stane na postajah Zidani most, Celje, Pragersko, Maribor in Špilje. Legitimacije, kl jih je poslal Savez vsem župam, opravičujejo polovično vožnjo iz vseh postaj do Špilj, kl velja tuđi za povratek domov. Vsak rnora imeti potni list, vidiran od čeho - slovaškega !n nemškega konzulata. Ura odhoda vlaka se nazna-ni pravočasno. — Starešln-stvo Sokolskega Saveza SHS — Sokoli in nemškf »Kultnr-bend«. V Novem Sadu nameravajo Nemci ustanoviti svojo organizacijo, ki so jo krstili »Schwfibisch - Deu-tscher Kulturbimd«. Ustanovno zbo-rovanje se ima vršiti te dm". Po zbo-rovanju se priredi banket in ljudska veselica. Prostore za to prireditev je Nemcem prepustilnovosa se razSMa smrad, da mimoidoče kar dušL Tako flmofl-56e in vsi tišti Izmečki nikakor ne spađajo v mesto na prostor ob državni cesti, zato »abtevamo, da ss premesti drumn, sicer utegnemo dožlveti epidemijo v Ljubtfaflt — na MHfHr vnMKe omoti V sredo rveCer okoH 10. Je voiaSka patrulja lovila dva voiaka po šent-Jakobskem okrajn. Ker sta befala pred n}o, streliafa Je za nfir^a po ce-stah hi nlicah. Pasantl so bfli ▼ smrtni ftevarnoatt da A ne sadene kaka krojdia. lrf so fim Ivteale oknMT rfav ki tdm. Prosimo vofefto oblast ml' pouči patndje, da po masla ne sm*-Jo straljatL Cetodi tove neobocUv« volake. — Bini utđbtL Travki A. P. v Floriianski ulici ie 14 t n. mad časom, ko se je mudila par minut v kuhinji, zglaila v prodtiahil is niše c*-la imka. Ko se vme ta to o^azl. st za šunko, z drugo pa zavihti po njegovem obrazu s kratkim pritrdilom: »Da. moja. — to pa Vaše,« nakar jo Je dol-goprstnez nmih noe odkuril. — Smrtna kosa. V Zagrebu Je umri dr. Fedor baron Nikolić, ravnatelj dunajske podružnice Jadranske banke. V Celju je umri g. Anton Topolak, trgovec in hišni posestnik. Pokojnik je bil zaveden narodnjak že v Času ko se je v Celju le malo trgovcev in obrtnikov upalo pokazati svoje narodno mišljenje. — Na smrt je obsodlla mariborska porota kovača Janezo Mrcino, doma iz Srednje vaši pri Škofii Loki, ki je dne 10. marca umoril po-stiljona Matevža Šulerja med Jezerskim in 2elezno Kapljo na Koro-škem in oropal poštni voz, — Popis neorttateHskeea fanetla. Po mirovni pogodbi ima naša država pravico, da likvidira vs$ imetie neprijateljskih državljanov. Zaradi tega so državne oblasti odredile, da se v mejah Srbije izvrši popis nepri-jateljskeea imetja. — Pojasnilo. Pred kratkim je bil pred poroto obsojen radi tatvine na klavnici mesarski pomočnik Josip A v b e 1U rodom iz Ljubljane, ki pa ni bil uslužben pri »Vnovče-valnici«. Ugotavljamo, da obsojeni Avbelj ni identičen z Josipom Av-beljnom ml., doma s Prevoj, ki je pošteno in zvesto služil kot mesarski pomočnik pri »Vnovčevalnici«. — V Celju je kupila od Mestne hranilnice hfšo na vogalu Cankar-jeve in Oubčeve ulice ga. Franja dr. Županova, žena kopališkega zdrav-nika na Dobrni. — Poskušeni unor đr. Sušnika r Pliberku. Z ozirom na poskušeni umor dr. Sušnika, odvetnika v PKberku, smo izvedeli se tole: Odvetnik dr. SuSnik je iroel v oni hiši stanovanje, obfitoječe iz treh sob, od katerih ata mu dve sobi služili kot pisarna. Soeedno etanoranje. kjer je etanoval vpokojeni železniški portir Schwabinek, pa mu je bilo zago-tovljeno za shi^aj, da rabi ve6je stanovanje ter je Schirabineit pod tem izreo-nim pridržkom