Le*o 1895. 73 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos XYr. — Izdan in razposlan dne 25. febrnvarja 1895. ysebi na: St. 25. Razglas o spisku železnic, o katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah 1 ne izpremembe, ki so se izvršile ‘akrat- glasi tako le: ^e^ezutc5 ° katerih velja ln aro d ni dogovor o tovornem Prometu po železnicah. A. Po belgijskih Belgija. upravstvih obratovane železnice in železniški kosi. 2 nPila'.ii*'V0 belgijskih državnih železnic. 3 ® Stiska severna železnica. ika belgijska osrednja železnica. ' biége—Maestrinht >lov«alich.) 5. Gent—Terneuzen. 6. Malines—Terneuzen. 7. Zapadna flandrijska železnica. 8. Železnica chimay-ska. 9. Gent — Eecloo — Bruges. 10. Termonde—St. Nicolas. 11. Hasselt—Maeseyck. 12. Autverpa —Gent (Waes). B. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu inozemskih upravstev. I. Nizozemskih upravstev. 13. Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kos od belgijsko-nizo-zemske meje pri Achelu do Liége-Vivegnis, Ans (Etat) in Flémalle Grande. II. Nemških upravstev. 14. Po kraljevo-pruskih državnih železnicah obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Bleybergu do Bleyberga. III. Francoskih upravstev. Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoske meje: 15. pri Comines-ih do Gomines; 16. pri Halluinu do Menina. IV. Luksemburških upravstev. Po princa Henrika luksemburški železnici obratovana kosa od belgijsko-luksemburške meje: 19 17. pri Pétangeu do Athus; 18. pri Clémenoyju do Autel-Llas. Upom n j a. Kar se tiče željezniških kosov, katere obratujejo belgijska upravstva v inozemstvu,primerjati je: Nemčija, številka 112., 113. Francosko, številka 15., 1 G., 17., 18., 19. Nizozemsko, številka 12., 13., ti., 15., 1U-, 17. Nemčija. A. Po nemških upravstvih obratovane železnice in železniški kosi. II. Državne in v državni upravi stoječe železnice. 1. Državne železnice v Alzaciji-Loreni. 2. Vojaška železnica. 3. Kraljeve pruske državne železnice in v državni upravi stoječe pruske zasebne železnice, izvzemši : a) gorenjesleško železnično krilo z ozko raztečino. 4. Kraljeve bavarske državne železnice, izvzemši : b) po njih obratovano avgzburško lokalno železnico. 6. Kvaljeve saksonske državne železnice in v državni upravi stoječe saksonske zasebne železnice. 6. Kraljeve virtemberške državne železnice. 7. Velikovojvodske badcnske državne železnice in v državni upravi stoječe badenske zasebne železnice. 8. Železnica Men—Nekar ob enem s progo Eberstadt—Pfungstadt. 9. Velikovojvodske gorenjehesenske železnice. 10. Velikovojvodska meklenburška železnica Friderika Franca, izvzemši: c) železnico Doberan — Heiligendamm. 11. Velikovojvodska oldenburška državna železnica, izvzemši: d) železnico Ocholt—Westerstede. H. Zasebne železnice v lastni upravi. 12. Železnica Alt-Damm—Kolberg. 13. železnica Altona—Kaltenkirchen. 14. Železnica Arnstadt—Ichtershausen. 15. Boizenburška mestna in pristanska železnica. 16. llrunšviška deželna železnica. 17. Bregthalska železnica (Donaueschingen— Furtvvangen). 18. Železnica Vratislava—Varšava. 19. Broelthalska železnica. 20. Krefeldska železnica. 2 I. Kronberška železnica. 22. Železnica Dahme —Uckro. 23. Železnica Deggendorf—Metten. 24. Železnica Dessau—Wörlitz. 25. Železnica Dortmund—Gronov—Ensched- 26. Železnica z ozko raztečino Eckernförde—' Kappeln. 27. Železnica Eisenberg—Krosno. 28. Železnica Eisern —Siegen. 29. Ermsthalska železnica (Metzingen—Urach)- 30. Železnica Eutin — Ljubek. 