V Vodnikovi domačiji
80 let Bratka Krefta
V zgornjih dveh sobah obnovljene Vodnikove hiše je na ogled razstava »80 let Bratka Krefta«, ki jo je pripravila Slovanska knjižnica.
Bratko Kreft pomeni izrazito profilirano oseb-nost v slovenski kulturi in je v dobrih šestih de-setletjih dela ustvaril obsežen in raznovrsten opus. Gradivo v razstavnih vitrinah, ki ga se-stavljajo revije, brošure, gledališki listi, fotogra-fije in knjige, nudi dovolj izčrpen prikaz z vseh ustvarjalčevih področij dela.
Lahko govorimo o treh glavnih sklopih delo-vanja: gledališče, pisateljsko delo in strokovni prispevki. kamor bi mogoče dodali še publici-stično delo.
Z gledališčem se je avtor ukvarjal že zelo zgodaj. Tako je leta 1928 ustanovil prvo delav-sko gledališče v Jugoslaviji, po vojni pa je bil vrsto let režiser in dramaturg Ijubljanske Drame.
Vsekakor je njegov leposlovni delež še glob-Ije usidran v naši zavesti. In to ne toliko s pripo-vednimi deli, kot v prvi vrsti z dramskimi stvari-tvami. Nekaj povesti in zgodb je zbranih v knjigi »Kalvarija za vasjo«. Edini roman »Človek mr-tvaških lobanj«, ki opisuje doraščanje in kon-flikte mlade predvojne generacije. je bilob izidu zaplenjen, avtor pa postavljen pred sodišče.
Največjo težo in hkrati razpoznavni element avtorja pa seveda predstavlja njegovo dramsko delo. Tu so z marksističnimi pristopi obdelane teme iz zgodovine Slovencev (Celjski grofje, Velika puntarija) in druge dramske priredbe (Kranjski komedijanti). V dramski obliki se je avtor veliko ukvarjal s Prešernovo osebnostjo: o tem priča scenarij »Dr. France Prešeren«, . drama »V ječi življenja« itn.
Kot literarni zgodovinar je objavil številne eseje in študije predvsem s področja ruske knji-ževnosti (o Puškinu, Gončarovu, Cehovu, Tol-stoju idr), uredil je tudi izbrana dela Dostojev-skega.
Vs^kakor je razstava zanimivo približanje av-torjevega obsežnega dela in opazen prispevek k proslavljanju njegovega jubileja, ki ga jedoča-kal še vedno delaven.
Krajše slovesnosti ob otvoritvi razstave so se udeležili tudi predstavniki občine Ljubljana-Šlška, med njimi predsednica Anka Tominiek in predsednik komlteja za družbene dejavnostl Vladlmir Koiir, pred-sednlk Ljubljanske kultume skupnosti Franc Pristovšek, predstavniki SAZU fn drugi.
Krajši nagovor je Imel ravnatelj Slovenske knjlžnice dr. Štefan Barbarič, avtor razstave prof. Andrijan Lah pa je spregovorll o siav-Ijencu in podal razglban odlomek Iz njegovlh spomlnov. Akademlk Bratko Kreft je poleg besede zahvale dodal še nekaj spominskih drobcev iz svojlh bogatlh žMjenjskih Izku-ienj.                                                             a.b.