dobil to stanovanje. Ker se je nameraval dr. Viktor Sn&nlk v kratkem poročiti, je zahteval izpraz-niiev stanovanja, čemur pa se je Schwabinek protivil ter ga ie k temu še le sođnija prisilila. Te dni bi bil moral vpokojeni portir zapustiti stanovanje. Dr. SuSnik mu je bil pripravljen plaćati za selitvene stroSke 1000 kron. Schvabineku so bila na razpolago v Pliberku tri stanovanja. V torek se je dr. Sušnik vračal ob 9. domov in ko je odpiral vrata v svojo spaluico, je nar enkrat začatil moćan udarec na glavo. Po njegovi lastni izpovedbi je bil ▼ pr-vem strenotku nmenla, da je potres in da se je udri kos stropa. Takoj na to ie za&atil drag ud&rec in zasliSal pok. Tuđi zdaj še ni vedel, kaj je vzrok, ko se je pa oerl, je zagleda! svojega sose-da ter se zae>l takoj z đežnikom braniti proti nadaljnim napadom. Schwa-binek pa je dr. Sožnika podli na tla ter mu s sekiro prizadejal Se ve8 nadialj-nih ran. Vgega skupaj jo dobil dr. Sušnik aedem ran, od ten tri teške. Lobft-nja je na treh mestih potaia Se le na tleh ležeč je začel dr. Solnik klicati na pomoć; na kar je Schirabinek, ki je bil v samih nogavioaa, pobegulL Ord&m&t-vo, katero je xa&e\o napadalca zaele-dovati, ga ni moglo najtl. Se le ob 2. ponoM pa so našli SAwabineka obeee-Bega v drvarnici. Dr. Wateke je dal teiko ranjenoga dr. Sofinlk* prepeljati v bomišnloo, kjer mu Je nuđU prvo pomoć. Brzojavno pozvan je doepel drugi dan dr. Sosnikor brat, lekarnar Rihard SuSnik iz Ljubljane, t Ptlberk, ter je dal sporazumno z dr. Watzkom prepeljati svojega brata ▼ marlborsko bol-niSn!eot kjer je bil dr. SoSndc takoj operiran. Opendio je izrriil prim&rij dr. černič. Dr. SuSnik je MI ves čas pri zavesti. Težko ranjen M Je v svojem stanovanju sam ispiral rane, ▼ bolnii-nid ee Je vas čas počntil rmameram primarno dotoo ter je amano mpanja, da sloćin aa atorje in SMtmjp dr. SoS-nika n# bo i*»l hujHh poalsdio. Motiv slofina ni poHHfan, atril! gre ta samo za maMerania ekaaltiranega clo-veka. Zločin Je Ml pmflUem in skrb-no pripravljen, kar Je mifibu iz tega, da Je 8chwabinak t# praj Maknall najti priliko, da U m m*M*m Mi dr. 8u§-nifcoav iwr |a *an prai aMtem t avoji drvarnici poalntfal ***&** Mr je piaal svoji iani plama, ▼ kala*Sa% H naznanja aroi MMMsi in kakor Upa^nluje dr, Soamlk, kar ga Je Odkm+šm* že dva ▼ 6% is aadaj ari»iea» fc, 8oanik te-aai oar* i ■uju sa v/ntM MMaVM. jfiajra*! s^^^m^m K-iajav m> ■ sl Batiajp soora mcw AlOMi Novak, katari je bđ mmgm _* shižbovanje od mcBnl^ offnto ^fc* đc kl pa; si istOvietm s vflSkn tocMB oOcilalom Antonom Novakom« ki urndtija čil in ie vodno v Murskl Sobod. — Ve«ka vluiliii drailMi ood ilisfliM. Ljubljanski policiji se je te* kom zadnjih dni posrećilo Izslediti dobro organizirano, voččlansko vlo-mMsko družbo, ki Je tekom dveh me-seoev po dobro premišUenih načrtih izvršila nebroi viomov, tatvin in ćelo 6 cerkvenih ropov. Nameravala je ceio oropati cerkev na Đrezjah. — Doslej je pod ključem 17 vlomilcev. Po mestu se o tej vlomilski družbi razširjajo silna senzacije. Na Vodni-kovem trsru vedo ćelo povedatu da je aretiranih osem stražnikov. Uao-toviti moramo, da je aretiran le neki tržni stražnik Pere z ženo. — O tej vlomilski družbi priobčimo prtliodnle dni ob§frnej§e poročilo. — KrotilloL Danes ob 1. uri ponoći je poskušala neka vlomilska družba viomiti v krojaško delavnico % .Lornban'a v Spodnii Siški. Gospodar jlh je pravočasno prepodil. — Rimljan Mario Baroncellf je bil ka-znovan na 200 K dobe. ker ie preko-račil demarkacijsko crto brez vizu-ma juKoslovanskesa delegata. — Na-rodnemu poslaniku Josipu Pogačni-ku je bila 17. t. m. ponočl v Pod-nartu ukradena iz zaklenjene shram-be dvojna konjska oprema v vred-nosti 20.000 K.