31. Železnica Flensburg—Kappeln. 32. Frankobrodska spojna železnica (Franko-brod n. Menu). 33. Železnica Fürth—-Zirndorf—Kadolzburg- 34. Železnica k rovu Jurija-Marije. 35. Železnica Gernrode—Harzgerode. 36. Železnica Gotteszell—Viechtach. 37. Železnica Halberstadt — Blankenburg- 38. Hesenska Ludovikova železnica. 39. Železnica Hohenebra—Ebeleben. 40. Železnica hoyanska (Hoya—Eystrup)- 41. Železnica Ilmenau —Grossbreitenbach. 42. Kerkerbaška železnica. 43. Železnica Kiel—Eckernförde—Flensburg- 44. Kirchhcimska železnica. 45. Železnica Kraljevec — Cranz. 46. Železnica z ozko raztečino v okrozj Altena. 47. Železnica Ljubek Büchen in Ljubek' Hamburg. 48. Ludovikova železnica (Norimberg—FürtW- 49. Železnica Mannheim—Weinheini— delberg—Mannheim. 50. Železnica Marienburg —Mlavka. 51. Meklenburška železnica Friderika Vitje1119' 52. Železnica Meppen—Haselünn. 53. Železnica—Mnihov—Wolfrathshausen- 54. Železnica Murnau — Garmisch — Part«9 kirchen. j 55. Železnica Novi Brandenburg—Friedla0 56. Železnica neuhaldenslebenska. 57. Železnica Oberdorf—Füssen. 58. Železnica Osterwieck—Wasserleben. 59. Železnica Oslhofen — Westhofen. jj 60. Vzhodnopruska južna železnica, v^eV železnico Fischhausen—Palmnicken. 61. Železnica Paulinenaue—Novi Rupp10- 62. Železnica Peine—Ilsede. 63. Palatinatska železnica. 64. Priegniška železnica (Perleberg VY stock). 65. Železnica Reinheim — Reichelsheim- 66. Lokalna železnica Rena—Ettenheim münster. ^ 67. Železnica Rhene — Diemelthal (Bredelar Martenberg). Železnica Honsdorf—Miingsten. 9- Železnica Röthenbach h. L.—Weil. 0. Ruhlanska železnica (Wutha-—Ruhla), n] ^e*ezn‘ca °b Sali. Železnica Schaftlach —Gmund. Süd b'^ ^e*ezn'ca Schleswig—Angel (Schleswig— Železnica Sonthofen—Oberstdorf. Železnica Sprendlingen — Wöllstein. Železnica Starigrad—Kostrin, vštevši že-lezn,co Glasow—Rerlinchen. r?' Železnica Stendal-Tangermünde. 8- Železnica Warstein — Lippstadt. 9. Železnica Weimar—Gera. 0. Železnica Wermelskirchen —Burg. ■ Železnica ob Veri. Železnica Wittenberge—Perleberg. ^3. Železnica Worms-Offstein. 8f- Železnica Zell —Todtnau. O- Železnica Zschipkau —Finsterwalde. Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obra-tovani kosi od avstrijsko-nemške meje: 97. pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa. 98. pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa. 99. pri Brodu v 1. do Breda v 1. 100. pri Pasovu do Pasova. 101. pri Braunau i do Simbacha. 102. pri Lochau-i do Lindaue. II. Švicarskih upravstev. Po švicarski severnovzhodni železnici obra-tovani kosi od švicarsko-nemške meje: 103. pri Konstanci do Konstance. 104. pri Rielasingenu do Singena. 105. pri Waldhulu do Waldhuta. IV. -Francoskih upravstev. železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu nenemških železniških upravstev. I. Ruskih upravstev. tovanj^' ^>0 ^elezn'(;i St. Petersburg—Varšava obra-dn P 'j *0s °d rusko-nemške meje pri Eydtkuhnih ydtkuhnen. od r ^\' ' ° jvžnozapadni železnici obratovani kos "Usko* ‘lisko- nemške meje pri Prostkovu do Prostkova. • po vislanski železnici obratovani kos od nemške meje pri Ilovu do Ilova. Ih Avstrijskih upravstev. ob *‘° cesarja Ferdinanda severni železnici Wie ,°Van’ ^os od avstrijsko-nemške meje pri Myslo-a do Myslowic. obrat9° ,^° avstrijski scvernozapadni železnici kov a8"1 ^0S 0<^ avstrijsko-nemške meje pri Mlad-u (Wichtstadtlu) do Mittelwalde, družb' 1 *'° avstr'jsko-ogrski državnoželeznični Pri ' o8ratovani kos od avstrijsko-nemške meje p .i Stënavi do Srednje Stënave. t0vut ' c iu^nosevernonemški spojni železnici obra-' os‘ od avstrijsko-nemške meje: g ' Pri Libovu do hibova. , ’ ' Pn Seidcnbergu do Seidenberga, od ■ -. ° ^e^ki severni železnici obratovani kos ^berab^'b^0 nemške lneie Pr‘ Ebersbachu do avstrc ? ^uštehradski železnici obratovani kosi od '^o-nemške meje: o. pri Reitzenhainu do Reitzenhaina. b' Pri Klingenthalu do Klingenthala. Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo-ječi, po francoski vzhodni železnici soobratovani kosi od francosko-nemške meje: 106. pri Altmiinsterolu do AltmOnsterola. 107. pri Avricourtu do Nemškega Avricourta. 108. pri Chambreyu do Chambreya. 109. pri Novéantu do Novéanta. 110. pri Amanweileru do Amanweilerja. 111. pri Fentschu do Fentscha. V. Belgijskih upravstev. Po véliki belgijski osrednji železnici obratovani kosi od nizozemsko-nemške meje: 112. pri Ahah do Ah. 113. pri Dalheimu do Dalheima. VI. Nizozemskih upravstev. 114. Po severnobrabantsko-nemški železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Geneppu do Wesela. 115. Po holandski železniški družbi obratovani in po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Crannenburgu do Gleve-a. 116. Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Emmerichu do Emmericha. 117. Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani in po holandski železniški družbi soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gronovu do Gronova. 118. Po holandski železniški družbi obratovani in po družbi za obrat nizozemskih državnih že- 19* leznic soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena. Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo nemška upravstva v inozemstvu, primerjati je: Belgija, števika 14. Francosko, številka 20., 21., 22., 23., 24., 25. Luksemburško, številka 2., 3. Nizozemsko, številka 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. Avstrija, številka 25., vštevši do 44. Rusija, številka 38., 39., 40., 4L, 42., 43. Švica, številka 17., 18., 19., 20., 21., 22.' Francosko. A. Po francoskih upravstvih obratovane železnice in železniški kosi. Proge d’intérêt général: 1. Severne železnice: 2. Vzhodne železnice, vštevši za račun koncesionarjev obratovane proge od Monthermé v Mon-thermé, od Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois, od Ca-rignana v Messempré, od Charmes v Rambervillers, od Avrieourta v Blamont in Cirey, od Saint-Diziera v Vassy, od Vassy v Doulevant-le-Château. 3. Zapadne železnice. 4. Železnice Pariz—Lyon—Sredozemsko morje, vštevši za račun koncesijonarjev obratovane proge starega pristanišča v Marseille-i in proge od Arles v Saint-Louis. 5. Orleanske železnice, vštevši lokalnih železnic Sarthe. 6. Južne železnice. 7. Državnih železnic, vštevši za račun koncesijonarjev obratovanih lokalnih železnic od Ligrč-Rivière v Richelieu in od Barbezieux v Châteauneuf. 8. Obeh pasovnic pariških, vštevši strategične proge od Valenton v Massy-Palaiseau. 9. Družbe za departementalne železnice. 10. Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje. 11. Družbe mčdoške. Proge lokalnega pomena: 12. Družbe za departementalne železnice. 13. Železnice iz Marlieux v Châtillon-sur-Cha-laronne. 14. Iz Castelnau v Margaux in iz Pauillac v Port des Pilotes (družbe mčdoške). B. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu in°' zemskih upravstev. I. Belgijskih upravstev. Po včliki belgijski osrednji železnici obratovat1' kosi od belgijsko-francoske meje: 15. pri Treignes do Vireux. 16. pri Doissche do Givet. 