\ i v.i. «a
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE R E P U B L I K E S LO V E N 1 J E
Številka 24	V LJUBLJANI, dne 28. junija 1968 Cena 1 dinar
Leto XXV
VSEBINA:
183.	Odlok o obračunavanju, vplačevanju in uporabi ter o najnižjfh zneskih biološke amortizacije gozdov, na katerih je lastninska pravica.
184.	Odlok o natančnejših pogojih za ukrepe neposredne družbene kontrole cen za meso.
185.	Odlok o uporabi dela sredstev, ki jih je Zavod SR Slovenije za rezerve ustvaril s svojo redno dejavnostjo.
186 Odločba o Imenovanju dveh članov v programski svet centra za izobraževanje vodilnih kadrov pri Gospodarski zbornici SR Slovenije.
187.	Odločba o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svetu Arhiva Slovenije.
188.	Odločba o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svetu zavoda Radiotelevizije Ljubljana.
189.	Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v svetu Geološkega zavoda v Ljubljani.
190.	Pravilnik o strokovnem izpitu učiteljev in vzgojiteljev« PREDPISI OBČINSKIH SKUPSClN:
182.	Odlok o hišnem redu (Vrhnika).
SPLOSNI AKTI KOMUNALNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
183.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1968 (Murska Sobota).
184.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepu o finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1968 (Murska Sobota).
— Popravek.
183.
Na podlagi četrtega odstavka 44. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30-309/65 in št. 14-102/68) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o obračunavanju, vplačevanju in uporabi ter o r.ajnižjih zneskih biološke amortizacije gozdov, na katerih je lastninska pravica
I
Gospodarske in druge delovne organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki gospodarijo z gozdovi, na katerih je lastninska pravica (v nadaljnjem besedilu: zasebni gozdovi), obračunavajo in vplačujejo biološko amortizacijo za ves posekan ali kako drugače Podrt les iz teh gozdov, razen za les, ki ga oddajo lastnikom zasebnih gozdov za neposredno uporabo v njihovem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu.
Organizacija vodi sredstva biološke amortizacije knjigovodsko ločeno od drugih svojih sredstev. Ko je biološka amortizacija knjigovodsko knjižena, se šteje, ba je plačana.
II
Organizacija obračunava biološko amortizacijo hiesečno od vsakega kubičnega metra prodanega ali kako drugače oddanega lesa, dokončno pa jo za posa-niezno leto obračuna v zaključnem računu za vso količino lesa, za katerega se mora obračunati biološka amortizacija po prejšnji točki.
Za morebitne razlike med posekanim ali kako drugače podrtim lesom ter med lesom, za katerega je bila biološka amortizacija že obračunana med letom, izkaže orgaiiizacija biološko amortizacijo v zaključnem raču-nu> obračuna pa jo takrat, ko les proda oziroma sama uPorabi ali ko izterja nastalo terjatev.
III
Biološka amortizacija mora v posameznem letu 2našati: za les iglavcev najmanj petnajst odstotkov, za
tehnični les listavcev najmanj deset odstotkov in za prostorninski les listavcev najmanj pet odstotkov vrednosti lesa.
Podlaga za določitev vrednosti iz prejšnjega odstavka je poprečna prodajna cena za kubični meter lesa, ki jo je organizacija po svojih knjigovodskih podatkih dosegla v prejšnjem letu za posamezno skupino
omenjenega lesa.
Delavski svet organizacije predpiše za posamezno leto višino biološke amortizacije skladno z določbami prejšnjih dveh odstavkov ter pri tem upošteva količine lesa in stroške za gozdnogospodarska dela, ki se v gozdnogospodarskem načrtu ali letnem načrtu gospodarjenja predvidevajo za to leto. Tako določena biološka amortizacija velja kot poprečje za gozdnogospodarsko območje. Delavski svet določi zneske biološke amortizacije po kubičnem metru za posamezne gozdne sortimente, lahko pa še po vrednostnih razredih. Zneski biološke amortizacije morajo biti določeni vsako leto vnaprej .do konca februarja, za leto 1968 pa v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
IV
Od lesa za potrebe domače lesne obrti (1. točka 42. člena zakona o gozdovih) se določi biološka amortizacija enako, kakor je predpisano v III. točki tega odloka. Organizacija določi v okviru tega odloka s svojim splošnim aktom, kdaj in kako se za ta les plača biološka amortizacija.
V
Biološko amortizacijo je dovoljeno uporabljati V zasebnih gozdovih za tale gozdnopospeševalna dela:
1.	za nego gozdov (čiščenje gozda in kleščenje vej, obžetev sadik, redčenje in druge gojitvene sečnje) ter za varstvo gozdov pred požarom, škodljivci, boleznimi in drugimi naravnimi nezgodami:
2.	za pogozdovanje in spopolnjevanje gozdnih površin, za dela pri pomlajanju gozdov (priprava tal in priprava sestoja) in za nego mladih kultur (okopavanje, pletev in drugačna kultivacija);
3.	za graditev in večje rekonstrukcije gozdnih prometnih zvez;
4.	za biološke naložbe in za udeležbo h kreditom pri teh naložbah;
5.	za gozdnogospodarske načrte;
6.	za znanstveno-ražiskovalno delo.
