PRVA

UČNA RAZSTAVA

v

Gorici

1875 .

Poročilo

RAZSTAVNEGA ODBORA.

V GORICI

1876 .

Zal. „Razstavi)i odbor; — natisnil K. Mailing.

45609

(^j^lede na §. 46. državne ljudskošolske postave od 14.
maja 1869 in na ministerski ukaz od 8. maja 1872 je deželno šolsko
svetovalstvo Goriško-Gradiščansko z razpisom od 28. julija 1874 v
prvo naznanilo, da bode v Gorici deželna učiteljska k o n-
ferencija.  Ob enem je zapovedalo, da naj izvoli vsaka okrajna
učiteljska konferencija po dva poslanca za deželno konferencijo.
Kazposlal se je tudi že takrat vsem dotičnikom naslednji dnevni red
prihodnjega dež. učiteljskega zbora.

a.)  Zgledni (normalni) učni črteži. — h.)  Bi bil li v dobi
prestopanja iz sedanje uravnave ljudskega šolstva v tisto preurav-
navo, ktero zgledni učni črteži nameravajo, strokovnjaški sistem
(Fachlehrersvstum) v viših razredih ljudske šole primeren, ali ne?
— c)  Kako treba uravnati tednik z ozirom na razdelitveni sistem,
kteri se ima po zglednih učnih črtežih določiti, in z ozirom na sa-
inodelalnost učencev opirajočo se na oni sistem ? Kaj vse naj ted¬
nik obsega..? — d.)  Kterih načel treba držati se, kedar se dajejo
naloge za dom, glede na direktni, po zglednih učnih črtežih določeni
poduk, kakor tudi gledč na tiho samodelalnost v šoli. — e.)  Kakšne
učne knjige in kakšni učni pomočki sploh so naj pripravniši za iz-
vršenje zglednih učnih načrtov, in, ko bi se ti, ki jih imamo, ne
zdeli pristojni, po kterih načelih bi bilo treba sestaviti nove učne
knjige za vsak predmet z ozirom na učni jezik, na razne vrste
ljudskih šol in na razne učne stopinje.

Napovedal je deželni šolski svet pa tudi v navedenem raz¬
pisu, da misli o času konferencije v zmislu §. 12. točke 3. min. u*
kaza od 8. maja 1872 napraviti razstavo učnih po m očko  V.
Ker taka razstava precej stroškov prizadene, bili so vsi c. k. okrajni
šolski sveti povabljeni, da bi okrajni šolski zalogi pomagali plačati
te stroške. In res so okrajni š. sveti odločili vsak svoj primeren
donesek za razstavo, in si«.er, Tominški 60 gld., Goriško-okolični
50, Gradiščanski 50, Sežanski 30 gld.; skup 190 gld. Samo mestno-
okrajno š. svetovalstvo Goriško ni v ta namen nič odločilo,

Z razpisom od 7. junija 1875. je dež. šolsko svetovalstvo

4

že določilo dan deželne učiteljske konferencije in začetek učne*)
razstave, in sicer 12. dan ra. oktobra. Z istim razpisom se je vvr-
stila v dnevni red uč. konferencije še ta-le točka: „Kakih pomočkov
gre posluževati se, da bodo otroci raji hodili v šolo ?“ Okrajnim
šolskim svetom je bilo na voljo dano, do 15. avg. p. 1. tudi še dru¬
žili zadev za obravnavo priporočiti, česar pa niso storili.

Došlo je z razpisom 7. junija tudi primerno število iztisov
„p o d u k a z a st r a n razstave učnih pripomočkov",  da
so se razposlali krajnim šolskim svetom s povabilom, da bi se raz¬
stave udeležili. Tem vabilom je predal vsak okrajni š. svet še po¬
sebna natančniša vodila.

Slednjič je bil v razpisu od 7. jun. p. 1. imenovan raz¬
stavni ravnatelj  c. kr. okr. nadzornik g. F r a u c V o d o-
pivec.  Pozneje sta mu bila dodana še Andrej Marušič
(gimn. prof.) in Jož. Motz  (c. k. žensk, izobraževališča prof.); in
tako je bil sestavljen „r a z s t a v n i odbor".

Med nadaljnimi pripravami treba tu omeniti vabil  k raz¬
stavi, ki sta jih razposlala deželni in okrajni šolski nadzornik. G.
Klodič je povabil razne zavode, založništva, knjigarje in druge osebe,
n. pr. c. k. založništvo šolskih bukev, založništvo učnih pomočkov
Pichler-jeve vdove na Dunaji, Beck-a na Dunaji, Alojzija Kreidl-na
in Tempsky-ga v Pragi, Karola Winiker-ja v Brnu; Reifenstein-a
in Rčscha na Dunaji; Emilijo Kallmiinzer-ico, učiteljico ženskih ro-
kodel v c. k. ž. izobraž. v Gradcu; nadučitelje Iv. Lapanja-o v Lju¬
tomeru, Iv. Tomšič-a in Feliksa Stegnar-ja v Ljubljani, mnogo
zavodov v Trstu in druge osebe. Sl. dež. šolski svet v Gradcu
in sl. magistrat Tržaški je bilo uradno povabilo naše dež. šolsko
svetovalstvo.

Okr. nadz. Vodopivec je dal razglasiti vabilo po časnikih.
Priobčili so ga: „Glas" in „Soča“ v Gorici, „Slov. Učitelj" v Mariboru,
„Učiteljski Tovariš," „Novice“, „Slov. Narod" in „Slovenec“ v Ljubljani.
Posebej so prejeli po Vodopivec-u instrukcijo : „Slov. Matica", knji-
garja Lercher in Giontini v Ljubljani ; „društvo sv. Mohora", Leon
in Liegl v Celovcu ; kmetijska šola, knjigarji Fillak, Paternolli in
Wokulat v Gorici in mnogi druži.

Vabila niso padla na nerodovitna tla. Samo v Tominskem
okraji je bila došla razstavna instrukcija šolani in učiteljem pre¬
pozno ; mestna šolska oblast v Gorici pa ni bila vabil nikomur po¬
slala. Od vseh družili strani se je začelo pozivom veselo odmevati.
Oglasilo se je za razstavo in o svojem času tudi dotične reči po¬
slalo : Založništev učnih pomočkov dvoje, knjigozaložuikov G, knji-
gotržca 2, dež. zavoda 2 , državen zavod 1 ; domačih (Goriških) u-

*) Goriška razstava ni bila le lokalna, temuč občna, in ni imela obsegati
»amo učil, temveč tudi učenške izdelke.

5

čiteljev se je oglasilo 17; šol 141, otroških vrtov 4, privatnih za¬
vodov 6, druzih deležnikov 5; skup 193 razstaveev. Nekteri so
poslali robo brez naprejšnjega oglasila. Posebno veliko reči so raz¬
stavili : Pichler-ica, Kreidl, Giontini, Paternolli, Wokulat, kmet. šola
Goriška, svilorejsko poskuševališče Goriško, in Tržaško mestno žen¬
sko izobraževališče.

Meseca septembra so bili razstavni prostori  v II.
nadstropji Werdenberškega šolskega poslopja že pripravljeni, in
sicer, 4 velike sobane in 3 druge sobe in še je bilo prostora pre¬
malo. Poslanega blaga se je toliko kopičilo, da se ni vedelo, kam
vse spraviti iu kako urediti. Vsak dan je prinesel novih skrbi,
vsaka ura novih potreb.

Miz je ravnateljstvo c. k. više realke prepustilo 31 (risar¬
skih); 24 začasnih velikih (4m. dolgih, Im. širokih) je dal napraviti
razstavni ravnatelj, 4 dolge je dobil iz c. k. studijske biblioteke in
6 manjših iz raznih učilnic. Ogrnene in ozališane so bile mize
z belim, rudeče obrobljenim platnom, kterega se je proti odškodnini
90 gld. vzelo na posodo celih 450 vatlov. Tudi vešal, podlog in
polic se je dokaj upotrebovalo.

Ker so se stroški od dne do dne množili, bilo je treba
skrbeti tudi za po m n oženj e razstavnega zaloga.  V ta
namen je dež. šolski svet z razpisom od 25. sept. 1875 določil, da
imajo plačevati obiskovalci razstave vstopnino, in sicer, prvi dan po
30, drugi dan po 20, in tretji dan po 10 krajcarjev; samo ljudsko-
šolski učitelji da naj bodo vstopnine oproščeni, čisti ostanek od
vstopnine pa je vsled navedenega razpisa odmenjen podpornemu za-
logu za uboge kandidatinje učiteljstva.

Z predomehjenim razpisom od 25. sept. p. 1. je deželno
šolsko svetovalstvo imenovalo razstavno sodnijo  (Jury), ki
naj bi razstavljene učne pomočke presodila z ozirom na njihovo
pripravnost za pospeševanje šolskega poduka in ljudske omike sploh,
in pa tudi da bi precenila izdelke posamnih šol.

Sestavljena je sodnija iz strokovnjakov in mož raznih sta¬
nov ; ti so p. n. gospodje: Dr. Jož. Abram  (advok., dež. odbornik
in ud c. k. dež. š. sveta), Karol Baubela  (c. kr. viši stavbeni
svetovalec), Ivan Dominkusch  (c. k. uč. izobraž. prof.) Franc
Erjavec  (c. k. više realke prof.), Andrej Marušič  (verstva
prof. gimn. in ud dež. šolsk. sveta), Alojzij Moste  1 (akademični
historijski slikar, c. k. više realke prof.), J o ž. M o t z (c, kr. uč.
izobr. prof.), dr. Alojzij Pajer  vitez Monriva (advokat, dež,'
glavarja namestnik), Peter Rajakovič  (c. k. izobr. ravnatelj
in ud c. k. rnestn. šolsk. sveta), dr. Tilh S c h reib  er  (c. k. više
realke ravnatelj, ud dež. š. sveta in dež. šolski nadzornik za ital.
šole), I v a n T r o j a n š e k (c. kr. uč. izobr. prof.), dr. Franc
Verzegnassi (advok., mestni starašina), Franc Vodopivec

6

(c. kr. uč. izobr. prof. in okrajni š. nadzornik) in dr. Ivan Z i n-
dler  (c. kr. gimnazijski ravnatelj in ud dež. š. sveta).