17. po belgijski severni železnici obratovat1' kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agim°n do Civet. 18. Po zapadnoflandrijski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje P1* Abeele do Hazebrouck. 19. Po chimay-ski železnični družbi obratovat11 kos od francosko belgijske meje pri Momignies d° Anor. II. Nemških upravstev. Francoski vzhodni železnici pristoječe, P® državnih železnicah v Alzaciji-Loreni soobratova11 kosi od nemško-francoske meje: 20. pri Altmünsterol do Petit-Croix. 21. pri Nemškem Avricourtu do lglieP Avricourt; 22. pri Chambrey do Moncel. 23. pri Novčant do Pagnv-sur-Moselle. 24. pri Amanweilerji do Batilly; 25. pri Fentschu do Audun-le-Roman. III. Švicarskih upravstev. Po železnici Jura-Simplon obratovani kosi oi francosko-švicarske meje : 26. pri Delle do Delle. 27. pri Vallorbes do Ponturlier. 28. pri Verrières do Pontarlier. IV. Italijanskih upravstev. 29. Po italijanski družbi za železnice sred0 zemskega morja obratovani kos od italijansko-fr9® coske meje pri Modanc do Modane. Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, kat^ obratujejo francoska upravstva v inozemstvu, Pr,,n jati je : Belgija, številka 15., Iti. . Nemčija, številka 100., 107, 108, 109., 110., H1’ Italija, številka 0. Švica, številka 23., 24., 25., 2(1. Italija. A. Po italijanskih upravstvih obratovane železn‘ce in železniški kosi. 1. Vse proge, obratovane po družbi za že^e niško mrežo sredozemskega morja. 2. Vse pioge, obratovane po družbi za želez- jX, r »c> uuruiuvane S 0 mrežo adrijanskega morja, jv, ' ^se Proge, obratovane po družbi za želez-s o mrežo sicilijanskega morja, vštevši kos črez Gorsko ožino mesinsko. 4. I ° družbi s Società Veneta per Imprese ^tmzioni pubbliche“ obratovane proge: a) 1 adova—Bassano, ^ icenza—Treviso, CJ Vicenza — Scbio, } Staromesto-l*ortogruaro, imajoči sedež v Padovi, f) 9) h) - ---1 Ul ai'ma— Suzzara, ologna S. V. — Portomaggiore, udrio—Massalombarda, Arezzo — Slia, in 0 Gonegliano— Vittorio. ,. ”• ^evernomilanske železnice v Milanu, namreč: : p'an— Bovisa—Erba s krilom iz Bovise v Mi-/) w,n kibrero in iz S. Pietra v Camnago, m) kj^!in—Poviša—Sarrono, n ) ( ,ari ono — Mainate—Varese—Laveno, °rno—Gamerlata— Grandate— Mainate s knot N*11 Gamerlate v Albate —Gamerlato, ,^°vara — Busto Arsizio — Saronno — Seregno ^'"'ono—Grandate. ^e*ezniški kosi, ki so v obratu ali soobratu inozemskih upravstev. I- Francoskih upravstev. zejuJ*' * ° francoski železnici Pariz-Lyon-Sredo-c0sk ° lnorje obratovani kos od italijansko-fran-6 b^oje pri Ventimiglii do Ventimiglie. II. Švicarskih upravstev. Italija^ o ° K°lthardski železnici obratovani kos od ns o-švicarske meje pri Pinu do Luina. Ul. Avstrijskih upravstev. 8 P prop h r° C‘ k' državnih železnicah v mér bleb. a. , so°bratovani kos od italijansko-avstrijske Je Pr> Pontablu do Pontebe. ?bratuj(.p'> ll|'1Ùu: I^ar tiče železniških kosov, katere inti je. 1 objanska upravstva v inozemstvu, primer- 29. 22., 23., 24. &C°8,k°’ šlevilka Luksemburško. A. Po luksemburških upravstvih obratovane želez- nice in železniški kosi. 1. Princa Henrika železnica, vštevši progo od Wasserbilliga v Grevenmacher. B. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu ino- zemskih upravstev. I. Nemških upravstev. 2. Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane skupne proge železnice Viljema luksemburškega. 3. Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri Ulflingenu do Ulflingena. Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo luksemburška upravstva v inozemstvu, primerjati je: Belgija, številka 17., 18. Nizozemsko. A. po nizozemskih upravstvih obratovane železnice in železniški kosi. 1. Družba za obrat nizozemskih državnih železnic. 2. Družba za holandsko železnico. 3. Družba za nizozemsko osrednjo železnico. 4. Družba za severnobrabantsko-nemško železnico. B. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu ino- zemskih upravstev. I. Nemških upravstev. 5. Po velikovojvodskih oldenburških državnih železnicah obratovani kos od nemško-nizozemske meje pri Neuschanzu do Neuschanza. Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-nizozemske meje: 6. pri Borkenu do Winterswyka. 7. pri Bocholtu do Winterswyka. 8. pri Eltenu do Zevenaara. 9. pri Straelenu do Venlooa. 10. pri Kaldenkirchenu do Venlooa. 11. pri Dalheimu do Vlodropa. H. Belgijskih upravstev. Po véliki belgijski osrednji železnici obratovani kosi : 12. od belgijsko-nizozemske meje pri Hamontu do nizozemsko-nemške meje pri Dalheimu. 13. od belgijsko-nizozemske meje pri La-naekenu do nizozemsko-nemške meje pri Ahah. 14. od belgijsko-nizozemske meje pri Weelde-Merxplasu do Tilburga. 15. Po železnici Lüttich-Maestricht obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Visé-ju do Maestrichta. 16. Po družbi za železnicoMalines—Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri La dinge do Terneuzen. 17. Po družbi za železnico Gent—Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Selzaete do Terneuzen. Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo nizozemska upravstva v inozemstvu, primerjati je: Belgija, številka 13. Nemčija, številka 114., 115., U(i, 117., 118. Avstrijsko-Ogrsko. I. V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele. 10. Lokalna železnica Mori—Arco—Riva 0> gardskem jezeru. 11. Novojičlnska lokalna železnica. 12. Avstrijska severnozapadna železnica. 1 3. Avstrijsko-ogrskadržavnoželezniškadružb*- 13. «. Lokalna železnica PFivoz—Moravska Ostrava— Vitkovice. 14. Salcburška družba za železnico in tram"'^' 15. Lokalna železnica po Salzkammergutu. 16. Družba južne železnice (avstrijske proge)' izvzemši lokalno železnico z ozko raztečino: i) Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaja (z elektri nim obratilom), k) Preding-Wieselsdorf—Stainz, l) Poličane— Konjice. m) Kapfenberg Seebacli-Au. 1 7. Južno-severnonemška spojna železnica. 18. Lokalna železnica Stauding—Stramber8' 19. Po kraljevo-ogrskih državnih železnica*1 obratovani kos od Lawocz.ua do ogrske meje i>t c. k. državni železnici Stryj — ogrska meja P' Beskidu. 20. Železnica Dunaj Aspang. 21. Dunajska spojna železnica. (Vštevši Liechtensteinsko.) A. Vse proge, katere obratujejo tu spodaj našteta železniška upravstva in družbe s sedežem na Avstrijsko-Ogrskem. B. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu i*10’ zemskih upravstev. I. Italijanskih upravstev. 1. G. k. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic, vštevši kos proge Feldkirch—-Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske; — toda izvzemši: dalmatinsko državno železnico : a) Splét—Siverič —Knin, b) Prkovič—Slivno—Šibenik, potem kolomyjski lokalni železnici: c) Kolomyja—Sloboda rungurska s krilom vred, d) Nadwornianskie przedmiešcie—Szeparowce — Kniaždwčr, in pa: e) lokalno železnico z ozko raztečino Unzmarkt— Mauterndorf (železnica po murski dolini), in naposled železniška krila: f) Podleže—Niepolomice, g) Vama—Ruska Molodovyča in h) Litice—Nyfany. 2. Železnica Ustje na Labi—Toplice. 3. Češka trgovinska železnica. 