___________________ Piipraus za sprefem regenta v LinblJanL — Koncert »Glasbene Matice« na Čast regentu. Zaradi omejenega števila vstopnic se sa koncert >Glajebene Mati' cee na čast regentu ne bodo prodajale posameznim osebam, temveč odđa-jale le proti plačilu ui-adom, korporaci-jam, družtvom, organizacijam itđ. Vsi ti se pozivljajo, da pieroemo priglasijo do torka dne 22. junija do opol-dne v piearni Glaebene Matice, kolako in kakšne vstopnice želijo dobiti, na kar se jim vstopnice sorazmerno pridelijo in jim bodo na razpolago ▼ četrtek 24. t. m. med 8. in 12. uro dopoldne pri blagajniku GLaebene Matice Trgovska zđružba čehoslovaških bauk v Nemči-jic. Glavni namen te ustanovitve je po-speševanje eksporta in importa z Nem-gijo. — ng Deseti međnarodal kongres za bombaš se je v času od 9. do 11. ju-nija vršdl v Ziirichu. Zastopanih Je bilo 14 držav. Razpravljalo se je o fabri-ški zakonodaji in blagotvornih napra-vah, o poepeševanju produkcije bomba-ža ln pospeševanju tekstilne obrti ter o valutnem vprasanju. — ng Kreditni uvod za trgovino in eart pomno« svojo đelnliko glavnico za 120 milijosov kron. Dve tretjini del-nic dobe stari delniSarji po korzu 800 kron, nominale znaSa 320 K. Ostalo tretjlno prersame po visjem tečaju aiatriska finanena grupa, ki vplača TTednost v nemSkih raarkah. Amerikanci dobe dva lastopmika v npravnem svata. Detoieka glavnica, kl je došle] gnateU 100 mUijonor, m sriia na 320 milijonov kron. SofcolStiNI. — Sokol v Sišld, Ponovno opozar-jano aa nado aofcotoko prireditev v ne-deijo dne 20. t m. pod Cekinovim gradom (nasprotf pivovarne Union). Kdor hooe prežlvett par prijetnih uric bres-skrbno, naj na amnodi prilike in na| gotovo poeeti salo vaselieo. Vse je najbolje preakrbljeno in arejeno. 2eleti bi le bilo, da nam Jupiter prizaneae ta dan ln aa vrane do nedelje uaUnovl. — Posetnikom naie prireditve pa pripo-faiaši^ a*l piiiato koaawa aiNf. Tmi prtHOj— 8okol^r» irOTaan. Umm lm mm rnitoml* ti^»I^ k 9|i oasaBavaja aMam ■■ .▼^^ iwii^bi x ■ nedeljo 90. jnolja t L vrtno veaelioo Rj) vrtnih proator|h g. Slamiea na 0Unaa]u s •odeloTanjenl vojaAke godb« dravalUH divijdje ln dragim sab&vnim aporedoau Vetopnlna 5 K. Zaćetek ob Z. popoldncj Ker prifine društvo a prihodnjim meaeM oem ie s zgradbo Sokolakega doma, 90 vabi slavno obeinatvo, da se mnogog brojno ndeleži te priređitvo, da poma^ ga druatvu izvesti to teiko nalogo, Zsj| dobro postreibo skrbi resUvraciJ« >SUmi6€. (k) ^ — Na f*ntovmmi br. Franoeto Pt£ jatelj nabrala je druSba sa st&vbnj sklad ljubljanskoga Sokola 1000 K in za etavbni sklad Sokola I. 400 BL — P# snemajte! . — Ob priHki praanovaaja 70tetnW svojega oceta g. Ivana A d a m i 5 a stzkt darovala njegova sinova Anton in Franc po 100 K sa kamniškega Sokola^ za kar iima odbor izreka priarčno ia> hvalo.