Dne 11. okt. 1875 je imela razst. sodnija prvo sejo in se je
pod predsedstvom dež. nadzornika g. K 1 o d i č a ustanovila izvo-
livši si (per acclamationem) za predsednika g. dr. Pajer-ja.  G.
Klodič je bil tudi v poznejih sejah nazoč kot gost in izvedenec.

Razdelila se je sodnija v 4 odseke, kterih vsacemu je bil
en razdelek razstavljenih reči odkazan. Obsegal je I. razdelek:
nazorna učila, učila za jezik in računstvo, otroške vrte, šolske pri¬
prave; II. razdelek:  vse pomočke za zemljepisje, zgodovino,
geometrijo, naravopisje in naravoslovje, risanje, pisanje in muziko ;
III. razdelek;  učenške izdelke in knjižnice ; IV. r a z d e 1 e k :
svilorejskega poskuševališča in kmetijske šole razstavo.

Drugi dan, 12. okt., ob 10. uri dop. se je v primerno na¬
pravljeni sobani Werdenberžkega poslopja pri tleh v pričo odlične
gospode *) svečano pričela I. Goriška deželna učiteljska
konferencija  s temi-le ogovori g. d. inspekt. Klodiča v nemšk.,
slovensk. in italijanskem jeziku :

Gospoda !  (Po nemški)

„Ker sem se namenil spregovoriti pozneje o pomembi prve
deželne učiteljske konferencije — te na polji ljudske šole tako važne
in menda dobrih nasledkov polne dogodbe — v m a t e r n e m
Vašem jeziku, ki je posebno pripraven, seči Vam v strune srca, —
bodite mi za zdaj tu prisrčno pozdravljeni! — Nadejam se, da,
kar bo začelo ta teden dobrega kaliti po delovanji učiteljskega zbora,
že v bližnji prihodnosti čvrsto vzraste in glede na razvoj našega
šolstva obilno sadu prinese.' 1

Gospoda I (Po slovenski)

„Sešli ste se danes v tej dvorani vsled poziva deželnega
šolsk. sveta in po zaupanji svojih sodelavcev na trudapolnem šolskem
polji k važnemu in častnemu poslu. Glas svoj imate oddati o vpra¬
šanji, kako se imajo odgojevati in učiti naši otroci, na ktere nado
naše prihodnosti stavimo, to je, kako se imajo njihove telesne in
duševne moči s takim uspehom razvijati, krepiti, utrditi, da jim
bode odraslim, kakor Veleva postava, značaj trden in čist, vera ne-
omahljiva, da jim bode mogoče, zajemati državi, družini in sebi na

*)  Nazoči so bili c. k. okrajnega glavarstva Voditelj, dvorni svetovalec
gosp* Franc baron Rechbach, zastopnik dež. odbora g. dr. Al. Pajer, nekateri
Udje dež. šolskega sveta i. dr,

7

korist iz zaklada pridobljenega znanja, da se navadijo ljubiti svojo
domovino, da bodo polni ljubezni do svojih rojakov in prešinjeni
čutom vzajemnosti in skupnosti vseh dežel našega lepega carstva,
drage naše Avstrije, ktera ima biti vsem pod njenim geslom zbra¬
nim narodom ljuba domovina, ki ima biti, kakor pesnik pravi: »Av¬
strija za vse“, da se odraslim, pravim, utrdi zvestoba do našega
ljubljenega čara Franca Josipa, pokrovitelja vseh narodov, in do
njegove svetle rodbine . 11  —

„ Ali si mora kedo misliti nalogo častnejšo, nalogo bolj vzvi¬
šeno, kakor to : truditi se z delom, koje ima tak sad v poznejih
časih obroditi, v časih, ko bodo morebiti trudni udje učiteljevi že
v večnem miru počivali — s takim delom, po kojem se ima seme
zasejati, iz kterega mora sledečemu rodu prirasti tisočeren blago¬
slov. Zaupaje torej, da si bode vsak učitelj, vsak poslanec štel v
dolžnost, udeležiti se z vso svojo močjo tako važnega posla, kakor-
šen je prvemu deželnemu učiteljskemu zboru naročen, kličem Vam
pred začetkom iskrenosrčno : Na zdar!“

Gospoda !

„Več kot pet let je že, odkar je postava v ljudskih šolah
pot odprla napredku. Ne bode torej neprimerno, pretresati vpra¬
šanje, do kje je že dospela preuravnava šolstva, katere zapreke jo
še zavirajo, in kaj je v borbi z nevednostjo storiti nam, ki smo se
na podlagi te postave tu zbrali.

Kedor premišljevaje bere zgodovino človeške omike (civili¬
zacije), mora res čuditi in veseliti se napredka, ki ga je človeštvo
storilo v tem veku.

Kedo bi se bil pred osemdesetimi leti nadejal, da je 'mo¬
goče premagati zginljivi, iz vrele vode hlapeči par, ter siliti ga, da
s hitrostjo do tedaj neznano goni dolgo rajdo grozno težkih in tež¬
ko obloženih voz po ravninah in dolinah, čez vode in gore, skozi
mesta in vasi ?

Kedo bi bil menil, da ta tvarina, tako lehka in izhlapljiva,
bode potiskavala — tudi proti vetrovom — brode silne velikosti
čez burne valove širnega morja?

Kedo bi se bil predrznil misliti, da se nevidna tekočina uda
človeku tako, da mu s posebno čudovito hitrostjo raznaša misli na
vse strani sveta?

Komu bi se bilo sanjalo, da še solnčni žarek, ki je nedo¬
takljiv in neomejljiv, bode človeku pisalo, ki lepše, kot naj boljši
umetnik, risa, ponareja 1  in kaže čudečemu se človeku nar zališe in
nar nežnejše oblike prirodne ?

Kakor hitro so bile začele delovati vse te reči in moči, vpli¬
vale so mogočno na dušni razvoj, na razmere družinske in državne

8

(politične), ino kmalu se je spremenilo vse, kar je pogoj obrambi
ljudstev in posamnega človeka.

Ko se je po tem takem v korenu stresla bila stara uredba
družbinskega življenja in prenavljalo se lice sveta, ni tudi ljudska
šola, kot naj zdatnejša pospeševalka omike, mogla ostati več vkle-
nena v stoletne oblike, ki so v Avstriji do izdave postave 25. maja
1868 veljale in ki jih je bil časa zob že oglodal. Kakor vse usta¬
novitve človeške, ima tudi ljudska šola svojo zgodovino, svoje na¬
tančno zaznamljene razvojne dobe.

Cesarica Marija Terezija, ki je bila z bistrim umom spo¬
znala, da treba carevino vso prestrojiti in se lotila bila tega dela s
čudovito krepkostjo, ustvarila je razen druzih blagodejnih ustanovitev
tudi »ljudsko šolo“ v Avstriji in očrtala ji uredbo.

Postava 11. avgusta 1805 z naslovom „Politiška šolska u-
stava" je zapopadala te uredbe stalna načela in utrdila šolstvu ob¬
liko, ki je nespremenjena ostala malo da ne vso prvo polovico se¬
danjega stoletja.

Zgledne, glavne, elementarne šole, kamor naj bi mladina
hodila šest let udeleževat se dobrot koristnega uka; nauk sam ob¬
segajoč le malo predmetev in podeljevan pod duhovskim nadgled-
ništvom v jeziku, kateri, če tudi občni omiki mogočen pomoček in
naši državi potreben, je vendar nepripraven, da bi se po njem izobra¬
ževanje širilo med ljudstvi nenemškimi; učitelji sami le malo učeni,
potrti zavoljo uzrokov, katere tu navajati bi bilo preveč zamudno; in
ves ta organizem v rokah „dvorne komisije za uk“: — s tem, go¬
spoda, je oznamljena p e r v a doba.

Od tistega dne, ko je bilo ustanovljeno ministerstvo za nauk,
t. j. od 23. marca 1848. naprej štejejo drugo  dobo. Začelo se
je v tej dobi koj preuravnavanje šolstva, ki se je pa precej spet
ustavilo, ali slednjič vnovič pričelo. To je bila doba, v kateri so
časa valovi razjedli rujave oblike, v kojih je tičal ljudski poduk.

Državni tajnik Feuchtersleben je po odstopu prvega ministra
Sommaruga-e 9. julija 1848. začasno vodil šolstvo : on je postavil
cilj preuravnavi ljudskega poduka.

Kakor on pravi, je ljudska šola v sistemu javnega poduka
na prvem in nar važnejšem mestu, ker ona mora dati vsakemu to¬
liko znanja in dejanskih sposobnosti, kolikor jih treba vsakemu pod¬
ložniku take države, v kateri ima ljudstvo udeleževati se postavo-
daje; če ne, bi ta pravica državljanu nič ne pomagala. Glavne
misli v njegovem načrtu so bile te-le: Občina zalaga stroške za

ljudsko šolo; kedor je do zdaj za-njo plačaval, odrajtuje dotične
zneske občinski denarnici; dežela in država podpirate šolo ; po šo¬
lah na kmetih ni treba plačevati šolnine; predmetom, ki so se do
zdaj učili v ljudskih šolah, naj se še dodajo ti-le: prirodoznanstvo,
človekoznanstvo, zgodovina pa zemljepis domovinski, petje in telo¬
vadba ; vsaki elementarni šoli naj se dostavi še »tretji" razred;

9

učiti je v maternem jeziku; učiteljišče dvorazredno pri glav¬
nih šolah naj se podaljša na tri razrede; vsako leto se snidejo u-
čitelji najmanj po dvakrat v zborovanje, katerega se imajo udeležiti
tudi duhovni dušni oskrbniki; v vsaki deželi naj se izdava šolski
list prav po ceni; vsaka šola imej bukvarnico in zbirko učil; uči¬
telji naj imajo stalno plačo, katere naj manjši znesek naj ustanovijo
deželni zbori, zato da more učitelj vse svoje moči obrniti le na
šolske opravke ; občina sklada za doslužnostno plačo učiteljem, oui
pa so dolžni udeležiti se katere penzijske ustanove.