4. Češka severna železnica. 5. Bolcansko—Meranska železnica. 6. Buštčhradska železnica. 7. Cesarja Ferdinanda severna železnica. 8. Košiško Boguminska železnica (avstrijski kos). 9. Železnica po Kremski dolini. Po italijanski družbi adrijanskih železnic tovani kosi od italijansko-avstrijske meje: 22. pri Krminu do Krmina. 23. pri Pontebi do Pontabla v mér iz Italije* 24. pri Peri do Aie. icab II. Nemških upravstev. Po kraljevih bavarskih državnih železnicah tovani kosi od nemško-avstrijske meje: 25. pri Kiefersfeldenu do Kufsteina, 26. pri Salcburgu do Salcburga. 27. pri Waldsassenu do Heba. 28. pri Schirndingu do Heba. 29. pri Ašu do Heba, Po kraljevih saksonskih državnih železn obratovani kosi od nemško-avstrijske meje : 30. pri Brambachu do Heba. 31. pri Bärensteinu do Vejprt. 32. pri Moldavi do Moldave. 33. pri Schöni do Podmokel. 34. Pri Schöni do Dččlna. 35. pri Neusalzi-Spreinbergu do avs nemške meje pri Taubenheimu. 36. pri starem in novem Gersdorfu do a' ske meje pri Ebersbachu. trijskor vstrij- "P' pri Seifhennersdorfu do Wnrnsdorfa. 8- pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa. p9- pri Žitavi do Liberea. to . ° kraljevih pruskih državnih železnicah obrabni kosi od nemško-avstrijske meje: *°- Pri Neusorge do Halbstadta. j i - pri Krfiovu do Krftova. , ■ Pr* Boguminu do Bogumina. Pr‘ Goczalkowicah do Dziedzic. P1' Novem Berunu do Oswiçcima. Po BI. Ruskih upravstev. v upravstvu ruskih južnozapadnih železnic ske f ,Pr0tl ^US'J‘ obratovani kosi od rusko-avstrij- pri Radziwilowu do Brodov. ■“•b. pri Woloczysku do Podwoloczyske. '• *1° avstrijske Nowosielice. °I)ratuj>e^0ninla' Kar se tiče železniških kosov, katere jati je. avstrijska upravstva v inozemstvu, primer- ^Mnčija, številka 89. vštevši do 102. ' “«bja, številka 8. xu.s'ja, številka 44., 45., 46., 47. bv>ca, številka 15., 16. II. Ogrsko. žel Pr.!®e’ Estere obratujejo tu spodaj imenovana e^niška upravstva in družbe s sedežem na Avstrijskem ali na Ogrskem. ' Ogrske državne železnice, izvzemši: PI0go z ozko raztečino Ostrogon Breznica— Uvmcu, lokalno železnico z pravilno raztečino So-roksär—Szt. Lörincz in ^jkalno železnico z ozko raztečino po taraški ^elezn')^\ v^ev^* nastopne po upravstva državnih a) od iratovane proge: rumunske meje do Predeala, * meJe pri Zemunu do Belega grada, » Broda do Bosanskega Broda, ^ lokaln 9 h) V 3) k) l) m) o železnice Békés-Füldvar—Békés, Debreciri—liajdûndnâs, Veliki Vaiadin -Belényes — Vaskoh, Puszta-Tenyö — Kun-Szt.-Mâtton. Kun-Szt.-Marton—Szentes, Ujszdsz—Jdsz-Apdti, Mezô-Tur—Turkeve, Čakovec — Zagreb (zagorske), Vinkovce—Brčka, Matos-Vdsdrhely— Szdsz-Régen, n) lokalne železnice mdtranske, o) železnice Bânréve—Ozd, p) lokalnih železnic bihdrskih, q) lokalne železnice Héjasfalva Székelyudvar- hely (sékeljske železnice), r) „ „ Mdros-Ludas Bistrica, a) „ „ Ruma Vrdnik. t) , „ Sobotišče—Pinkafeld, u) „ , Szatraâr-Nagybânya, v) „ , szilagysdške, te) „ „ Nyiregyhâza—Mdtészalka, x) , „ Budimpešta Lajosmizse, y) , „ Kisüjszdllds— Dévavdnya— Gyoma, z) lokalnih železnic bač bodroških, «9 železnice Pečuh—Barč, b t) lokalne železnice Ostrogon Almds-Füzitö, c 9 lokalnih železnic onkraj Donave, d 9 lokalne železnice Košiče—Torna, e 9 » » Debrecin—Füzes-Abony:— Ohat- Polgar, fx) „ » békéâke županije, g 9 » » Marmaros—Szigektamara— Nagy-Bocskö—Kiš-Bocsko, in Szigetkamara—Slatina, h 9 proge Sibinj—Felek lokalne železnice Sibinj — Rudeči stolp, i 9 lokalne železnice Felek — Fogai aš, iV D „ Braševo—Hdromszék, k 9 n „ Szomogy-Szobb—Barč, 19 D „ Varaždin —Golubovec, m 9 „ Vélika Kikirida—Véliki Beč- kerek, n 9 * * torontalske, o') n - Szentes Hödmezövdsdrhely, p 9 n „ Balaton-Szent-György—So- mogy-Szobb, <1') n ,, Žebelj—Csdkovar. 