VI
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o merilih za obračunavanje biološke amortizacije gozdov, na katerih je lastninska pravica, in o uporabi sredstev te amortizacije (Uradni list SRS, št. 33-346/65).
VII
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 321-5/65
Ljubljana, dne 17. junija 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
184.
Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, tt. 12-174/07 in št. 23-343 67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o natančnejših pogojih za ukrepe neposredne družbene kontrole cen za meso
I
Ugotavlja se, da je treba ukrepe neposredne družbene kontrole cen mesa in mesnih izdelkov v prodaji na drobno povezovati z gibanjem odkupnih cen za govejo živino.
II
Občinski organi za cene so dolžni odrejati ukrepe neposredne družbene kontrole cen v skladu s pogoji, ki so določeni s tem odlokom.
ni
Občinski organi za cene so dolžni voditi evidenco odkupnih cen živine.
Predelovalci in prodajalci mesa in mesnih izdelkov (gospodarske organizacije in posamezniki) morajo dajati republiškemu in občinskim organom za cene na njihovo zahtevo podatke o odkupnih in nabavnih cenah goveje živine po kakovostnih vrstah in klavnosti.
IV
Pri določanju najvišjih cen v prodaji na drobno za meso in mesne izdelke oziroma pri dajanju soglasja k takim cenam morajo občinski organi za cene upoštevati razpone med nabavnimi cenami živine in drobno-prodajnimi cenami mesa in mesnih izdelkov, ki jih uporabljajo odkupovalne, predelovalne in prodajne organizacije na območjih, kjer so ti razponi najugodnejši za živinorejce in za potrošnike. Te razpone ugotavlja Zavod SR Slovenije za cene in jih sporoča občinskim organom za cene.
V
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 330-15/68
Ljubljana, dne 17. junija 1963.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
185.
Na podlagi 14. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-219/65) ter 10. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1968 (Uradni list SRS, št. 10-55/68) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uporabi dela sredstev, ki jih je Zavod SR Slovenije za rezerve ustvaril s svojo redno dejavnostjo
I
S tem odlokom se ureja uporaba dela sredstev, ki jih je Zavod SR Slovenije za rezerve ustvaril v letu 1967 in v prejšnjih letih s svojo redno dejavnostjo ter jih je namenil kot sredstva za posebne namene (ifl' vesticije).
Sredstva iz prejšnjega odstavka znašajo skupaj 2,314.320 din.
II
Zavod SR Slovenije Za rezerve bo sredstva iz drugega odstavka prejšnje točke v letu 1968 uporabil z3-
din
—	investicijska dela.. 1,812.380,00
—	garancijski polog in	prispevke	.	472.317,70
—	odplačilo anuitet od najetih
posojil................ 25.100.00
—	predračunsko rezervo	....	4.322,30
III
Ce Zavod SR Slovenije za rezerve ne uporabi sredstev za posebne namene v letu 1968, se prenesejo kot sredstva za posebne namene (investicije) v naslednje leto.
IV
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 400-23/66
Ljubljana, dne 17. junija 1968.
Isvrtni »v«i Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stone Kavčič 1. r.
186.
Na podlagi 14. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveia Skupščine Socialistične republike Sl©' venije (Uradni list SRS, št. 20-219'65) v zvezi s 3. točko sklepa skupščine Gospodarske zbornice SR Slovenije o ustanovitvi centra za izobraževanje vodilnih kadrov. R. 020-3/68-01-1 z dne 1. marca 1888, je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
V programski svet centra za izobraževanje vodilnih kadrov-'pri Gospodarski zbornici SR Slovenije se imenujeta:
— Jože Božič, republiški sekretar za delo;
— Vidojka Kozak, svetovalec v Zavodu SR Slovenije za planiranje.
St. 023-28/68
Ljubljana, dne 17. junija 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
187.
Na podlagi tretjega odstavka 52. člena zakona o whivskem gradivu in o arhivih (Uradni Ust SRS, št. 4-24/66) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
Ker je potekla mandatna doba predstavnikom tužbene skupnosti v svetu Arhiva Slovenije, ki so kili Imenovani z odločbo Izvršnega sveta Skupščine SR
Slovenije, št. 021-6/64 z dne 30. maja 1966 (Uradni list SRS, št. 18-107/66), se imenujejo za predstavnike družbene skupnosti v svetu Arhiva Slovenije za dve leti:
— Drago Druškovič, direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani;
— Ing. Marjan Kolarič, direktor Zavoda za ureditev stare Ljubljane v Ljubljani;
—	ing. Ljudmila Krese, vodja konservatorske službe pri Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani;
— Evgen Ravnik, pomočnik sekretarja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovepije;
—	dr. Miroslav Stiplovšek, asistent na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
—	dr. Jože S o r n , samostojni raziskovalec v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, v Ljubljani.
St. 021-6/64
Ljubljana, dne 17. junija 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič L r.
188.