Ko je pa minister Thun 18. julija 1849. prevzel vodstvo
šolstveno, izročili so zadeve ljudskega poduka 24. okt. tistega leta
»deželnim šolskim oblastnijain 11 ; v teli so bili uradniki, ki so imeli
oskrbovati ljudske šole po načelih šolske ustave leta 1805; poma¬
gali so jim s posvetovalnim glasom »šolski Svetovalci", katerim je
bila dolžnost, šole nadgledavati in pomnoževati in pospeševati. Dne
28. julija 1854 so nehale deželne šolske oblasti in njih področje so
prevzele spet politiške oblastnije.

Dne 20. okt. 1860. je nehalo tudi ministerstvo za uk in
bogočastje in na mesti njega se je ustanovil v državnem minister-
stvu poseben odsek za nauk in bogočastje; temu jc bilo od 5.
marca 1864 naprej dodano svetovalstvo za vse didaktične in znan¬
stvene zadeve.

Došli smo do tretje,  t. j. do naše dobe, ki se je začela
2. marca 1867. s tem, da se je zopet ustanovilo ministerstvo za uk
in bogočastje. Bolje bi te dobe ne znal zaznamovati, kakor z be¬
sedami nemškega pesnika: „Das Alte sttirzt, es andert sich die

Zeit" „Und neues Leben bluh’t. aus deri Rumen* (Podira se, kar
je starega, spreminja se čas.“ „In novo življenje cvete iz razvalin").

Osnovne postave državne, dane po ustavni poti, so te dobe
glavno znamenje; v tem času so razglasili državno postavo 25. maja
1868 in 14. maja 1869. Prva teli postav zamenjava staro nadzorstvo
za novo, stavi novo vodstvo ljudskega uka na mesto prejšnjega, oboje
je natančniše izpeljano v deželni postavi za goriško in gradiščansko
grofijo 8. februarija 1868, ki spodbuja vse k povzdigovanju ljudskega
poduka.

Druga postava je za trdno razveljavila šolsko ustavo leta
1805, ter ustanovila splošna načela, po katerih se je imelo začeti
preuravnavanje ljudskega podučevanja v vseh kronovinah zastopanih
v državnem zboru. Kakor po vseh prenovitvah, zgodilo se je tudi
po lazglašenji te postave, da se je red šolskih reči ves zmedel ter
da je nastopila zmešnjava. In res, v tem, ko so se odpovedali pri¬
pomoči oni, katerim je bilo šolsko vodstvo vzeto, pokazalo se je,
da so novi možje, ki so za vajeta prijeli, poznali sicer cilj, do ka¬
terega je bilo dospeti, ali poti, po kateri naj bi ga dosegli, niso še
natančno poznali.

Redni učitelji, katerih stanje ni bilo še zatrdno določeno,

*

10

niso vedeli, ali bi smeli zanašati se na prihodnost, pomočili učitelji
pa so bili omahljivi in boječi jn niso vedeli, ali bi še nadalje po¬
magali učiti, ali ne.

V tacih težavah se je ustanovilo „deželno šolsko svetoval-
stvo“ dne 1. julija 1869 ; piva skrb mu je bila, ustanoviti niže
šolske oblastnije.

Le polagoma so deželne postave šolstvo v red devale in po-
jasnovale misli, po katerih je bilo ravnati se v prihodnje.' Tako je
postava 10. marca 1870. uravnala pravno razmerje učiteljskega o-
sebja ljudskih šol; druga 6. maja 1870 določila vse, kar se tiče
uštanovljanje, vzdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih učilnic in
slednjič je prišel ukaz ministerski 20. avg. 1870. S temi so bila
ustanovljena splošna vodila za notranjo uredbo občnih ljudskih učilnic.

Vprašajmo zdaj, gospoda, kaj se je zgodilo v tem petletji?
Kdor hoče odgovoriti temu vprašanju, mora poznati stanje reči, ko¬
nec desetletja takrat minulega.

Samo tretjina takratnih javnih šol je bila redna, vse druge
so bile šole za silo ; pravih učiteljev je bilo malo, in še ti so bili
slabo plačevanj in po večem tudi slabo pripravljeni za nalogo, ki jo
jim je zaupala državna postava 11. maja 1869; učitelji pomočniki
so imeli tudi prav pičlo plačo, ki jih gotovo ni spodbadala h go¬
rečnosti ; šolski uk ni nikogar prav zanimal; šole so bile brez učil,
otrok je hodilo v šolo le malo, šolski prostori so bili nezadostni. —
To, gospoda, je slika ne preveč razveseljujoča tedanjih šolskih
razmer.

Se ve, da iz tega stanja ni bilo mogoče preskočiti kar v
naglici v cvetoč stan šolskih zadev. Za prvi čas je zadostovalo, da
se je v vseli razumnikih zdramila volja, sodelrvati pri tem težavnem
in velikem započetji, t. j. potegniti ljudstvo iz tmin nevednosti in
nakloniti mu bogastvo naj plodovitniše, bogastvo razumnosti. Zadosti
je bilo. da se je v vseh učiteljih zbudila tekma, to je misel, da,
kedor hoče kaj od tega bogastva podeliti drugim, mora ne le prav
marljivo prisvojiti narpred sebi potrebnega znanja, temuč tudi pri¬
zadevati si, da ga z neutrudljivo pridnostjo pomnožuje. Preverjena,
da je res tega treba, skušala je večina učiteljev, — vzbujena iz
spanja vsled zadohljene svobode, — s hvalevredno krepostjo v zbo¬
rih in nadaljevalnih tečajih dopolniti svoje znanje, ktero je spoznala
bila za nezadostno glede na zahteve nove uredbe šolskli reči. Bil
je to, gospoda, prvi dušni sad nove uravnave našega šolstva.

Njemu pa, ki ima rad vse pregledno, ki rad stisne vse v
številke, ne bi mogel jaz bolje dokazati, kako se je res zbudila ra¬
zumnost za važnost šole pa krepka volja za pospeševanje njenega
razvoja, ko, če rečem, da so pomnoženi okrajni šolski svetje brez
pomislika določili okoli 30 0/ 0  doklade k neposrednjim davkom in
da so lani vsi šolski okraji te dežele skup izdali za ljudski poduk
120.000 gld. Ne bi hotel pa, da bi mi kedo ugovarjal, češ, da

11

šolska uravnava le veliko stane, pa da treba videti, če bo tudi sad
(vspeh) stroškom primeren; za to naj dodenem, da vsota jasno
kaže napredek sam; zakaj le tam, ker znajo dobrote šolsk. uka ceniti,
hočejo tudi pospeševati ponnioževanje šol in širjenje omike; le tam
je tudi temelj položen vsacemu nadaljnemu napredku.

Resnica je, da se je v naši deželi leta 1870 štelo komaj
sto osem in petdeset javnih ljudskih šol, konec leta 1874 pa jih je
hilo že 213. Leta 1870 se je štelo le 115 pravih učiteljev, konec
lanskega leta pa jih je že bilo 142 ; pomožni učitelji so tisti čas
vsak po svojem učili, zdaj malo da ne vsi duhovni radovoljno učijo
v določenih urah; takrat ni bilo še bukvarnic, dandanes jih je že
30 in med njih ustanovitelji je marsikteri razumen župnik, ki je
podaril sad svojega truda dobrotnemu temu namenu ; šole leta 1871
niso imele nikakošnih učil, dan današnji ima že skor vsaka vsaj nar
potrebniših in dobodo do konec leta tudi še one pomočke, katerih
še nimajo.

Treba je tudi omeniti, da je visoko ministerstvo hotelo, da
se napravijo tri „p r i p r a v 1 j a vn i c e* za prestop v učiteljska iz-
obraževališča, zato da se pride v okom pomanjkanju učiteljev, in da
je ono od državnega zbora dobilo 8000 goldinarjev v podporo ljud¬
skim šolam goriške dežele. Dodati je še tudi, da leta 1870 uči¬
telji niso še vedeli, kako vrstiti v prejšnji nauk nove predmete za¬
povedane v §. 3 državne postave 14. maja 1869 in kako izveršiti
§. 7. te postave, ki veleva, da se nauki ljudske šole na tista leta,
v katerih mora vsak otrok v šolo hoditi, kolikor le mogoče, tako
porazdele, da bo vsako od teh let po ena učna stopinja.— Do zdaj
so se pojemi o tem že pojasnili, zdaj imamo že učni črtež za osem-
razrednice, poterjen od ministerstva za uk in bogočastje, in med
važnimi nalogami sedanjega učiteljskega zbora je tudi ta, da svoje
misli izgovori o nasvetovanih učnih čertežih za druge vrste ljudskih
šol in da se bode razgovarjal o potrebnih bukvah, po kterih se ima¬
jo načrti izvršiti. V prihodnje ne bo manjkalo učiteljev, ki bodo zna¬
li učiti po novih načrtih; saj je lani bila razglašena za učiteljišča
nova ustava, katera ptdaljšuje izobrazevališče na štiri leta, zato da
se vsan v tem času lehko sam nauči vseh predmetov, katere je uči¬
ti na ljudskih šolah, pa da se tudi navadi, kako gre te predmete
učiti.

Naj razvidniši dokaz resničnega šolskega napredka je ta, da
deželno šolsko svetovalstvo deva pred oči vsem, ki jih zanima šol¬
ski poduk, učno  razstavo,  ki se dans odpre. V njej se na¬
hajajo učeniki izdelki in izdelki učiteljski, katerim namen je polaj-
šavati in pojasnovati uk; tam so pripomočki za uk in omiko, ki jih
je plemenita tekma v povzdigo učenja, vzbujena po vseh krajih na¬
še države, znala ponuditi učiteljem in učencem.