'r') D » po muranjski dolini, »)' Jt » Békés Csandd, 19 » „ Hidegkut—Gyönk-Tamdsi, m 9 slavonske lokalne železnice, »9 lokalne železnice v csetneški dolini, to 9 n n Banjška Bistrica—Zvoleii— Brezova, x 9 n „ Piski—Vajda-Hunyag, y ) n „ Petrosény—Livazény— Lupeny, *') n » Kaposvdr—Mocsoldd, «9 n » Sibinj—Nagy-Disznöd, 49 D „ Križevci Belovdr, c 9 J» „ po žitavski dolini, d 9 n „ Debrecin-Derecske—Nagy- Léta, e 9 D „ Sobotišče—Rum, P) n „ Veršec—Kubin. 2. Družba južne železnice (ogrske proge), vštevši nastopne po li družbi obralovane lokalne železnice; a) Kiseg—Sobotišče, b) Barč—Pakrâc. 3. G. k. priv. košiško-boguminska železnica (ogrske proge), vštevši po nji obratovano progo Gsacza—Zvardoii kraljevih ogrskih državnih železnic; dalje progo Margitfâlu—Hlinica (Gölniczbanya) lokalne železnice po hliniški dolini, toda izvzernši iste proge kos Hlinica (Gölniczbänya)—Smolnica z malo raztečino in nadalje vštevši: a) lokalno železnico po lcvoški dolini, b) „ „ „ popradski dolini, c) „ „ Kešmark—Szepesbéla, d) „ „ Szepesbéla—Podolin in c) „ „ Szépes—Vâralja. 4. Železniška družba Raba—Šopronj—Eben-furth, vštevši po nji obratovani kos od deželne meje vEbenfurt na progi južnoželeznične družbe Dunaj— Pottendorf—Dunajsko Novo mesto. 5. Združeni železnici aradska in čanadska. 6. Železnica po samoški dolini. 7. Lokalna železnica Kesztely—Balaton-Szt. György. 8. Na ogrskem ozemlju ležeči kos železnične proge Hodonln—Holič. 9. Železnica Mohač — Pečuh. 10. Lokalna železnica z ozko raztečino Nagy Kdroly—Somkut. 11. Lokalna železnica Eperješ—Bardijov. III. Zasedeno ozemlje. 1. c. in k. vojaška železnica Banjaluka— Doberlin. 2. c. in k. železnica ob Bosni. Rusija. A. Po državi obratovane železnice in železniški kosi. 1. Nikolajevska železnica. 2. Krilo v pristanišče (krilo Nikolajevske železnice). 3. Novotoržeška železnica. 4. Železnica St. Petersburg—Varšava, 5. Baltska železnica (izvzernši II. kos) in železnici Pskov—Riga in Riga-Tuckum. 6. Riga — Orel (obstoječa iz železnic Dvinsk— Vitebsk, Orel—Vitebsk, Riga—Dvinsk in iz mitavske in boldčraške železnice). 7. Železnice Moskva—Kursk, Moskva—Nižnyj Novgorod in muromska železnica (v enotni upravi jih obratuje država). 8. Železnica Syzrânj— Vjazma. 9. Kateriuiua železnica. 10. Južnozapadne železnice. 14. Železnica Libava—Romny. 15. Železnica Varšava — Terespolj. 16. Železnica Charkov—Nikolajev. 17. Železnica Kursk—Charkov—Azov. 18. Železnica Losovo — Sehastopolj, in Djankoï—Feodozija. 19. Železnica Samara—Zlatousk, in orembur* ška železnica. 20. Poleška železnica. B. Po zasebnih upravstvih obratovane železnic® in železniški kosi. 21. Železnica Rybirtsk—Bologoc. 22. Železnica Suža—Ivanovo. 23. Železnica Moskva—• Jaroslavelj — Kostrorna- 24. Železnica Moskva—Brest. 25. Železnica Moskva—Kazanj. 26. Železnica Rjazanj —Uralsk. 27. Južnovzhodne železnice. 28. Železnica Varšava — Dunaj. 29. fcodžska železnica. 30. Železnica Kijev — Voronež. 32. Vislanska železnica. 33. Železnica Ivangorod —-Dombrovo. 34. Vladikavkaska železnica. 35. Fastovska železnica. 36. Novgorodska železnica z ozko raztečino. 37. Železnica Jaroslavelj—Vologda. (Številka 11., 12., 13. in 31. ostane nerešena.) C. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu in®' zemskih upravstev. 