Na podlagi 27. člena temeljnega zakona o radiodifuznih zavodih (Uradni list SFRJ, št. 15-302/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
Ker je potekla mandatna doba predstavnikom družbene skupnosti v svetu zavoda Radiotelevizija Ljubljana, ki so bili imenovani z odločbo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, št. 022-77/62 z dne 20. maja 1986 (Uradni list SRS, št. 17-105/66), se imenujejo za predstavnike družbene skupnosti v svetu zavoda Radiotelevizija Ljubljana za dve leti:
— Polde Bibič, dramski igralec Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani;
— Franc Forstnerič, novinar »Večera«, Maribor;
— Bruno Hartman, upravnik študijske knjižnice v Mariboru;
— Mirko Jamar, predsednik odbora republiškega zbora ■ Skupščine SR Slovenije za proizvodnjo in promet;
— Ljuban Jakše, svetovalec v kabinetu predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
— Cvetko Nanut, vodja službe za dokumentacijo in informacije skupščine občine Nova Gorica;
— Maks Sedej ml., samostojen umetnik — slikar, tajnik Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani;
— Ana S t u p a n , raziskovalec v Institutu za sociologijo in filozofijo v Ljubljani;
— Severin Sali, pisatelj, Novo mesto;
— Vlado Vodopivec, vodja studijsko-analitič-ne skupine v republiškem svetu za Slovenijo Zveze sindikatov Jugoslavije.
St. 022-77/62
Ljubljana, dne 17. junija 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
189.
Na podlagi 4. člena zakona o uskladitvi republiških aktov o ustanovitvi znanstvenih zavodov z zakonom o znanstvenih zavodih (Uradni list SRS, št. 13-65/66) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
I.	Ker poteče mandatna doba ing. Karlu P u p p i -su in ing. Henriku SebaherjU kot predstavnikoma družbene skupnosti v svetu Geološkega zavoda v Ljubljani, se imenujeta za naslednjo dveletno mandatno dobo kot predstavnika družbene skupnosti v svetu Geološkega zavoda v Ljubljani:
1.	Lojze B 1 e n k u š , diplomirani gradbeni inženir, pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem;
2.	Henrik S e b a h e r , diplomirani elektroinže-nir, vodja razvoja pri poslovnem združenju za energetiko SRS.
II.	V svet Geološkega zavoda v Ljubljani delegirajo za naslednjo mandatno dobo po enega predstavnika družbene skupnosti:
1.	Rudniki svinca in topilnica, Mežica;
2.	Rudnik lignita, Velenje;
3.	Rudnik živega srebra, Idrija.
St. 022-67/62
Ljubljana, dne 17. junija 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič l.r.
190.	,
Na podlagi 65. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68) in 40, člena zakona o srednjem Šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o strokovnem izpitu učiteljev in vzgojiteljev
1.	člen
Strokovni izpit po tem pravilniku opravljajo vzgojitelji v vzgojnovarstvenih zavodih, učitelji razrednega pouka, učitelji praktičnega pouka, strokovni učitelji, predmetni učitelji, profesorji v osnovnih oziroma srednjih šolah, vzgojitelji v domovih za učence teh šol ter učitelji ih vzgojitelji v zavodih za usposabljanje, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo poln ali najmanj polovičen delovni čas.
2.	člen
Strokovni izpit se opravlja pred ustrezno izpitno komisijo pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo.
Izpitne komisije so:
1.	izpitna komisija za vzgojitelje v vzgojnovarstvenih zavodih,
2.	izpitna komisija za vzgojitelje v domovih za učence osnovnih in srednjih šol,
3.	izpitna .komisija za učitelje razrednega pouka. .
4.	izpitna komisija za učitelje praktičnega pouka in za strokovne učitelje,
5.	izpitna komisija za predmetne učitelje,
6.	izpitna komisija za učitelje in vzgojitelje v zavodih za usposabljanje,
7.	izpitna komisija za profesorje.
3.	člen
Izpitne komisije imenuje republiški sekretar za prosveto in kulturo.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo lahko imenuje, tudi po več izpitnih komisij posamezne vrste iz prejšnjega člena ter jim določi sedež in območje.
4.	člen
Republiški sekretar za prosveto in kulturo imenuje za vsako izpitno komisijo predsednika, ustrezno število namestnikov predsednika, ustrezno število izpraševalcev, ki sodelujejo kot člani pri posameznem izpitu,
ter tajnika.
Predsednik izpitne komisije določi izpitno komisijo za vsak posamezen Izpit. Kot predsedujočega lahko določi tudi enega izmed svojih namestnikov, kot člane pa dva izmed izpraševalcev.
Predsedujoči lahko pri posameznem izpitu tudi izprašuje.
5.	člen
Steofeovnl izpiti se opravljajo v času od I. oktohna
do 31. maj«.
6.	člen
Kandidat se prijavi k strokovnemu izpitu pismeno pri ravnatelju vzgdjiioizobraževalnega zavoda, v katerem dela.
V prijavi je treba navesti zlasti podatke o kandidatovem šolanju in o delovni dobi. Opis delovne dobe mora obsegati tudi podatke, koliko časa in v katerih razredih je kandidat poučeval strokovne predmete, iz katerih je opravil diplomski izpit.
Prijavi je treba priložiti overjen prepis spričevala ozirojna diplome o končanem študiju.