______________________ (^t^ nainooelSa poroCIla. SEJA NARODNEGA PREDSTAVJ NIŠTVA. LDU. Beograd, 17. juniia. (Na* rodna supščina). Podpredsednik dr-Ribar otvori ob sedamnajstih 102. sei stanek začasnejca narodnega prea-i stavništva. Tajnik dr. Lončar čitaj prošnje in pritožbe, ki se izroče yj izvrSitev kompetentnim odboromv' Posl. Šegvič (Nar. klub) vpraša prea prehodom na dtievni red predsedni«* ka vlade g:lede docrodkov na Sušaku« Posl .Šejrvič Je izjavil: Ne moremoft dopustiti, da D' Annunzio na čelic rednih čet poveljuje na Sušaku frf odstavlja našega načelnika. Ćuli srna od ministrskega predsednika, da naJ stopi naša vlada z vojno silo, ako za* sede D* Annunzio Sušak. Itaiijani sci nas vedno varali, tuđi takrat, ko sd došli s klici »Ziveii Jugrosioveni!^ in ko so prišli v imenu svobode, da zasedejo našo zemljo. Dosti je natq je komedije! Sramota Je za nas, d^ škipetarski narod osvoboiuje Valo^ no, mi pa gledamo prekrižanih rofci N«tto vpraša posl. Sefirvič, ali je vlaH di znano o najnovejših dogodkih, att je kaj ukrenfla in ali bo držala bes« do, ki jo ie dal predsednik vlade d£ Vesnlč. (Burno pritrjevanje). MinH strski predsednik dr. Vesnič octeo^ vori, da kraljevska vlada do ten trenotka ni prejela $e nobenih poro^ čil o dorodkih. Dogođki so tako vaf~ ni, da bi merodajni faktorii jrotovd porocali vladi, če bi se bilo kaj do*! godilo. Posl. Šejrvfč iztevlja. do od-1 govarja predsednik vlade čisto POJ diplomatsko, da nastopa z rokavica^! ml na rokab. Meni. da rokavice ta^i kal nišo na mestu .Nato sa preide nag dnevni red: nadaUevanje podrobna] debate o vohinem zakonu. Porečerj valec prečita čten 5, v katerem aoi določuje, na koliko volilcev da ođ-i| pade en poslanec. K besedi se osrlasJ. posl. NaSič, ki zahteva za ustavotvorno skupščino mno*ro veQe Ste-?] vilo članov. kar pa se tiče števflaij volilcev zahteva. da priđe na 20.000J volilcev r>o en poslanec. BivSI mmi»] ster dr. Kramer predlaga korekturo,] a bivši minister Kristan izfavlia, daO je on za male parlamente, ker veJ da mali parlamenti veliko bolie deM laja Ali ustavotvorna skupščina Imaj povsem dnwr značaj, pa je treba z&tć) zvišati število volilcev, tako đa o&$ pade na enega poslanca 25.000 vo^j tilcev. Nato jrovori proti zahtevami o kvalifikaciji po&Iancev in Izfav\te3 da ie sramota, ako bi bilo to nvrščeH no v vofflni red. Nato se sprehnai brez ugovora Heti 5 v besedflo. kl] sra Je sestavil odbor. Člen 6, ld ffo-vori o številu zastopnikov mest Be?; ourrada, Zasrreba In Liubliane. fezto ve živahno debato. Posl. prof. PolKJ predlaCT za Beograd šest, za ZajrreB oet in za Liubljano tri poslance. (Ođ-? borov predloe: Beograd pet, 7*sne8 štirje, Ljubljana trije posland). Na^ posled se spretme predlosr. da sd člen 6 vrne odboru, đa j?a ponovno prouči. Clen 7 se odobri brez deba> te. Pri čienu 8 predlaga posl. Peršle Ixpfemembo. katero spreime tu to naum! podprettfla>^^Pa^aVA VHMfl9^Hl!a% la^a^a% *a^afa^a^a^flfla^^> 4. strm. •ULOVBNSKl NAftOU*, 4a* 10. fanij* MKJtt. i37. itev. Idem in čestita muslimanskim po-slancem k prazniku. Tuđi minlster ta poljedelstvo Velizar Jankovtč Čestita muslimanom srečen bajram. Poslancc Suknja Kurtovič se zahvali predsedniku skupščine in vladi za njihovo pažnjo, ki so jo izkazali muslimanom in predlaga, naj se seja brez ozira na muslimanski praznik vrši že jutri, samo da se delo čim-preje izgotovi. Podpredsednik pristane na njegov predlog in doioči prihodnjo sejo za jutri 18. t. m. ob šestnajstih. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V ČEHOSLOVAŠKL LDU. Praga, 17. junija. (DKU). tCakor javlja večerna izdaja lista »češke Slova«, je zveza železničar-Jev predložila železniškemu ministru svoje zahteve, katerim se mora ugoditi do 23. t. m. sicer bo imenovana organizacija proklamirala dne 25. t. m. splošno stavko na želez-nicah. PRED CARIGRADOM. LDU Carigrad, 15. junija. (Dun. kor. ur. — Havas.) Nadooaltstl prr> dirajo še vedno na marmankim obrežju in na obali Crn«a motla. Otoki v Mannarskem morju so man-da zasađeni po četah Musule pale, zakaj iz Merefteja Je dospela brzojavka, da gore vaši na otokih in da so grSki parnik med otoki in obalo obstreljevali. Herakleja* ogrožena po nacionalistih, je prosila za potnoč francosklh čet, katerim je poverje-no nadzorovanje rudnikov. Odpo-slali so eno stotnijo, katero so pa tolpe svarile, naj ne vkoraka v me-sto. Ko so dospela ojaČenja, se ]e tz-krcala stotnija po kratkem boju. Angleške čete blizu Ismada so bile ojačene In pripravile vse potrebno, da zavrnejo napad nacionalistov. Gospodarske ucstL — g Bora*. LDU. Zagreb, 17. ju-nija. Devize: Berolin, ček, 194—196, Beroiin, izplačilo, 198—200 Italija 0 do 500, Novi Jork 72—77, Pariz 580—0, Praga 194—196, Svica 1500—1575, Du-naj 51—52. - Valute: ameriški dolarji 72—73.50, avstrijfike krone 50—0, car- m n*V 100-U&. Mglggter M5 do *W» aaajaHtt aaffke *)0—Sit, rotmuMtt I^|4 Itt-fttt, lt»lij«aa*« Ure 450—456» ■««i »MH tnmU 390-A dehoaloraJUt« DraBfMHMIMSlI !■ priratffVKa — Produktivna .»traga teTtjArJer sa StovanJ]* nainanja svojini Članom prodajo oanja v neđeljo dne 20. Juitlia ob 9. dopoldne ▼ skladiMu, Spodnja fii-*k* it. 30. (k) — Ustanovili obini zbor đntStva »Ctopatrotaki svon« se vrti v ponede-Ijek dne 21. t m. ob pol 9. zveder sa verandi botela Union. Vabljeni bo v»i, ki se sanimajo z& Korofcko. Posebna vabila se ne bodo razpoftiljala. — Pri-pravljalni odbor. — Za kresni veeer, v aredo dne 23. junija, je našrudiral baletni mojster g. V 1 č e k z pojenkami ienskega telo-vadnega društva v Ljubljani plesne točke pod imenom >S e n kresne do-5ic. Sodeluje ples alka gdčna. Lidija W i z j a k o v a. Ker je prireditev v prid društvenim Sportoim odsekoni, vabimo c občinstvo k obilni udeJežbi. k LJaMJaai. Drama: Petak, 18. Junija saprto. * Sobota, 19. junija LtfubotuiPJo, Aboam. B. Opera: Petak, 18. junija U Trovatore. _ Sobota, 19. junija Jevgenlj Onje-gin. Abonem. E. Nedelja, 20. junija Vesele žene Windsorske. Abonm. A. HprootzacOa. 4- Ttlečje Meso. Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani bo oddajala za v soboto in nedeljo, t. j. 19. in 20. tm. sledečim mesarjem svoja teleta v prodajo in sicer: Jane ž i ču T Ham Mariji, Janežu, Lebnu, Selanu, Zajc Ivanu po pet telet; Struklju, Andrettu po tri teleta; Ahlinu, Anžiču, Breceljniku, Ce-šeku, Cernivcu, Cuzaku, Dolnićar Fr., Dolničar Jožefi, Ham Matiji, Javorni-kuf Jesihu, Kasteiicu, Kočarju, Kocja-nu, Makovcu, Novljanu, Novaku, Ocvir-ku, Petoricu, Prepeluhu, Prezelju, Prim-cu, Rihtar mi„ Rihtar star.. Smoljanu, Skerjanco, Bkrafnerjtu Zganjar Jožeta, 2ganjar Antonu, Zupančiču, Zabjeki^ po dve teleti. K« mesa