Pa ne varajmo se, gospoda! Če se je dozdaj že kaj stori¬
lo, še več nam bo storiti, da dosežemo, česar vsi želimo. Eden

iS

nar bistvenejših pogojev, tla uk z dat.no napreduje in se omi¬
ka širi, je ta, da hodijo otroci redno v šolo. Pri nas ni še vse,
kakor bi moralo biti, ker od 30.000 otrok dolžnih v šolo hoditi
hodi jih noter le 16.000, 14.000 pa jih je ostalo v temi nevedno¬
sti. Zato želi deželni šolski svet slišati menjenje učiteljskega zbora
tudi o pripomočkih, katere bi bilo rabiti, da se izvrši postava, vsled
katere je šolski poduk obče zapovedan, in ki jo k Sreči že dolgo
časa v Avstriji imamo.

Ce tudi ne dvomim, gospodje, da Vam nar boljše pripo¬
močke, da se odpravi ta zavirek, ki ga nezadostno obiskovanje šole
zoperstavi dobremu vspehu poduka, ponudi Vaša skušnja sama,—ne
morem vendar tajiti, da je pomanjkanje šolskih prostorov ali pa to,
da so sobe premajhne, tudi ena — in ne najmanjša—zavira. Ali, če
premislimo, da so šole palači siromakovi, da samo v njih se revež
povzdigne iz svoje maloserčnosti in izve veliko resnico, da do pre¬
moženja in do blagostanja dojde le po delu in po varčnosti, in ni-
kadar ne po prevračanji družbinskega reda—treba je na vsak način
priti do tega, da se sezidajo primerna poslopja ; vrh tega pa treba
premagati s prepričavanjem in s previdnimi naredbami mrze-
nje in zopernost gledč žrtev, ki jih zahteva šola v sedanji prehodni
dobi. Izvira pa ta zopernost iz dveh vzrokov, tesno zvezanih med
seboj, iz nevednosti in uboštva.

Mnogo roditeljev, ker jih tlači velika revščina, sili svoje o-
troke k prezgodnjemu delu zarad dobička, in ne, da bi jih pošiljali
v šolo ; drugi pa so vporni zavoljo nevednosti in nočejo storiti dolž¬
nosti, ki jo zahteva postava; zato pa raste novi zarod neveden in
reven, kakor prejšnji; torej mu ni mogoče ceniti dobrote šolskega
poduka. Po pregovoru „ignoti nulla cupido" (česar človek ne po¬
zna, po tem tudi ne hrepeni) je sedanji rod malo nagnen kpožrto-
Valnosti v prid rodu naslednjemu, ostaja v nevednosti, nevednost pa
je neusahljivi vir revščine, vir moralnega in materialnega propada.

Nar zanesljivši učni in gojitveni pripomočki so bili vsikdar
zgledi, bilo je ogledovanje reči; za tega delj bo c. k. deželno šol¬
sko svetovalstvo nar bolj skerbelo za to, da se vpeljejo kmetijstve-
ni tečaji z zglednimi posestvi, in da se osnujejo obrtnijski in trgov¬
ski učni tečaji za one, ki so postavno dognali ljudsko šolo. Tako
se pokaže z dejanjem sad šolsk. poduka vsem tistim, kateri niso
še preverjeni, da je šola res koristna, in tako se bode naj bolj po¬
speševalo materialno blagostanje po deželi. Ali, čem bolj napredu¬
jemo v preuravnavanji našega šolstva, tem jasnejše se vsakemu ra¬
zumniku kažejo brezštevilne težave, ki jih treba še premagati, pred-
no se doseže sedanjih preuravnav namera. Ta namera pa bodi, da
se vsak narod v državi, vsak človek, če tudi po različnih potih,
udeleži izobraževanja, da bode med ljudmi bratovska ljubezen, med
narodi pa vzajemno spoštovanje in edinost, da bode drugi drugemu
pomagal, da bodo tedaj vsi „viribus unitis“ sodelovali v skupen na-

men, ta namreč, rla postane mogočno, sloveče in drugim državam
posnemanja vredno naše cesarstvo, katero je po Previdnosti božji
— ne brez namena — občna domovina Nemcem, Slovencem, Madja-
rom in Latincem.

Naša dežela, da si le majhen del široke carevine, slovi ven¬
dar le med druzimi zavoljo bistroumnosti svojih stanovalcev, za¬
voljo lepote okrajin, zavoljo rodovitnosti zemlje in zarad milega pod¬
nebja. Ali, kar se tiče šolskih reči, kaže se nam v sedanji prestop¬
ni dobi neenako : nekteri nje okraji so storili že več za šolo, dru¬

gi manj, nekatere šole so že precej daleč dospele na poti napredka,
druge spet so se še le začele gibati. Zavoljo tega pa ne smemo po
nikakem zgubiti potrpežljivosti in ne ustrašiti se težavne poti proti
večkrat omenjenemu cilju in koncu; marveč naj nas zavest vzvišene¬
ga namena spodbuja k tekmi, da si pridobimo to zaslugo, da smo po¬
trpežljivo pomagali širiti svetlobo omike, izpred katere polagoma
zginjajo in se zgubljajo tmiue nevednosti, surovosti in predsodkov!
Prosta in obširna je pred nami pot do bolje prihodnosti, in napoto-
vaje se tje smo dolžni zahvaliti se veliki cesarici Mariji Tereziji,
ki je osnula in uredila ljudsko šolo; pa ne manj hvaležni moramo
biti tudi njenemu velikodušnemu nasledniku zdaj vladajočemu, ki
je hotel pridobiti si slavni naslov „prenavljavca deržave" inpreurav-
natelja ljudske odgoje ; saj je ona sama le, ki more podeliti državi
imenitnost, krepost in mogočnost.

Božja Previdnost mu torej dodeli, da bi, spoštovan in ljub¬
ljen od svojega ljudstva, mnogo let srečno vladal drago nam
Avstrijo! —

Živio naš nar milostljivši Cesar Frančišek Jožef I.“ !

Obravnavalo se ni V 1. seji nič. Samo podpredsednika
je imenoval g. dež. nadzornik ravnatelja g, P, RajakoVič-a.

Po seji je povabil g. predsednik Klodič učiteljski zbor in
vse nazoče goste v razstavo (v II. nadstr.), ktera je bila po urnem,
trudapolnem delovanji sosebno poslednjih dni že vsa urejena,

S tem, da je vsa gospoda razstavne prostore prehodila, bila
je razstava odprta.

Popis učne razstave naj se umakne tu posnetku tega,
kar je razpravljal učit. zbor.  Nadaljevala seje  pretrgana seja
ob 4. uri pop.

Deležniki učit. zbora (razen predsednika) so: Pet. Rajako-
vič (ženskega izobraževališča ravnatelj), v cc. kk. okrajni nadzorniki:
Jos. Culot, Franc Vodopivec, in Andr. Žnidarčič; dalje učitelji-po-
slanci: Mih. Zei (za mesto Gorico), Tom. Jug in v Juž. Komavec (za
okraj okolično-Goriški), Franc Dominko in Iv. Širca (za okr. To¬
minški), Leop. Cvek in Avgust Praprotnik (za okr. Sežanski), Jož.

14

Pičli (za okr. Gradiščanski). *) Za zapisnikarja si je ediuoglasno
izvolila konf. g. Dominko-ta in g. Piclia. Zapisniki so se pisali po
nemški; razgovarjali pa so se zborniki v katerem jeziku so hoteli.

V stalni odbor  so po kratki debati z večino glasov iz¬
voljeni gg. Dominko, Pich, Rajakovič in Vodopivec.

Predsednik, rekši, daje  odbor postavno ustanovljen, povabi
ga, da naj brž v bližnji sobi sestavi opravilski red za kouferencijo.
Čez eno uro prinese odbor načrt opr. reda (obstoječ iz 9 §§.) v
občno sejo v potrdbo. Potrdi se tudi že znani dnevni red za kon-
ferencijo.

Vsled §. 18. min. ukaza od 8. maja 1872 nasvetuje pod
predse dn. Rajakovič, da naj bi izvolil zbor odbor 7 udov za naprejš-
nje pretresanje raznih toček dnevu. reda. V tem odboru naj bi bili 3
zastopniki laških in 4 slovenskih učiteljev. Za pretresanje jezikonau-
ka naj bi se odbor razdelil po narodnosti na 2 odseka, druge reči
pa naj bi ves odbor skupno obravnaval. Poročevalcev naj izbere
potem odbor za vsak jezik 1, za druga vprašanja 1 ali po okolno-
stili tudi lahko več.

Nasvet je ediuoglasno sprejet; izvoljeni v dotični odbor :
gg. C u 1 o t, Jug, Pich, P r a p r o t. n i k, Širc  a. Z e i, Z n i d a r-
č i č.— Za načelnika so si izvolili g. C u 1 o t-a in zdajci se je od¬
bor konstituiral. (Konec I. seje ob 7. u. zvečer.)

Od 13.—16. okt. je neutrudljivo delal odbor, oziroma, nje¬
govi odseki. Dne 16. okt. ob 10. u. dopoldne se je pričela II. (in
poslednja) javna občna zborna seja. Poročal je narpred g. načelnik
Culot sam o delovanji in glavnih sklepih odborovih. Poročevalca
odborova za jezikonauk sta bila g. Žnidarčič za slovenski jezik, g.
Pich za italijanski; za drugo točko dnevu, reda je bil poročevalec
g. Jug. za 3. točko g. Zei, za 4. g. Širca, za 5. g. Pich, za zad¬
njo (hoja v šolo) g. Culot.