7.	člen
Ravnatelj vzgojnoizobraževalnega zavoda preveri resničnost podatkov, ki jih je navedel kandidat, ter to potrdi na prijavi. Prijavo pošlje najpozneje v osmih dneh po prejemu pristojni izpitni komisiji.
Kandidatu, ki se pripravlja na strokovni izpit, mora vzgojnoizobraževalni zavod, v katerem dela, dati potrebno pedagoško in drugo pomoč ter mu omogočiti odsotnost z dela v skladu s posebnimi predpisi.
8.	člen
Na podlagi prijave in priloge k prijavi odloči izpitna komisija, ali kandidat lahko opravlja strokovni izpit.
Predsednik izpitne komisije določi predsedujočega in člane komisije in po potrebi še ustrezno število izpraševalcev za ta strokovni izpit.
Predsedujoči določi, kdaj bo izpit, ter to sporoči kandidatu najpozneje deset dni pred dnevom izpita, ih sicer tako, da obvesti ravnatelja vzgojnoizobraževal-nega zavoda, v katerem kandidat dela.
Od dneva, ko dobi izpitna komisija prijavo, do dneva opravljanja strokovnega izpita ne sme preteči več kot tri-mesece; pri tem se ne šteje čas, ko ni izpitov (5. člen).
9.	člen
Strokovni izpit obsega:
1.	praktični nastop v razredu, oddelku ali delovni skupini' za kandidata-učitelja oziroma za kandidata-vzgojitelja v vzgojnovarstvenem zavodu; po izbiri kandidata debatno uro v domu ali klavzurno nalogo za kandidata-vzgojitelja v domovih in zavodih za usposabljanje;
2.	ustni izpit.
10.	člen
Predmetni učitelji in profesorji opravljajo praktič-»i nastop in zagovor praktičnega nastopa iz predmetov svojega diplomskega izpita, če so ti predmeti obseženi v predmetnikih in učnih načrtih osnovnih oziroma
srednjih šol.
Kandidat opravlja praktični nastop praviloma v Vzgojno-izobraževalnem zavodu enake vrste, kot je zavod, v katerem dela.
»	* . ‘	»I "»J
11.	člen
, , ^Tstni izpit obsega naslednje predmetegv
1.	zagovor praktičnega nastopa z ustnim izpitom: 'z didaktike in specialne metodike za kandidata-učite-
lja oziroma za kandidata-vzgojitelja v vzgojnovarstvenem zavodu; zagovor debatne ure ali klavzurne naloge z ustnim izpitom iz metodike vzgojnega dela za kandidata-vzgojitelja v domovih in v zavodih za usposabljanje;
2.	izpit iz družbenoekonomske in politične ureditve SFRJ;
3.	izpit iz vzgojnoizobraževalnega sistema;
4.	izpit iz slovenskega jezika za kandidate iz vzgoj-noizobraževalnih zavodov s slovenskim učnim jezikom; iz jezika drugega narpda Jugoslavije za kandidate iz vzgojnoizobraž^valnih zavodov in oddelkov z učnim jezikom tega naroda; iz slovenskega jezika in jezika posamezne narodnosti za kandidate iz dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih zavodov ter iz jezika posamezne narodnosti za kandidate iz vzgojnoizobraževalnih zavodov z jezikom posamezne narodnosti.
12.	člen
Strokovni izpit po 1. točki 9. člena in po 1., 2. in 3. točki 11. člena tega pravilnika opravljajo kandidati iz vzgojnoizobraževalnih zavodov z učnim jezikom drugega naroda Jugoslavije v jeziku tega naroda, kandi-da.i iz dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih zavodov v slovenskem jeziku in v jeziku posamezne narodnosti, kandidati iz vzgojnoizobraževalnih zavodov z učnim jezikom posamezne narodnosti pa v jeziku te narodnosti.
13.	člen
Izpit iz didaktike in specialne metodike oziroma metodike vzgojnega dela je povezan s kandidatovim učnim nastopom in obsega zlasti kandidatov zagovor učnega nastopa. Kandidat naj pokaže, da pozna didaktična načela ter metode pouka in vzgoje na ustreznem delovnem mestu. Pri tem izpitu izpraševalec hkrati preveri, ali kandidat obvlada za tako delovno mesto predpisano učno snov.
Izpit iz družbenoekonomske in politične ureditve SFRJ naj pokaže, ali kandidat pozna poglavitna obdobja našega družbenoekonomskega in političnega razvoja, .temelje družbenoekonomske ureditve in političnega sistema, bistvo socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja, pravice in dolžnosti občanov, organizacijo družbeno-političnih skupnosti ter upravljanje v delovnih in drugih organizacijah.
Izpit iz vzgojnoizobraževalnega sistema naj pokaže, ali kandidat pozna vzgojnoizobraževalne smotre in načela, organizacijo in delo vzgojnoizobraževalnih zavodov in organov na vzgojnoizobraževalnem področju ter predpise o delovnih razmerjih učiteljev in vzgojiteljev v vzgojnoizobraževalnih zavodih.
Izpit iz pčnega jezika ,naj. pokaže, ali kandidat pozna slovniške, pravopisne, zlasti pa pravorečne zakonitosti učnega jezica.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo podrobneje določi siiov strokovnega izpita. Ta snov se objavi v »Objavah«, glasilu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo.