velja: sprednje-galdK, zadnjega 20 K. -|- Splošna gospodarska zmdru^a sa Slovenijo prodaja od danes naprej svojim elanom cevlje in dokler traja žalo-ga, — moko v poljubni množini in po znižani oeni. Obenem z moko se more dobiti Tsak dan tuđi vsa druga živila brez vrstnega reda. Novi člani se v»ak dan sprejemajo. Polzoedbe. — Izgubila se je listnica z nekoliko denarjem in dokumenti. Ker so dokumenti važni, naproaa se poštenega najditelja, da se mu iste vrne na naslov Avffust Copič, Vrhovčeva ulica 12. de-nar si pa lahko obdrži in dobi še dobro nagrado. Potna legitimacija se glasi na isto ime. (4448) Glavu! urednik: ?asto Pustosletnšek. Odgovorni urednik: Božldur Vod eh. mkt aillllllalfl 200^ 70 cm se proda. fffflll IfllBOfllU Vprašai: J KLEIN, iteklar, FrtnčiSkanska ul. 4427 IffgJmU ceno 70 sežnjev metrskih bo-rllHffl rovih drv. Poizve se v trgo-|vmi P. Weilgoni, Sp. Šiška 67. 4384 miilffaib kl se ne boj* dela w išče BunBlIll, Ponuđbe na peštni predal fttrilka 154. 4372 \^---------------------m—_—__^------------------- - Jfo RVnilili ze^° ^°^r0 žensko kolo jH PlVld] prost tek, novi pnevmatiki. jCcna 3200 K. Kje, pove u pravni štvo [wovenskega Naroda. 4331 SfjMAV9B9 rnha s hrano v sredini pEHHOnu illDO mesta se išče za ne-|Jco gospodično. Ponuđbe pod ,A. J. ^877* na uprav. Sk>v. Naroda. 4377 Zaiaije dn z metoijem ce^n * 3 jBH Ini lllllilfJj malirai stanovanji, ce- £m zelo nizka, kupni pogoji ugodni. S^jtsnila od 10. do 12. ure. Naslov *ove uprava Slov. Naroda. 4402 Vttti Iftftri9 za na Koroško. Plača SXH Mldjil po dogovoru. Zglasiti b je osebno v pisarai centrale ICoro-Sce gospodarske družbe v Ljubljani, ^ctedftčc .Balkan*. _______ 4410 fllaMf n konjem, pošten trezen in za-IHPCl nesljiv se išče. Predstaviti se Sopoldne v Parknoteln TiTOfi. Ravnotam 9e iSče služkinja za vsa kuhinjska dela. 4409 1510 K lairade dobi ki^JT hitro mogoče stanovanje (2—3 sobe in kuhinjo) z električno razsvetljavo. B. Fink, Ioienirski referat Dravske divizije, LJobljaot.________________________4317 K? St dCl3TfliC3 dolga°in 6^0^ metrov Široka. Kupim več vreten .spin-deinoV in ročnih stiskalnic (preš) Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4305 1(3 fl0DI3(0 brill gospSodaiTjulljem Kje, pove ucr. Slov Naroda. 4440 Ka proda! rta 2 osla * ^°ssr upravništvo Slov. Naroda. 4387 lOfOnD 7ah010 različne velikostl proda LESISIIC UflltlJIS SanopooMC, ljabljana. 4437 2M 9n9F9t9 9X1? se prodasta na IDI. dPdldld St. Petra nasipi 59 p. ________________________________4332 Hnld (dirkatno) lepo, v jako dobrem IVIlIu stanu z rez. zračnlcami se proda pri anončnen tn iiformaCaeni lavodo Vedei. Maribor, Gregorčiteta 6. 4445 Đrflita fH salonska obieka in miza 150 rlUUd lL cm dolga 70 široka vse v dobrem stanju. Poizve se Gradišće 5 /1. levo. 4442 DfflflSI ffl komplet"*, popolnoma nova rlUilfl 5c kuhinjska posoda a nizko ceno. Poizve se v upravi »Slovenskega Naroda. 4396 UranKi pomocoik ;rj::^;:^ Ponuđbe na upravništvo Slov. Naroda pod ,Urar 4319*. 4319 Lolal za trgoiin ir«s??z££ Ponuđbe na upr^v. Slov. Naroda pod .Trgovec it 3054449*. 4449 Ditaini rtrni »Remingt°nc model i {% rUflllll đUUJ nevidno pisavo) v zelo dobrem stanju na prodat. Na ogled v Aioneol eispedicji, A1. Matelit, Ljotijaaa 4407 Namilsi ia tak°i ^10 d°bro oferanjen ndplSUd] |C poštni voz 8 m/m nosil-nosti. Cena: 60.000 K. Vprasanja na naslov: Matuš Helena, posestnica v Dolenji Lendavi (Prekraurje). 4416 Mi imiitai ia Wolfova lokomobila, 13 IM lIlDOd] JI! do n HP, dinamo 32 Ku (skoraj nov) in pretikalnica (Sehalt-tafel). Kje, pove upramištvo Sloven-skega Naroda. 4386 Ruai» nalt uotiii S A kov od belega peiila in stara rabljena špaga. Po blago se priđe osebno na dom. Ponuđbe na uprav. Slov. Naroda pod „Stare krpe/4499*. 4439 nnfetmmflntflr Ilčcm službo, sem iz-LlElininiODlKl. fežban v vseh nape-Ijavah, montažah, DOpravkih vseh električnih in kl jučavni carskih strojev. Sposoben sem samostojno voditi obrat Naslov pove uprtvništvo Slovenskega Naroda. 4447 £•■ nizke, zelo Hciie oblike, te prida Dl| pri LtfiittirJ« ta TUi tt S8 4435 4bajLiM kompletna z novo pnevma-IVKm tiko, te prodajo. It Stenrifta. ViC U. 4432 Debn iarjm fliflie » m\m pri A. Šlager. *rm*W 7. 4411 Mm ptalii rtu), tš r/.v 4438 Hll9T dobro izučen, PoSten In priden, ■lildl se takoj sprejme. Plača dobra. Afldi Zorćit, nUnar, MajMKt, p. Drtm. 4404 300 nbtfi kszffr^ni ktž }c iafrt«a1 Kje, pove upr&vniftaro Stovenskega Naroda. 4413 Perzijska prma ^.«v^ ve uprav. Slov. Naioda. 4412 Velila RfUrini kntnha Haialia .National' naproiaj. Poizve se: Po- ljanska c. 5./pr. 4436 lila i irtn n ftH XP™Z zamenjt za maihno hišo ali proda. Poizve se: Httel Kapa, Blef. 4423 Trsile za strne Mfliii ii praiaja na debelo in drobno m* po K 4*80 pri večjih naročil h znaten popust Stolno* AaUoa, LJsMlanu, Annti mUmm 13, Ti mu w. 4256 tmumnvk. T^;JZ jedllne in servirne mizey dekoraclfskeća divaoo z zrcalom in 6 stolov preoble-čenih z usnjem. Vse masivno, t»d les. Jako dobro obranjeno. Cena K 24.000. Naslov pove apr. Slov. Naroda. 4415 Lipa lit« rtinral! vB;%ru Gorenjskem, ob«toječe iz 3 sob, (even tualno 4) 1 kabineta, kuhinje, vse a pohiStvom, razven perila, se odd^ mimi In solidni stranki 3—4 oseb. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4391 fl. trpftiu i MntrilaUii javljam da sam v najlepioi najživljoj ulici Sarajeva otvorio agenturnn i komisiona Inu trgovinu na veliko te se preporočujem zm vse trg. poslove kao I za zastupstva i posredovanja. Spoštovanjem MiM Paiarlt, Kratja Fttra ulica Sarijm. 4S00 Fritli Jnaa Zn&b Jnaa ni. Zhsk Ličina, r iiajja 1920. : Aogleške blaga:: za Žakete, smoking obleke, hlače in pelerine priporoča A. Roj'na, iHeksantrova 3. IM« •• spreien strojnik k tnotorju (Diesel), kateri se pa mora razumeti tuđi na polnl jarem (Voligatter). Ponuđbe s spričevali na Lađatik Kala-rič, OnMf. — Istotam se sprejme tuđi ta«uv_____________4417 le kralja Petra v velikosti 47X^5 on priporoča Kanta hijiia^ r iiiAIlaiL Gena K 24--. Pitreoii sekretar za hotel sa jezikom srpskim, francuskim i nemačkim. Plata 700 dinara sa hranom. Ponude slati na DrauMrir MravkevlA, B—gr>C (lan)._______4406 Tražim zititeln. Samo prvorazredna sila, posve vješta u svim poslovima, neka šalje ponude na Dr. Rlkajrc ElelBadad, Zagreb, Jelaflčev trg 1. - ^aljc - kratkočisne sgodbt, spisal tJa* PaUla Najtabavnejle berllo za samtke in po roCenc! Cena s poStino K 10*50. Na roča se v IfaMial kallgaral _ «.a.iaa*»a Oaar^tni papir PalaskaV 10u kotov v kartona Ataita, .......K200w ajMBaaajHu •••••••!