1. Nemških upravstev. Po kraljevih pruskih državnih železnicah obr®' tovani kosi od nemško-ruske meje: 38. pri Eydtkuhnih do Virbâl. 39. pri Otločinu do Aleksandrova. 40. pri Šopinicah do Sosnowic (proga P°' prejšnje železnice ob desnem bregu Odre). 41. pri Šopinicah do Sosnowic (proga P° prejšnje gorenjesleške železnice). 42. Po vzhodnopruski južnoželezniški druŽ 1 obratovani kos ud nemško-ruske meje pri Prostko"’u do Grajewa. 43. Po družbi za železnico Marienburg Mlavka obratovani kos od nemško-ruske meje P Ilowu do Mlawe. 44 ^ Avstrijskih upravstev. obrat cesarJa Ferdinanda severni železnici k°wi q k°.s oc^ avstrijsko-ruske meje pri Szcza- nrnf ^r! C' avstrijskih državnih železnicah v mér Prot> Rusiji obratovani ale je : kosi od avstrijsko-ruske 4fi ^ ^roc^ ^o Radziwillowa. • pri Podwoloczyski do Woîoczyska. • pri Nowosielici do Nowosielice. obratuj ° mn,'a' ^ar se železniških kosov, katere J Jo ruska upravstva v inozemstvu, primerjati je : 7®S?ja. številka 86., 87., 88. vstnjsko-Ogrsko, številka 45., 46., 47. Švica. ^ *J° švicarskih upravstvih obratovane železnice in železniški kosi. R Švicarska osrednja železnica. • Gotthardska železnica. • Železnica Jura —Simplon. • švicarska severnovzhodna železnica. Združene švicarske železnice. ■ Neuenburška železnica črez Juro. • Emmenthalska železnica. ■ Železnica Langenthal—Huttwill, ln ^e^ozn'ca tössthalska. • Švicarska seelhalska železnica. . 1 švicarska južnovzhodna železnica. • Železnica Rohrschach-Heiden. Sihlthalska železnica. Železnica na Bödeli. železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu inozemskih upravstev. I- Avstrijskih upravstev. t0y P° c; k- avstrijskih državnih železnicah 1 kosi od avstrijsko-švicarske meje: obra- 15. pri Buchsu do Buchsa. 16. pri St. Margrethenu do St. Margrethena. II. Nemških upravstev. Po velikovojvodskih badonskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-švicarske meje: 17. pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu. 18. pri Stettenu do Basela. 19. pri Leopoldshöhe do Basela. 20. pri Grenzbachu do Basela. 21. Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah soobratovana spojna železnica od baden-skega kolodvora do osrednjega kolodvora v Baselu. 22. Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri St. Ludwigu do Basela. III. Francoskih upravstev. Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredo-zemsko morie obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje: 23. pri St. Gingolphu do Bouvereta. 24. pri Ghêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives. 25. pri La Plaine-i do Genf-Gornavin. 26. pri Col-des-Roches do Locle. IV. Italijanskih upravstev. 27. Po italijanskih družbah za železnični mreži sredozemskega in adrijanskega morja obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Ghiassu do Chiassa. Opomnja. Kar se tiče železniških knsov, katere obratujejo švicarska upravstva v inozemstvu, primerjati je: Nemčija, številka 103., 104., 105. Francosko, številka 26., 27., 28. Italija, številka 7. Wiirmbrand s. r. (^ovenisch.j 20 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 20., lu^' leta 1895. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in romunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 181)5. za e11 izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 3 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice, I., Singerstrasse št. 26., kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose. Naročilu je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se Državni zakonik pošilja samö,