14.	člen
Praktični nastop obsega čas ene učne ure. Dan pred nastopom prejme kandidat temo za nastop in obvestilo o času, razredu, oddelku ali delovni skupini in o vzgojnoizobraževalnem zavodu, kjer bo imel praktični nastop. Kandidat dobi v zavodu podatke o učnem
oziroma vzgojnem delu v razredu, oddelku ali delovni skupini ter potrebno pomoč za izvedbo praktičnega nastopa.
Pred praktičnim nastopom odda kandidat pismeno pripravo izpraševalcu didaktike in metodike.
Za debatno uro v domu dobi kandidat temo en dan pred strokovnim izpitom. Temo določi izpitna komisija v sporazumu z domom, v katerem bo imel kandidat debatno uro.
Praktičnemu nastopu oziroma debatni uri prisostvujejo predsednik oziroma njegov namestnik, izpraševalec didaktike in metodike in izpraševalec učnega jezika.
Temo za klavzurno nalogo dobi kandidat na dan strokovnega izpita, Temo določi izpitna komisija v sporazumu z domom, kjer bo kandidat pisal klavzurno nalogo. Pisanje klavzurne naloge traja največ dve uri. Pri pisanju klavzurne naloge je prisoten vsaj en član izpitne komisije.
15.	člen
Izpitna komisija oceni praktični nastop oziroma debatno uro ali klavzurno nalogo strokovno, metodično in jezikovno. Ce je kandidat pri praktičnem nastopu oziroma pri debatni uri ali klavzurni nalogi ocenjen negativno, lahko kandidat znova opravlja strokovni izpit čez tri mesece.
16.	člen
Po uspešno opravljenem praktičnem nastopu oziroma debatni uri ali klavzurni nalogi opravlja kandidat ustni izpit.
Ustni izpiti iz posameznih predmetov trajajo največ 30 minut.
Ocene za znanje iz posameznih predmetov in iz nastopa so: »odlično (5)«, »prav dobro (4)«, »dobro (3)«, »zadostno (2)« in »nezadostno*. Ocena »nezadostno« je negativna, druge ocene pa so pozitivne.
Ocene za strokovni izpit so: »odlično (5)«, »prav dobro (4)«, »dobro (3)«, »zadostno (2)« in »nf opravil«.
Izpitna komisija ocenjuje kandidatov uspeh iz vsa^ kega predmeta pri ustnem izpitu pa izpraševalčev predlog, po končanem ustnem izpitu pa določi končpo oceno strokovnega izpita.
17.	člen
Administrativno delo izpitne komisije vodi tajnik.
O strokovnem izpitu vodi izpitna komisija zapisnik in evidenco na predpisanem obrazcu.
18.	člen
Kandidat, ki je uspešno opravil strokovni izpit, dobi spričevalo o strokovnem izpitu na predpisanem obrazcu. Spričevalo podpišpta predsednik in tajnik.
19.	člen
Kandidat, ki je pri ustnem izpitu negativno oce-njen iz enega izpitnega predmeta, sme iz tega predmeta opravljati po preteku enega meseca popravni izpit.
Kandidat, ki je pri ustnem izpitu ocenjen negativno iz dveh ali več izpitnih predmetov, oziroma kandidat, ki ne opravi popravnega izpita, sme ponavljati strokovni izpit šele po treh mesecih.
Kandidat lahko ponavlja strokovni izpit največ dvakrat.
20.	člen
Kandidat, ki ni opravil strokovnega izpita, se lahko v osmih dneh po sporočilu izpitne komisije pritoži zoper oceno na republiški sekretariat za prosveto in kulturo.
Po prejemu pritožbe republiški sekretariat za prosveto in kulturo zasliši pritožitelja in člane izpitne komisije ter najpozneje v desetih dneh odloči, ali pritožbi ugodi ali pa jo zavrne. Ce se pritožbi ugodi, se določi rok, v katerem kandidat lahko ponovno opravlja strokovni izpit.
21.	člen
Izpitna komisija oprosti kandidata opravljanja strokovnega izpita iz tistih izpitnih predmetov, ki jih je kandidat že opravil pri strokovnem izpitu za delovno mesto v drugi organizaciji.
22.	člen
Učitelj oziroma vzgojitelj, ki je v svojem nazivu že opravil strokovni izpit, pa preide v drug naziv učitelja oziroma vzgojitelja, ne opravlja ponovno strokovnega izpita za ta naziv.
23.	člen
Predsednik izpitne komisije pošlje republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo poročilo vsako leto najpozneje do 30. junija. Poročilu priloži poimenski seznam kandidatov z navedbo stroke in končne ocene, ki jo je vsak kandidat dobil pri izpitu.
24.	člen
Stroški za delo izpitnih komisij se obračunavajo na predpisanem obrazcu in se krijejo iz sredstev repu-' bliškega sekretariata za prosveto in kulturo.
25.	čjen
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo oziroma pooblaščeni zavod, pri katerem posluje izpitna komisija, sk/bi za organizacijsko pripravo ter tehnične in pisarniške zadeve strokovnih izpitov.
26.	člen
Obrazce iz 17., 18. in 24. člena tega pravilnika določi republiški sekretar za prosveto in kulturo.