( 2uu*"^ MM—m,.......K 190-— ••Mi,........K 170-- OiflrtM papir: ¥ kaJBkab 100 kotov ▼ kartoan Hai 4Mafla s Hakaai • K W5*— liifiiaikai' BBBBaaaaaaBMBai ~# aaaaat • • • . aw ^*^"* a^aj^aal m^Ma* i y— w a*>__ Bavnatellstvo Jadraasko kaako naznanja tužno vest, da je gospod If rniir luni li ptdnmurtetl ta voi|a lainlaflaa DnaJ po dolgi in mučni bolezni včeraj v Zagreba preminul. ¥ Lfabllaa^ dne 18. jmrija 1920. VRTNAR, neoženjen. M ištm za cvetlična in druga v vrtnarstvo spadajoča dela. od 30. do 45. let star, z vso oskrbo. zatetna plača jnesečno 200 K, po zadovoljivosti več. Potni stroski pri prehodu se povr-nejo Naslov pove upr. SI. Nar. 4434 Trapistovski sir v hlebih po i1/? kg. Groyerskl sir v hlebih po 8 —10 kg Pana ml«kara Nova flratfl* •ka (Slav«al|a). I Itadlat | I vsakovrstne zlvllne I potrebMIne I Gjorgje Grujić I Bcograa, )Hletiaa iL 15. I Pnor! Pmr! Traži se jedan majstor specijalista za varanja (Svasovanje) delov a od alu-mimuma — te koji će biti dobro na-gradien. Ponude slati ili lično se javiti A. & liroa Dra Bogojerlća Beograd, Kosoiajska 11 pe4 lifrom: .Alotniolffm*. IStiskalnical za seno in slamo skoraj nova, dobro obranjena, aa takoj Odđa. Za vprašatj: paital predal 15, Celja. 4424 I ICnJIgovaznica I v Zagrebu ustanovljena 1. 1876, I z mnogoirtnimi stalnim! naročni- I ki, opremljena s Dotrebnim mate- I terjjalom se proda s cei im inven- I tarjem radi smrti v obitelji. Na- I slov v upr. Slov. Naroda. 4419 Javna draiba« Občlnska hiša s Stirimi sobami. kuhinjo, jedilno shrambo In s kletjo v Sv. Petru na Glavnem trgu št. 28, se z dvodičem, vrtom in gospodarskim poslopjem potom javne diažbe proda dne 27. junija. t I. ob 2 h popoldne. Hisa je tuđi pripravna za obrt, ker Stoji tik okrajne ceste, ter v kraju mnogo-številno obiskovane božje po ti Svet. gor. Izklicna cena 100.000 K. Položiti ie 100/0 vadija. 4414 noia ti. Mh pm Si. gnal POZOR! Baker (9EISS, _ Maribor. Aaoad ia fatorm. savođ ▼•d«i Maribor Kavo. iaj Kakao, •Cavnl pHdatojk, MataMlaHlfia, ParacNiiiika, Miava» Konjak, Namtefia vlaa, razpošilja po vsem kraljestvu. Pralaraova ul. 14. , Prodam takoj: stavbnl les, opeko, vrata in okna, toči I ni k u pivo z dve ma medenima pipama, marmornato ploSčo in stiskalno napravo, kredenco iz mecesnovega lesa, avtomatični klavir, moško kolo, leseno stresno konstrukcijo 20X8 z žlebovi, stopnice iz mecesnovega lesa za 2 nadstropji, omaro za led, kuhinjsko blagajno, steklemee od mineralne vode 1000 kom., violina 3/4, cevi za stranišča in dlmnike, 4 postelje v obi i kl omar (Kastenbette), veliko mizo za jedilne sobe, demontirano verando, acetilenski aparat z lestencem (lustrom). Hotel „Triglav" BoMafcka Bistrica. gUTOJ^OBILI L 6 sedežni .Daimlcr" 22 HP iIV. 6sedežnt ,Dun. Fiat' 16/18 HP 0.4 . ,DionBouton|18HP v.6 . 3ianchi Milano* 35 HP D. 4 • »Ford" 24 HP ipripraven za transportne Inpoštne vožnje pamutiln za ktlesa ter gunl ii cevi za Skropljeaje trt priporoA« po najnUJIh oanah Frant Ftorjanflč, Šelenburgora ul. i\. 6. Pozor! PozorI Trgovci in hotelirji! ii Ogrske Specijalitete i u Ia acfetfiauka rlžaa paprika Ih tmUt tuue k stavke salase |ia šmmtt «ilo. Ta blago raspoitljtuio v poltnih paketih po povietju aakaa^ajpBjBjajipajBjBjajBjajB) vrajpapwiai3ai ■■■■ vaivivaavfs HiPnAiNK,iMai,V9jwaM,iiii]i ; Mm ■MffMal Mi OTaWlW19 JF—t**W)|ljfcpaV