Debato o I. točki („zgledni učni črteži") je precej težko raz¬
umeti, ako nimamo pred seboj načrtov, kakor so jih imeli zborni¬
ki, in, komur so neznani ti načrti, nerazumljivi so mu po večem tu¬
di popravki v njih, ki jih je odbor nasvetoval in zbor deloma spre¬
jel. Posnetek obravnave v tem poročilu sme biti torej tem krajši,
čem manj popravkov je odbor ponudil in čem manj bistvene so raz¬
like v zboru potrjene memo izvirnih načrtov od dež. šolsk. sveta
poslanih,

Bistvena prenaredba v vladinih učnih načrtih, ki jo je odbor
nasvetoval, je ta: V izvirnih  črtežih ste v eno razred  ni  ca  h

(z 1 učiteljem) skupini tako narejeni, da so otroci 1. šolskega leta

*)  Druzega poslanca mesta Gorice — vadniškega učitelja g. Ant.
Goljevščelc-a—ni bilo pri konferenciji, ker je bil odšel v Carigrad za ravnate¬
lja avstr. mešč. šole. — Tudi 2. zastopnika Gradišč, okraja, gosp. Macorig-a, ni
bilo, ker je bil pri vojaških vajah.

13

v 1. oddelku ene skupine, otroci 2. in 8. šolsk. leta pav 2. oddel¬
ku iste skupine. V druge skupine 1. oddelku so potem učenci 4.
in 5. in v 2. oddelku iste skupine učenci 6. šolskega leta. — V
dvorazretlnicah  (z 2 učiteljema) so v I. razreda 1. oddelku
otroci 1. šolk. leta, v 2. oddelku pa otroci 2. in 3. šolsk. leta. —
V II. razreda 1. oddelku učenci 4. in 5. šolsk. 1., v 2. oddelku pa
učenci 6. šolsk. leta. — Odbor  je premaknil in združil šolska
leta tako-le: V 1. oddelek ene skupine v enorazrednicah  in
v 1. oddel. I. razreda v d v o r a z r e d n i c a h je dejal otroke 1.
šolsk. leta; v 2. oddelek otroke 2. šolsk. leta. V 1. odd. druge
skupine v enorazrednicah,  oziroma, v 1. odd. II. razreda v
dvorazred nicali  je združil 3. in 4., v 2. oddelku druge skupine
(II. razreda) je združil 5. in 6. šolsko leto.

Stvar, o kateri se je dolga debata vnela, bila je ta-le:
Kdo naj uči v I. razredu—nadučitelj ali podučitelj ? Udeležili so se
razprave gg. Oulot, Vodopivec, Rajakovič, Žnidarčič, Jug—in pred¬
sednik sam. G. Culot pravi: V I. razr. naj uči nadučitelj, v II. uči¬
teljica. v III. podučitelj. G. Vodopivec mu pritrjuje. Gg. Jug in Žni¬
darčič sta proti temu in hočeta, da naj bo vseskozi nadučitelj v vi¬
šem, podučitelj ali učiteljica pa v I. razredu. G. Rajakovič ugovar¬
ja obema nasvetoma hoteč, da naj se učitelji menjavajo in vrstijo.—
Po precej obširnih pojasnilih je dal predsednik glasovati o tem-le
vprašanji: Ali se imajo (v eno- in dvorazrednicah) otroci prvih treh
šolskih let (1. 2. 3.) združiti v I. skupino (razred) in otroci na¬
slednjih šolskih let (4. 5. 6.) v. II. skupino, kakor nameravajo pred¬
loženi učni črteži ?

Ta nasvet /ni  dosegel večine glasov in je tedaj obveljal po¬
pravek odborov.

Na to je poročevalec čital in so se zaporedoma odobravali
ali pa z ozirom na spremenjeni skupini v 1- in 2razrednicah tu
pa tam popravljali (izvirni) učni črteži za vse predmete in vse vr¬
ste šol od eno- do šestrazrednic. Posebnih bistvenih poprav ni bi¬
lo razen premikanja učne tvarine.

(Ob 1 uri pp. se je seja pretrgala in ob 3. u. zopet nada¬
ljevala.)

Druga  točka dnevn. reda. Glede primernosti strokov¬
njaškega  sistema je bil zbor tega menjenja, da naj ostane sploh
dosedanji razredniški red, samo pisanje, risanje, petje telovadstvo
naj bi učil, če je kdo med učitelji kateremu teh predmetov bolj kos,
ko njegovi tovariši, ne le v svojem teinuč tudi v drugih razredih.

Tretja  točka. Za tednik  se je napravil in potrdil po¬
seben obrazec (formular).

Četrta  točka. Naloge. Držati se je sploh načela: Koli¬
kor manj nalog je moč dati v šoli, ker uravnava v razredu tega ne
dopušča, toliko več naj jih izdelujejo učenci doma. Kjer je tiha sa-

10

modelalnost v učilnici mogoča, naj dobivajo otroci po manj nalog za
dom. Naloge naj bodo kratke, pa naj se po gostem dajejo. Učitelj
naj gleda, da se točno, čisto in pravilno izdelajo.— Poročilo govori
le bolj o tem, kako  je z nalogami ravnati, g. vodja Rajakovič pa
nasvetuje, kakošna tvarina  naj se za naloge odbere : v šoli so
primerne take naloge, pravi, po katerih se spomin vadi, za dom pa
take, ki otroka silijo misliti.

Peta  točka. Berila.  Dosedanja berila so spoznana za
neprimerna. Nova berila naj se sestavijo blizo tako-le : Snov za raz¬
ne znanstvene predmete, ki imajo v berilih biti zastopani, naj spi¬
šejo veščaki; vso spisano tvarino naj pretrese poseben odbor izveden¬
cev, in zadnjič naj kateri jezikoslovec vse, skup z ozirom na jeziko¬
slovno pravilnost pregleda, da bode pisava skoz in skoz enaka.

Kar se tiče .abecednika 11 ,  sprejet je nasvet, da naj se
izda abecednik s podobami. •— Slovnica  naj bode od IV. razreda
naprej samostalen predmet (ne dodatek k berilu). — Glede družili
predmetov in nčil se ni nič posebnega omenilo ali sklenilo.

Zadnja  (6.) točka. Hoja v šolo.  Poročevalec g. Culot
je podal nekaj prav praktičnih pomočkov, kako obiskovanje šole po¬
spešiti. Šolski kataster  naj se napravi, da bode v saka vasca
vedela, h kteri šoli spada ; krajni šolski sveti naj gledajo na to, da
bodo vsi otroci vsega dotičnega šolskega obsega, ki so dolžni v šolo
hoditi, tudi res redno prihajali; predsednik v krajnem š. svetu naj
bode župan zarad svoje veljave, in naj ima seje in da Hraniti akte
v občinski pisarnici; župani naj skrbe, da dobodo ubozi otroci, če¬
sar za šolo potrebujejo, in, ako mogoče, tudi obleko brezplačno;
duhovnike  treba naprositi, da bi ljudi o šoli in dolžnosti, va¬
njo hoditi, primerno podučevali;  odpustnim spričevalom naj se
podeli praktična važnost s tem, da se obrtnikom, fabri kan¬
toni  in vsem, ki delavcev potrebujejo, ostro prepove,  otroke ne
še 12 let stare sprejemati, razen, ko bi ti teki gospodarji sami
svojo šolo imeli. (Poslednji točki ni zbor pritrdil, ker že deželna
postava od 6. maja 1870. to isto zapoveduje.)

S tem je bil dnevni red razpravljen. G. prvosednik se je
zbornikom za njihov trud zahvalil in, položivši jim važno njihovo
nalogo z vročimi besedami na srce, povabil jih, naj bi ž njim tri¬
krat ,,živio" zagnali Nj. ces. kralj, apost. veličanstvu Francu Jožefu
I. Zborniki vstanejo in zavpijejo prisrčno „evviva" in „živio“ !

Pol ure pred polnočjo se je seja končala; ž njo je sklene«
bil I. deželni učiteljski zbor Goriški.

Vrnimo se zdaj spet k razstavi. V 1. veliki sobani od
stopnjic naprej je bila lepa Tržaška razstava, ktero so si sami
uredili gg. mestn. žensk, izobraževaiišča ravnatelj Franc Timeus,
mest. žensk, izobraževaiišča prof. g. Viktor vitez Castiglioni in
ženskih ročnih del učiteljica gospodična, Kalpurnia Medea. Od-

17

likovali so se naj bolj v tej razstavi ženski rokotvori, risarije, razne
sestave klopi in modeli gimnastičnih in šolskih priprav, otroški vrti.
Druga soba je bila odločena dež. kmet. šoli Goriški; vredil je kme¬
tijsko orodje, semena, zemlje, sadna drevesca in mnogotere gospo-
darstvene naprave jako okusno in pregledno g. prof. Povše. V tej
sobi so bili tudi posebej razstavljeni spisi, risarije in ročna ženska
dela iz dež. zavoda gluhonemov ter se je med ročnimi žensk, deli
odlikovala cerkvena obleka. Tudi neke gospodarske reči iz tega
zavoda so bile tukaj. Tretja in četrta soba ste obsegali modele in
mikroskopične podobe vseli priprav in naprav c. kr. svilorejskega
poskuševališča in druge sem gredoče reči. Vse je bil primerno po-
razstavil vodja tega zavoda, g. prof. Bolle. — Velika dvorana konec
hodnika (15 metrov dolga in 7 m. široka) je bila prav za prav sre¬
dišče vse razstave, prenapolnjena z raznovrstnimi učnimi pripomočki,
kažočimi sedanji napredek na šolskem polji. Tu je bilo po načrtu
došlem od merodajne strani — razpoloženo in razobešeno vse, kar
so bili poslali domači in (slovenski) vnanji učitelji (razen Tržaških)
in pa knjigotržci in založniki domači in vnanji. Red in preglednost
sta občinstvu ugajala. Zraven glavne dvorane je bila druga za če¬
trtino manjša dvorana in še ena soba, — obe napolnjeni po večera
z ženskimi ročnimi izdelki, došlimi malo da ne od vseh javnih de¬
kliških šol vse Goriške dežele (t. j. od 15 italijanskih in 6 sloven¬
skih) in pa od privatnih zavodov : od čč. mm. Uršulinaric, od šol¬
skih sester de „Notre-Dame“ in od deld. sirotišča v Gorici, dalje
od sester b. Previdnosti (sv. Kajetana) v Korminu. V. veči posled¬
njih 2 sob (za veliko dvorano) so bile tudi učenčke pisarije in ri¬
sarije (iz 141 šol javnih in privatnih. Potem izdelki I. Goriškega
otroškega vrta, popolna zbirka vseh učnih poinočkov za otroške vrte
(razstavil Wokulat) in modeli raznoterih priprav za telovadstvo.