27.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o strokovnem izpitu za učno in vzgojno osebje v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list SRS, St. 11-102/68).
28.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem Rstd SRS«, uporablja pa ae od 1. septembra 1068.
St. 132-1/68
Ljubljana, dne 10. junija 1968.
Republiški sekretar
za prosveto in kulturo:
Tomo Martelanc 1, r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA	7. eien
182-	Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo na
Na podlagi 7. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 11/66) in 111. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji obeh zborov dne 3. junija 1968 sprejela
ODLOK o hišnem redu
1.	člen
S tem odlokom se v stanovanjskih hišah urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev, organov družbenega upravljanja (zbori stanovalcev in hišni sveti), najemnikov poslovnih prostorov in hišnikov ter lastnikov hiš, ki jih imajo v pogledu uporabe in čuvanja stano-vanj, poslovnih prostorov, skupnih prostorov ter naprav in opreme v hišah, kot tudi glede reda in snage ' hišah in okrog njih.
2.	člen
Odlok o hišnem redu mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki stanovanjski hiši.
Za izvrševanje hišnega reda skrbijo v hišah družbene lastnine zbori stanovalcev oziroma hišni svet in hišnik, v hišah v državljanski lastnini pa lastniki teh hiš in stanovalci, ki v njih stanujejo.
3.	člen
Za stanovalce v smislu tega odloka se štejejo: imetniki stanovanjske pravice in člani njihovega gospodinjstva, podstonovalci in člani njihovega gospodinjstva, najemniki poslovnih prostorov in osebe, ki so v teh prostorih zaposlene.
Za stanovanjske prostore oziroma stanovanja po tem odloku se štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjski hiši.
4.	člen
V vsaki stanovanjski hiši mora hišni svet na vidnem mestu izobesiti seznam imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov poslovnih prostorov.
Seznam mora vsebovati priimek in ime imetnikov stanovanjske pravice z označbo številke stanovanja, naslove najemnikov poslovnih prostorov, priimek in ime predsednika hišnega sveta ter priimek in ime lastnika stanovanjske hiše, če je ta v državljanski lasti.
5.	člen
Stanovanja morajo biti oštevilčena. Za oštevilčenje stanovanj skrbi hišni svet.
Hišniško stanovanje mora biti označeno kot tako. Ce hišnik ne stanuje v hiši, mora biti na vidnem mestu hiše označeno, kje stanuje.
6.	člen
Imetnik stanovanjske pravice se sme vseliti v stanovanje šele po sklenitvi stanovanjske pogodbe.
podlagi akta stanodajalca, s katerim la odda stanovanje.
8.	člen
Stanovanjsko pogodbo sklene imetnik stanovanjske pravice z organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma z lastnikom družinske stanovanjske hiše ali lastnikom stanovanja kot posameznega dela stanovanjske hiše.
Stanovanjska pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki.
Stanovanjska pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka.
Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena veljata tudi za spremembo sklenjene pogodbe.
9.	člen
Po sklenitvi stanovanjske pogodbe mora predstavnik organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše ali lastnik stanovanja jkot dela stavbe izročiti stanovanje imetniku stanovanjske pravice v uporabo.
10.	člen
Ob izročitvi stanovanja imetniku stanovanjske pravice se sestavi poseben zapisnik, vanj se vpišejo podatki v kakšnem stanju so bili stanovanje in naprave v stanovanju ob izročitvi ter pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene.
Ta zapisnik podpišejo predstavnik organizacije za gospodarjenje v družbeni lastnini, imetnik stanovanjske hiše in član hišnega sveta.
Ce se stanje stanovanjskih prostorov in pomanjkljivosti v njih ne ugotovijo z Jiapisnikom o izročitvi, se domneva, da je bilo stanovanje izročeno v redu.
11.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh po vselitvi sporočiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe poimensko osebe, ki so se z njim vselile in razmerje teh do imetnika stanovanjske pravice. V istem roku mora sporočiti tudi imena morebitnih podstanovalcev. Imetnik stanovanjske pravice mora spremembe števila oseb, ki nastanejo po vselitvi, prav tako v treh dneh, potem ko je sprememba nastala, priglasiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe.
12.	člen
Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje stanodajalcu oziroma organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel. Pri tem se upoštevajo spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja.
Ob izročitvi stanovanja po 1. odstavku tega člena se pismeno ugotovi v kakšnem stanju je stanovanje.
Zapisnik mora vsebovati tudi obveznost imetnika stanovanjske pravice, ki predaja stanovanje, da trpi stroške za odpravo vseh poškodb v stanovanju, če se nesporno ugotovi, da so te nastale po njegovi krivdi ali po krivdi oseb, za katere odgovarja.
Će se pogodbeni stranki iz prvega odstavka tega člena ne moreta sporazumeti glede stanja, v kakršnem je stanovanje, lahko vsaka pogodbena stranka zahteva, naj se to stanje ugotovi v postopku za zavarovanje dokazov pri pristojnem sodišču.
Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice oddati vse ključe stanovanja, kakor tudi vse ostale ključe, ki jih je uporabljal v zvezi s stanovanjem, organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti oziroma lastniku stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot dela stavbe.
13.	člen
Stanovalci morajo s skrbnostjo dobrega gospodarja uporabljati stanovanje, ga varovati pred okvarami in ga redno vzdrževati.
Stanovalci so dolžni uporabljati svoje stanovanje tako, da ne ovirajo ostalih stanovalcev v mirni uporabi njihovih stanovanj.
14.	člen
Stanovalci so dolžni zlasti:
1.	uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe;
2.	vzdrževati stanovanje v uporabnem stanju;
3.	paziti na red in snago v stanovanju in v skupnih prostorih;
4.	skrbeti za to, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro;
5.	skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, plinske, telefonske, električne in ogrevalne naprave;
6.	takoj naznaniti hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih prostorih ter skupnih prostorih in na skupnih napravah, če niso dolžni po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odstraniti ;
7.	plačati stanarino do vsakega 5. v mesecu vnaprej;
8.	pri dovozu kuriva ali česa drugega takoj očistiti pločnik in druge prostore.
15.	člen
Stanovalcem je zlasti prepovedano:
1.	sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni;
2.	igrati na dvorišču igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročati škodo na stanovanjskih hišah ali na nasadih ob stanovanjskih hišah;
3.	igrati se po hodnikih, razgrajati v stanovanjih, na hodnikih ali stopniščih;
i 4. pljuvati po hodnikih in stopniščih ali drugače ponesnažiti stanovanjsko hišo;
5.	odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena ali na mestih, ki so v nasprotju z odlokom o komunalni higieni;
8. iztepavati preproge in druge predmete na oknih,
balkonih in ravnih strehah;
7.	rrati in sušiti večje perilo v stanovanjih, obešati perilo in posteljnino na oknih, razen pranja s. pralnimi stroji;
8.	metati odpadke in druge predmete v stranišče, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale ali skozi okna, ne glede na položaj hiše;
9.	pisati, pritrjevati objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena;
10.	zamazati ali karkoli poškodovati ali ponesnažiti stanovanjsko hišo in njene prostore;
11.	postavljati na stanovanjski hiši televizijske in radijske antene brez dovoljenja organizacije za gospodarjenje s stanovanjsko hišo v družbeni lastnini, oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše;
12.	zastavljati veže m hodnike, stopnišča in dvorišča s kakršnimi koli predmeti ali postavljati kolesa in otroške vozičke izven določenih mest;
13.	čezmerno močiti tla in čistiti parket z vodo;
14.	po nepotrebnem trošiti vodo, prižigati luč v skupnih prostorih oziroma pustiti luč prižgano;
15.	postavljati na okna in balkone nezavarovane predmete in cvetlice zalivati tako, da voda odteka po zidu;
16.	rediti domače živali v stanovanjih, kleteh ali podstrešjih z izjemo psa, mačke ali manjšega števila ptičev;
17.	pred pročeljem stanovanjske hiše. zlagati drva ali naslanjati na zid kakršne koli predmete;
18.	hraniti na podstrešju gorljive ali druge predmete;
19.	uporabljati vodovodne, električne, plinske in druge instalacije na način, ki povzroča okvare;
20.	puščati vključene električne naprave brez nadzorstva;
21.	sušiti drva ob kurilnih napravah ali na njih ter zlagati kurivo in vnetljive predmete ob dimniških telesih;
22.	puščati vhodna vrata nezaklenjena od 21. do
5.	ure poleti in od 20. do 6. ure pozimi.
16.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je ob sodelovanju s hišnim svetom dolžna:
1.	določiti sporazumno s stanovalci v stanovanjskih hišah, ki nimajo hišnika osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov;
2.	skrbeti, da se ob državnih praznikih in drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave;
3.	določiti prostor in čas za iztepavanje preprog in drugih predmetov.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je upravičena ob navzočnosti imetnika stanovanjske pravice, oziroma ob navzočnosti drugega stanovalca pregledati stanovanjske prostore,' če obstajajo utemeljeni razlogi, da se stanovanjski prostori ne uporabljajo v skladu z njihovim namenom ali da se namerno kvarijo.
17.	člen
Skupni prostori v hiši (stopnišča, terase, pralnice, prostori za sušenje in likanje perila, hodniki, kleti, podstrešja in podobno) služijo za potrebe vseh stano-
valcev in se smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom.
Skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanje, pa tudi oddajati, jih ni mogoče za kakšne druge namene.
Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih druge predmete razen tistih, ki so potrebni za namensko uporabo teh prostorov.
18.	člen
Zbor stanovalcev oziroma hišni svet določita razpored in uporabo skupnih prostorov in naprav v hiši. Ta razpored je za Stanovalce obvezen. Za njegovo izvajanje skrbi hišnik, kjer tega ni pa po hišnem svetu pooblaščena oseba.
19.	člen
Na stopniščih, skupnih hodnikih, ob vhodnih vratih in na dvorišču mora vladati primerna snaga. Prehod po teh prostorih mora biti prost.
V	stanovanjskih hišah, ki nimajo naprave za avtomatično ugaševanje luči, morajo biti vhodna vrata in
* stopnišča razsvetljena do zaklepanja vhodnih vrat.