Ogledovalcev je privabila razstava vsak dan obilno, naj več
v nedeljo 17. oktobra (bilo jih je ta dan samo takih, ki so vstop¬
nino plačali, 500; učiteljev brez vstopnine okoli 60). Vseli skup
je bilo obiskovalcev (brez učiteljev) 2478, učiteljev čez 300 — do¬
mačih, Tržaških, Isterslcih, Videmskih i. dr., ki so razstavo po 3
in večkrat ogledali. Tudi mnogo druge odlične gospode iz mesta in
s kmetov je po večkrat prihajalo v razstavo.

Dne 15. oktobra je počastil razstavo e. k. namestnik Njih.
ekscel. g. Feliks b a r o n Pino  F r i e d e n t h a 1 - s k i, in tisti
dan pozneje tudi gospa baronovka, njegova soproga. Spremljala sta
g. namestnika namestništv. svetovalec g. F r. S c h w a r z in dež.
nadzornik za srednje šole g. Ernest dr. G nad.

Zalibog pa, da je jako neugodno deževno vreme ljudi na
kmetih zadrževalo, da niso mogli priti k razstavi. Nektere je tudi
ne še končana trgatev ustavljala. Zavoljo slabega vremena, pa tudi
zato, ker je razstava čedalje širje kroge zanimala, zdelo se je viši

2

18

šolski oblasti primerno, podaljšati jo do 18. okt.; dalje odložiti nje
konec, ni bilo mogoče, ker je bilo se 16. okt. šolsko leto že pri¬
četo in so se morali razstavni prostori izprazniti za učilnice.

Ves čas so ljudsko-šolski učitelji — v to naprošeni — raz¬
stavo varovali ter bili občinstvu voditelji in razlagavci; drugi spet
so vstopnino pobirali in imena darilcev zapisovali. Ti učitelji (po
alfab. vrsti) so : Bajič Ant., Benko Iv., čopi Jož., Gallo Ant., Ku¬
mar Val., Kuršen Al., Niederkorn Ferd., Pasqualis Val., Poniž Be¬
nedikt, Sedevčič Blaž, Steruad Franc, Vodopivec Vinko. — Posebno
polivalo je zaslužila tudi gospodična Ant. P res el-nova (učiteljica
žensk, rokodel v mestni dekl. šoli v Gorici), ki je svoje in družili
šol izdelke jako okusno sama razložila, ali urediti pomagala, in ves
čas razstavo nadzorovala.

Vstopnine je došlo 478 gld. in 91 kr. Med osebami, katere
so podarile več, ko je znesla dotičnega dne vstopnina, odlikujejo se
sosebno te-le :

P. n. gg. feni. g. Iv. K. grof Coronini (10), Sam. grof
Gvulai (50), dež. š. nadzornik Ern. dr. Gnad (5), dež. š. nadz. g.
Ant. Klodič (10), Al. dr. Pajer vit. Monriva (25), župan Karol vit.
Perinello (5), dvorni svetovalec Fr. baron Rechbach (10), Hektor
baron Ritter-Zahonv (5), Henrik Ritter-Zahony (10). *)

Prvi občutek, ki ga je razstava v ogledovalcih vzbudila, bila
je osupn e n ost;  nikdo ni kaj tacega pričakoval—tudi izvedenci
ne. Čudili so se obiskovalci po eni strani mnogovrstnosti reči, po
drugi pa temu, da je bilo vse tako všečno razpostavljeno in urejeno.
Večina reči je bila večini ljudi nova; nova reč pa tudi takih učil
razstava. Sploh šolnikom in nešolnikom, starim in mladim, omikan-
cem in neomikancem je razstava večali manj nov svet odprla: šolo
jim-kazala vso drugo, ko nekdaj. Vsem se je usilovala misel —
in mnogi so jo na glas izraz ovali — „Da bi bili m i kaj tacega
imeli!“ — „Da bi se le te lepe reči otrokom v resničen prid
obrnile !“ v

Že tisti čas, ko so bili knjigozaložniki in knjigarji etc. k
razstavi povabljeni, bili so tudi naprošeni, naj bi naznanili, ali se
jim imajo razstavljene reči nazaj poslati, ali, če jih dež. š. sveto-
valstvu prepuste, da jih ono ali kdor bodi v javne namene, t. j.
šolam v prid, nakupi. Tako je ostalo  po razstavi veliko reči
na prodaj.  Mnogi razstavci pa so sami od sebe obilo reči d.
šolsk. svetu podarili.  Naslednji razkazek kaže darovalce in dari
in pa, kaj je šolska oblast storila z rečmi, ki so jej bile na ponudbo.

Družba sv. Mohora v Celovcu, svojih knjig 48 zvezkov je pre¬
pustila vrednih gld. 15.88 — Podarjene Čepovanski šoli. Profesor
Anton Spinner svoje risarske knjižice — Podarj. Čepovanski šoli.

*)  Drugih gospodov dariteljev imena so bila o času razstave v časniku
„Isonzo“-u priobčena.

19

C. k. založništvo šolskih bukev na Dunaji 21 knjig, 2 iz-
tisa slogovnih tablic, več malih zemljevidov, Grandauerjevih risarij
11 zvezkov, več prirodopisnih podob, v skupni vrednosti 27 gld. 95
itd.; razdelile so se te reči šolam vseh 4 okrajev.

Ivan Tomšič (učitelj na c. k. vadnici v Ljubljani) 2 zvezka
„Verteca“ in 3 drugih spisov za mladino — podarj. čepovanski šoli.

Deželni šolski nadzornik g. A. Ivlodič 6 učnih načrtov raz¬
nih dežel, 6 Drahan-ovih zvezkov z zgledi za kvačkanje. Prvi so
izročeni c. k. žensk, izobraževališču, drugi dekliški šoli v Ajdovščini.

Založništvo Reifenstein-a in Rosch-a na Dunaju sliki Njih
Veličastev Cesarja in Cesarice, vredni 60 gld.; (kinčate zdaj sejno
sobo c. k. deželn. šolskega svetovalstva v Gorici.) Založnik Karol Wi-
niker v Brnu: 90 zvezkov Pokorny-ga lepopisnih knjižic, 8 zvezkov
Pokoruy-ga predpisov, Roller-jevo oblikoslovno zbirko, 8 skupin Rol-
lerjevih knjižic za risanje, 25 pedagogičnih knjig; vse skupaj je
vredno čez 58 gld. Knjižice so se razdelile šolam vseh 4 okrajev,
knjige po večem učiteljskima knjižnicama v Tominu in v Sežani.

L. 1873. je bil v Gorici pododsek, ki je vodil zbiranje in
pošiljanje blaga na Dunajsko svetovno razstavo, ktere so se udeležili
tudi nekteri učitelji naše dežele. Imelo se je nakupiti na Dunaji,
tudi marsikaj učil za naše šole, kar se pa ni zgodilo. Od denarja,
ki ga je bil tedaj pododsek v nakup učnih poinočkov namenil (700
gold.), pa ne porabil, izročil je dež. šolsk. svetovalstvu 173 gld. in 15
kr. S tem zneskom je nakupila šolska oblast nekaj prav lepih in
potrebnih izmed razstavljenih reči, namreč te-le: Dva prirodoslov-

ska atlanta Ruprecht-ova, 4 velike zemljevide, 1 veliko in 1 majhno
zbirko novih mer, en globus, 2 tabli Patek-ovih barv, 1 rusko ma-
šino in Goljevščekov apparat za deline, mnogo podob za nazorni uk
i. dr. r. Razposlali so se ti učni pomočki šolam vseh okrajev, in
sicer: 10 šolam v okraji Tominskem, 6 šolam v okraji Goriško-
okoličnem, 3 šolam v Gorici, 5 šolam v okraji Gradiščanskem in 5
šolam v okraji Sežanskem.

Razstavcem zasebnikom se je, kar so bili razstavili, nazaj
poslalo ; nekteri so tudi sami prišli po svoje reči. Odposlala so se
tudi ženska ročna dela. — Pisarije in risarije pa so se obdržale,
da se bodo o prihodnji razstavi primerjale tedanjim šolskim izdel¬
kom, da se razvidi napredek. — Knjigotržcem in založnikom učnih
pomočkov se je povrnilo vse, razen tistih stvari, ktere je šolska
oblast v principu odločila za nakup. Obrniti pa se ima v nakupo¬
vanje teh učil nek znesek (5000 gld.) od tistih 8000 gld., ki jih je
državni zbor odinenil v podporo ljudskim šolam na Goriškem za
leto 1875.

Razstava bi bila ostala nedovršena in po nekem brezvspešna,
ko ne bi šolsko osebje, razstavci in občinstvo sploh izvedelo, katere
razstavljenih reči so bile z ozirom na namen razstave naj bolje,
ktera učila so za pospeševanje ljudsko-šolskega poduka več ali manj

20

pripravna, kateri učiteljski ali učenški izdelki kažejo kak napredek
in po katerih se posamne šole ali osebe odlikujejo. Tem vpraša¬
njem odgovoriti, bila je — ne ravno lahka — naloga razstavne
sodnije.  Reševanja te svoje naloge se je sodnija lotila brž prve
dni razstave urno in resno. Kolikor jej niso bili štirje nje odseki
sami kos, iskali so si sveta in podpore pri vnanjih izvedencih ; in
k temu so bili pooblaščeni. Za razne razstavne razdelke so bili
povabljeni ti-le p. n. gospodje: Amos (bar. Ritterjev gospodarstvom
vodja), Ant. Gallo (c. k. vadnice učitelj). Franc pl. Gironcoli Stein-
brunn-ski, (vel. posestnik v Vertojbi), Val. Kumar (c. k. vadnice
učitelj), Teod. grof Latour (Vel. posestnik v Rušic-u), Albert dr.
Levi (vel. posestnik v Villanova-i), Alfred grof Manzauo (c. k. o-
krajni komisar v Gorici). Posanmi razdelki razst. sodnije ali njih
poročevalci in udje so se tudi še z drugimi strokovnjaki posvetovali.
— Za presodbo ženskih ročnih del so bile naprošene p. n. gospe:
Jozefina Antonini, Leopoldina Ciulandi, Matilda grofinja Cororiini in
Marija vit. Pajer de Monriva. Te gospe so se razdelile na 2 odseka
(1. za presojevanje šivarij, 2. za pletenine in vezila). Vendar pa
so slednjič vsako razsodbo vse izvedenke potrdile, in to v pričo
spremljajočih jih gospodov dotičnega odseka razst. sodnije. Težavno
svoje opravilo so gospč-izvedenkc v primeroma kratkem času opra¬
vile, ker je njihovo čudovito bistro poznavško oko med tisuč raz¬
stavljenimi izdelki brž tistega zadelo, ki je bil omembe in hvale
Vreden.