20.	člen
Ko dežuje ali sneži ter ob drugih vremenskih ne-prilikah morajo biti okna na stopniščih, podstrešjih in drugih skupnih prostorih zaprta.
21.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše mora skrbeti za redne preglede uporabnosti dvigal, požarno varnostnih in drugih alarmnih naprav v hiši.
Navodilo za uporabo dvigala mora biti vidno izobešeno.
Prepovedano je uporabljati osebna dvigala za prevoz tovora.
Otroci do 10 let starosti smejo uporabljati osebna dvigala le v spremstvu odraslih.
V	primeru okvare se mora dvigalo izklopiti. Hišnik mora na vseh vratih dvigal pritrditi sporočilo, da je dvigalo pokvarjeno.
22.	člen
Zbor stanovalcev oziroma hišni sve': sta dolžna skrbeti za vzdrževanje funkcionalnega zemljišča in zelenic okrog hiše. Pri tem je upoštevati odlok o vzdrževanju stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitev sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje.
23.	člen
Naprave za centralno kprjavo sme oskrbovati le oseba, ki ima za to primerno strokovno izobrazbo.
24.	člen
Prepovedano je v skupnih prostorih in stanovanjih demontirati ali predrugačiti kakršne koli naprave ali izvrševati na njih popravila brez pismenega soglasja organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ali tfrez soglasja lastnika posebne-
ga dela zgradbe, če gre za naprave v takem posebnem
delu hiše.
V	hišah, ki so lastnina državljanov, daje tako soglasje lastnik hiše.	. .
25.	člen
Osebe, ki izvajajo popravila ali opravljajo druga dela v hiši, se morajo predhodno javiti pri predsedniku ali drugem članu hišnega sveta oziroma, pri, hišniku. Po končanem delu morajo delovni prostor urediti in očistiti.
26.	člen
Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njim organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Hišnik je zlasti dolžan:
1.	vsak dan pomesti stopnišča in hodnike ter jih vsak mesec tudi poribati;
2.	čistiti dvorišče in pomiti enkrat na mesec okna na stopniščih in skupnih prostorih;
3.	ob določenih urah zaklepati in odklepati vsa vhodna vrata in prižigati in ugašati luč;
4.	takoj javljati hišnemu svetu oziroma organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini vse okvare in pomanjkljivosti na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih ne more sam takoj popraviti;
5.	vse instalacije v skupnih prostorih pravočasno zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago, ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati;
6.	skrbeti za red in snago v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti;
7.	opravljati vse druge posle, ki so mu naloženi s sklenjeno pogodbo.
V	hišah, kjer ni hišnika, določi zbor stanovalcev, kako se bodo opravljala hišniška dela.
Hišnik odgovarja za svoje delo in sprejema naloge od hišnega sveta, od organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pa takrat, če v stanovanjski hiši ni hišnega sveta.
27.	člen
Določbe tega odloka veljajo za vse stanovalce v hiši kot tudi za tište bšebe, ki se po kakršnih koli drugih opravkih zadržujejo v hiši.
28.	člen
Z denarno kaznijo do 200 din se kaznujejo kršilci določb 14., 15., 16. in 21. člena tega odloka.
29.	člen	/
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu, objavljen v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, št. 39/61.
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968.
St. 3/1-010-012/68
Vrhnika, dne 3. junija 1968.
Predsednik
skhpščlnb občihe Vfhhika;
Franci Širok h t.
Splošni akti komunalnih samoupravnih organizacij
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI
SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MURSKA SOBOTA
183.
Na podlagi 16. člena statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev (Uradni vestnik Pomurja, št. 666) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota na XXVII. rednem zasedanju dne 6. junija 1968 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1968
I
V	I. točki sklepa o finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 43/67) se »25,037.000 din« nadomesti s »26,109,000 din«.
XI.
V	II. točki sklepa se »2 “/o od skupnih dohodkov« nadomesti z »1 "/o od osnovnega prispevka«.
Št. 01/1-1249/7-1968
Murska Sobota, dne 6. junija 1968.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik:
Milan Klemenčič 1. r.
(Uradne objave, št. 6/67) je skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota na VIII. rednem zasedanju dne 7. junija 1968 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1968
V	I. točki sklepa o finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1968 (Uradni list SRS, št. 8-98'63) se »9,390.000 din« nadomesti z »9,746.000 din« in »9,190.000 din« z »9,550.000 dm«.
V	prvem odstavku se v celoti črta »s presežkom dohodkov nad izdatki v višini 200.000 din«.
Drugi odstavek I. točke se v celoti črta.
y Št. 01/1-25/4-1938
Murska Sobota, dne 7. junija 1968.
Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota
Predsednik:
Frane Sagaj 1. r.
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV MURSKA SOBOTA
184.
Na podlagi 17. člena statuta komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota
POPRAVEK
V odloku o hišnem redu v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 21-179/68) se 31. člen odloka o hišnem redu pravilno glasi:
»Z denarno kaznijo do 300 din se kaznujejo kršilci določb 14., 15., 16., 17. in 21. člena tega odloka.«
Izdaja Časopisni zavod -Uradni Ust SRS- - Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -Toneta TomSiCa-. vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VI1 — Teleton: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-00