Nabrano tvarino, ki je imela biti konečni razsodbi podlaga,
pretresali so v mnogih sejah razdelki jury-ski in slednjič je vsa-
krat vse še enkrat preudarila in odobrila v občnem zbora vsa sod¬
nija. Njene obravnave so se vršile po posebnem opravilskem redu
koj od začetka osnovanem in potrjenem.

Naslednji zapiski kažejo, kar je razstavna sodnija storila.
Kazali A. in Ih obsegate raznih založnikov učil  a, ki jih jurv šo¬
lam, učiteljem in kupcem sploh „p oseb n o priporoča 11 , ali pa
le »priporoča®;  kazali C. in D. obsegate imenik razstavcev
(oseb, šol, zavodov i, dr.), kterim je jury glede na stvari, ki so jih
razstavili, »posebno priznanj  e“ izrekla, ali pa le »častno
o m e m b o“ priznala.

A.

„Jury“ kot učne pripomočke ljudskim in meščanskim

šolam

„posetmo priporoča 14 :

I. Izmed tistih, ki jih je razstavila Pichlerjeva vdova & sin

na D u n a j i, naslednje:

21

Schreiberjeve podobe za nazorni nauk.

Nazorni nauk v podobah (založil Tempskv) z navodom Hermannovim.
Premikalne črke z navodom Fellnerjevim.

Schubertov prirodopis rastlinstva.

Hartingerjeve gljive (gobe) in strupene rastline z navodom.

Patekove strupene rastline.

Schreiberjeve tablice k prirodopisju.

Ruprechtov atlant k prirodopisu z dodatkom Voigtlander-jevim.
Herdtle-va elementarni ornamenti.

Herdtle-vih 60 podob.

Stielerjev atlant za šole.

Kozennov „ „ ljudske šole.

„ „ „ meščanske šole.

Kozennovi poluti (nemšk. in hrvašk.).

Spruner-jev zgodovinski atlant.

Rhode-tov „ „

Sydo\v-o severno in južno Ameriko.

Stillpnagel-novo Evropo.

Raaz-ovo Azijo, Nemčijo, Palestino, Ameriko, Avstrijo, polutki.
Woldermaunovo Evropo, Afriko, Ameriko.

Doležal-ega Avstrijo.

Kiepert-ovo Evropo.

Becker-jeve podobe k zgodovini.

Markus-ove tablice zgodovinske.

Armilarni globus.

Kelluer-jeva reliefna zemljevida Avstrije in Evrope.

Zinke-tov Tellurium.

II. Izmed učil, ki jih je razstavil J. Giontini  v Ljubljani, ta-le;

Tomšič-ev nazorni nauk se slov. terminologijo.

Schreiberjeve tablice rastlinstva in živalstva,

Ruprechtov atlant prirodopisni.

Kozenov-ega atlanta za šole — Evropo, Palestino.

Issleib-ov šolski atlant.

Globuse v slovenskem, ital. in nemškem jeziku.

Pedagogične knjige in spise za mladino.

III. Od učil, ki jih je razstavilo c. Jer, založništvo šolsJcih
bukev  na Dunaji:

Slogovne tablice (slov. in ital.)

Grandauer-jev elementarni nauk o risanji.

IV. Od lempshj-ga  v Pragi:

Slogovne tablice (nemške za nemške šole)

Premikalne črke se slov. navodom,

Razne šolske in pomočile knjige za učitelje.

22

V. Od tega, kar je razstavilo c. k. zensko izobrazevališče v
Gorici:

Krammer-jevo računsko pripravo,

Cebin-ovo „ „

Frič-eve posnetke biserov,

Loseke-ve kalupe gljiv (gob).

VI. Od razstave A. Kreidl-na , mcJianikarja v Pragi;
Fizikalne in kemijske priprave za lj. šole, 36 gld.,

Popolne kemijske priprave za mešč. šole.

VII. Od razstave Wokulat-ove v Gorici:

Snovi k Frobel-novim igram Hestermannove,

Ruprecht-ov atlant prirodopisni,

Stanovanja živali,

Schottov tellurium.

VIII. Klopi (šolske), ki jih je razstavil c. kr. okr. š. svet
v Gradišči , izdeluje Diblas  v Gradišči.

IX. Pesni iz „Vertec“-a, razst. Tomšič , učitelj v Ljubljani.

X. Od razst. K. Winiker-jeve v Brnu  razne knjige in Po¬
kornega knjižice (nemške in slov.)

XI. Od razst. Paternolli-eve v Gorici  razu. spise za mla¬
dino pa mnogovrstne pisarske potrebščine.

XII. Od razstv. Ed. Mussil-ove na Dunaji  lepopisne knjižice.

B.

„Jury“ kot učne pomočke ljucL in mešč. šolam

„priporoea“:

I. Od razst. Pichlerjete vdore & sina na Dunaji :

Wagner-jeve podobe za nazorni nauk (nemšk. š.),

SOder-jevo razdelitev časa (Zeiteintheilung),

Schreiber-jeve svetopisemske podobe nove zaveze,

Gunter-jeve metr. mere in uteži; malo, srednjo in veliko zbirko.
Zbirko geom. teles, malo, srednjo in veliko (t. j. št. I. II. III.).
Lindner-jevo računanje v podobah,

Luben-ov atlant sesalcev (barvan),

Fiedler-jeve anatomijske table,

Patek-ove navadne barve,

Handke-ve polutki, Nemčijo, Avstrijo, Azijo in Afriko.

Bauer-jevo Avstrijo (nemško in hrv.),

23

Schottc-jev globus in tellurium,

Holle-vo Palestino, Avstralijo in Ameriko.

II. Rast, Wokulat v Gorici:

Heimerdinger-jeve kalupe za risanje.

Fiedler-jeve in Kundrat-ove anatomijske tablice.

III. Razst. Tempsky-ga v Pragi:

Patek-ove navadne barve.

IV. Razst. prof. Spinnerja v Gradcu : knjižice za risanje.

V. Razst, K. Winiher-jeva v Brnu:

Rollerjeve risarske zgledne podobe (Zeichenvorlagen).

VI. Razst. J. Giontini-eva v Ljubljani :

Kamil Mašekovo šolo za petje (za otroke),

Bauer-jevo Avstrijo.

C.

„Posebno priznanj e“

je razstavna sodnija („jury“) izrekla 14 osebam in 42 šo¬
lani in zavodom. Ti so :

P. n. gg. Polic Ivan , voditelj c, kr. sviloprejskega poskuševališča
v Gorici, za svilorejsko-tehnično in znanstveno delovanje.

Castiglioni Viktor,  prof. v Trstu, za šolo raznih opravkov v otroš¬
kih vrtih in za spis »Otroški vrti“.

Gallo Anton , učitelj c. kr. vadnice v Gorici, za računsko mašino in
za pisne knjižice.

Goljevšček Anton , voditelj c. kr. avstr.-ogerske ljudske šole v Cari¬
gradu, za računsko mašino.

Hribar Anton , učitelj c. kr. vadnice v Gorici, za muzične skladbe.

Mona Angelj , ravnatelj dež. kmetijske šole v Gorici, za posebno
veho pri vrenji vina in za pripravo, s katero se vino segreva.

Pičli -Jožef,  voditelj pripravljavuiški v Tržiču (Monfalkonu), za šol¬
ske klopi in reliefne zemljevide.

Pocar Jakop , učitelj v Strassoldo-u, za slogovne tablice s podobami.

Poniž Ambrož,  učitelj v Rihenbergu, za zbirko gospodarstvenih pri¬
prav, vsega poliišja in kmet. orodja v mali obliki, pa za zbirki
mrčesov in rudnin.

Srebernič Jožef,  učitelj v Čepovanu, za zbirke rudnin, rastlin in
semen pa za reliefen zemljevid.

Stegnar Feliks , učitelj v Ljubljani, za rusko mašino.

24

Tomšič Ivan , c. kr. vadnice učitelj v Ljubljani, za „Vertec“ in za
druge spise mladini primerne.

Vodopivec France , c. kr. okr. šolski nadzornik, za prizadetje v se¬
stavljanji načrtov za šolske hiše in za zemljevid Goriške dežele.

Zingerle France , učitelj v Trstu, za prizadevanje v skladanji muzi-
kalij mladini primernih.

Gospodična Emilija pl. Kallmunzer-jeva , učiteljica ročnih, del v c.
kr. žensk, izobraževališči v Gradcu, za. priprave in tabele za
skupno podučevanje v ženskih rokodelih (Massenunterricht).

C. Ter. dež. š. svet v Gradcu  za zemljevid kažoč razredbo šolskih
občin.

C. kr. okr. š. svet okolice Goriške  za inventarije šolsk. priprav in
pomočkov, in za okr. učiteljske knjižnice.

C. kr. svilorejsko poskuševališče  v Gorici glede na razstavljene
prav primerne priprave, naprave, zbirke in na odlične mikro-
skopične podobe raznih organov zdrave in bolne sviloprejke.

Kmetijska šola deželna v Gorici , glede na praktično rabnost razno¬
terih kmetijskih reči za razstavo primerno odbranih.

„Družba sv. Mohora “ v Celovcu za izdavanje bukev mladini pri¬
mernih.

„Slovenska Matica “ v Ljubljani za izdavanje bukev učiteljem pri¬
mernih.

Mestno žensko izohražerališče v Trstu  za kvačkanje, pletenje, ši¬
vanje platnine, vezenje in križevato šivanje.

Mestna dekliška vadnica v Trstu  za belo vezenje.

Gojenke otroških vrtov v Trstu  za dela s površninami, in iz
ilovice in pa za izrezovanje.

Mestni otroški vrt „alla Madonnina “ in „di Rena vecchia ‘i v Trstu
(za izšivavanje, prebadanje in prepletanje.)

Castvr. mm. Uršulinarice in šolske sestre de „Notre Dame“  v Gorici
za zlatovezenje, vozlanje in za nežnine (drobna dela).

Sola čč. mm. Uršulinaric  v Gorici za vozlanje in krpanje.

Sestrarr. dekliška Ij. šola (mestna) v Gorici  za pletenje in križe-
vato šivanje.

Zavod za gluhoneme  (dekliški oddelek) v Gorici za kvačkanje, ši¬
vanje platnine, belo vezenje, križevato šivanje, vozlanje in
krpanje.

Sirotišče  (Contavalli-evo) v Gorici za pletenje, šivanje platnine, za
križevato šivanje in krpanje.

Dvorazr. šola v Gradišči , enorazr. v Farri  in en o raz r. v Mariano-u
za pletenje.

Enorazredna šola v FhmiceUo-u  za krpanje.

*)  Jury je razvrstila vsa rokodela na 6 vrst: kvačkanje,, pletenje, šivanje
platnine, križevato šivanje, vezenje in krpanje.

25

Trirazr. (mešana) šola v Kobaridu  in enorazr. v (lašk.) Št. Lov¬
rencu  pri Muši za križevato šivanje.

Sola čč. sester Previdnosti božje v Korminu  za šivanje platnine, ve¬
zenje in križevato šivanje.

Dvorazr. šola v Ronkih  za vezenje. Dvorazr. (mešana) šola v Sol¬
kanu  in trirazr. šola v Tržiču  (Monfalkonu) za šivanje jdatnine.

Dvorazr. (mešana) šola v Bovcu , enorazr. (mešana) šola v Cepovanu ,
dvorazr. (mešana) šola v Cerknem , c. k. (d.) vadnica in dež. zavod
za gluhoneme  v Gorici, štirirazr. (deška) šola v Korminu , tri¬
razr. (mešana) šola v Kobaridu , enorazr. (deška) šola v Medeji ,
enorazr. (dekliška) šola v Ogleji  in v Pieris-ih,  enorazr. (me¬
šana) šola v Rihenhergu  in štirirazr. deška šola v Tržiču  za
pisanje.

Mestna ženska vadnica , društvo „Societa operaia“  in risarska šola
g. Zernitz-ova v Trstu , mestni zavod zapuščenih dečkov  in dež.
zavod za gluhoneme  v Gorici za risanje.

D.

„Častno omembo"

je „jury“ priznala 13 osebam in 54 zavodom, šolam etc.
Ti so :

P. n. gg. Viktor vitez Castiglioni , mestn. žensk, izobražev. prof. v
Trstu, za zbirko tolovadskih pesmi.

Aleksander Ciatto,  učitelj v Trstu, za učenško knjižnico.

Anton Gallo,  učitelj c. kr. vadnice v Gorici, za krajeznanstvo.

Alojzij Ipavec , voditelj mggtne deške ljudske šole v Gorici, za šol¬
sko klop po OlmiiTzcr- je vi  sestavi.

Jožef Kodelja , učitelj v Ločniku, za računske tablice.

Ivan Lapanje , nadučitelj v Ljutomeru, za didaktično - iterarno de-
lalnost.

Lvan Lorenzutti,  mizarski mojster v Gorici, za telovadske priprave.

Jurij Orsetič,  učitelj in otroškega vrta lastnik v Trstu, za pripo¬
močke k nazornemu uku.

Jakop Po car,  učitelj v Strassoldo-u, za pripravo polajšujočo začetno
čitanje (Gestell mit toetzkasten).

Alojzij Strckelj,  podučitelj v Komnu, za delalnost v povzdigo kme¬
tijstva.

Tarnaj , prof. v Trstu, za modele kristalov.

France Timeus , ravnatelj mestn. žensk, izobraževališča v Trstu, za
sestavo beril za ital. lj. šole.

Vascotti Simeon , učitelj v kaznovalnim v Kopru, za ital. slovnico
za ljudske šole.

26

Sestrazredna delil, šola (mestna) v Gorici  za vezenje, šivanje plat-
nine in kvačkanje.

Zavod za gluhoneme  v Gorici za pletenje.

Sirotišče  v Gorici za vozlan je.

Sola šolskih sester  v Gorici za vozlanje.

Enorazr. šola v Ajdovščini  za kvačkanje.

Enorazr. šola v Cervignano-u  za šivanje platnine.

Enorazr. šola v Fimnicello-u  za pletenje.

Dvorazredna (mešana! šola v Kamenjali  za kvačkanje, pletenje in
za ljudsko-šolsko knjižnico.

Trirazr. (mešana) šola v Kobaridu  za pletenje.

Dvorazredna šola v Korminu  za šivanje platnine.

Enorazr. šola v Mariano-u  za šivanje platnine.

Dvorazr. (mešana) šola v Mirnu  za pletenje.

Dvorazredna šola v Borilcih  za pletenje in šivanje platnine.

Dvorazr. (mešana) šola v Solkanu  za kvačkanje.

Trirazr. (mešana) šola v Totninu  za kvačkanje in križevato šivanje.

Dekliška vadnica (mestna) v Trstu  za pletenje, kvačkanje, šivanje
platnine in za križevato šivanje.

Žensk, izobraževalisče (mestno) v Trstu  za šolske klopi in telovad-
ske priprave.

Trirazr. šola v Tržiču  za pletenje.

Drvi otroški vrt v Gorici  za prepletanje.

C. kr. deška vadnica v Gorici  za risarije in knjižnico.

Dvorazr. (mešana) šola v Bovcu , trirazredna (mešana) šola v Ko¬
baridu,  trirazredna (mešana) šola v Tornima , štirirazr. šola v
Korminu,  dvorazr. šola v Donkih  in enorazredna v Medeji  za
risanje.

Enorazr. deška šola v Ajdovščini , enorazr. dekliška šola v Ajelo-u ,
enorazr. (mešana)šofa v Št. Andreži,  enorazr. (mešana) šola na
Barki- Vatovljah,  enoiazr. (deška) šola v Campolongo-u , eno¬
razr. (deška) šola v Fiumicello-u, jetnišnična šola v Gorici ,
enorazr. (deška) šola v Gradu  (otoku), enorazr. (mešana) šola
v Kalu,  dvorazr. (mešana) šola v Kamenjali , dvorazr. (mešana)
šola v Kanalu , dvorazr. (mešana) šola v Križu , enorazr. (me¬
šana) šola v Kronbergu,  enorazr. (mešana) šola v Bobovcu,  eno¬
razr. (deška) šola v Mariano-u , enorazr. (deška) šola v Ogleji,
enorazr. (mešana) šola v Renčah , dvorazredna (dekliška) šola
v Donkih,  dvorazredna (mešana) šola v Sežani,  enorazr. (me¬
šana) šola v Skerbini,  enorazr. (mešana) šola v Skopem, y dvorazr.
(mešana) šola v Solkanu,  enorazr. (mešana) šola v Sebreljah.
enorazredna (mešana) šola v Štjaku,  enorazr. (mešana) šola v
St. Tomažu,  trirazr. (mešana) šola v Tornimi,  trirazr. (dekliška)
šola v Tržiču,  enorazr. (mešana) šola v Vertojbi  — vsem za
pisanje. _

27

Popravek. V posnetek debate (v učiteljski konfereneij!)
O vprašanji, kdo naj uči v I. in kdo v II. razredu (v 2razrednicah)
se je vrinila nepovoljna pomota. — Vrste od 17. do 21. od zgorej
na strani 15. treba popraviti tako-le: Nadzornik g. Vodopivec
je rekel, da naj bode naj boljšijto je, praktično, metodično naj bolj
izurjeni) učitelj (nadučitelj) v I. 1  razredu, podučitelj pa v višem razr.,
zakaj v višem razr. je treba predavati realije, kterih nadučitelj, ki
se je navaduo po starem izšolal, ne zna, pač pa mlajši podučitelj.
— G. nadz. C u 1 o t ni tega menjenja, češ, da v 2razrednih šolah
zna biti tudi učiteljica na mesti podučitelja; ta pa realij tudi ne
umč; povrh tega ■— v višem razredu tudi discipline vzdržavati ne
more, ker so otroci že odrasli. — Gg. J u g in Žnidarčič  sta
zoper to, da bi moral biti nadučitelj vnižem razr. To bi bilo za-nj
maločastno, pravi Ž., J. pa meni, da se tudi starši nčitelj lahko to¬
liko realij navadi, kolikor jih potrebuje. — Ravnatelj g. Rajako-
v i č pravi: V I. razr. naj bode naj sposobniši učitelj; če sta pa
oba enaka, naj se vrstita.

S koncu bodi dodan še pregled razstavnih dohodkov in stroškov.

Dohodki:

Od c. kr. okrajno-šolskih zalogov
Vstopnina in podarki

Stroški:

gld. 190.—
„ 479.29
Skup gld. 669.29

Za razstavo, nje nadzorovanje, razpošiljanje blaga po

razstavi, za diplome, razne pisarije intiskarije i. dr. i. gld. 468.92

Ostane gld. 200.37

ki gredo v podporni zalog za nepremožne kandidatinje tukajšnjega
c. kr. izobraževališča.

V GORICI, m. februarija 1876.

RAZSTAVNI ODBOR.

f --

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA