Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo m uprava; Maribor, Gospoakoui.il/ Telefon uredništva 2440, uprave 246£ (shaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja meaečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln / Ogtasl po ceniku t Oglaae ■prejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra'* v Ljubljani * Poštni čekovni račun fit 11.40® 99 JUTRA 99 Sporazum za sporazumevanje Usoda vseh mednarodnih političnih onferenc v zadnjem desetletju, ki jih je )!l° to.iko, da si vseh še zapomniti ni Djogoče, je zadela v polni meri tudi z veji*101 _ hrupom pričakovano konferenco J/ancije, Anglije in Italije v italijanski '-tresi. Končala se je brez senzacij, ir. “asi Ji moramo brezpogojno priznati ne-'e uspehe, moramo spet na drugi strani ugotoviti, da ti uspehi niso nič stabllne-8a> nič dokončnega, ampak spet samo s*opnice k novim prizadevanjem, ki lahko končajo pozitivno, prav tako pa negativno. Ob otvoritvi in tudi še ■jryi in drugi dan so bile diference med ~e-egacijami zahodnih velesil precejšnje, Nti med tem, ko sta Francija in Italija 'Da tudi ne docela soglasno glede metod) 'ahtevalj proti Nemčiji najostrejše u^repe, da se končno izsili njena odloči-*ev- je zastopala Anglija stališče p r s-v! d n o s t i in obzirnosti. Položaj je malo razveseljiv, in da ni Nemčija ^rugi dan konference nenadoma sporoma Angliji, da je v načelu pripravljena Pristopiti k vzhodnemu paktu, kdo ve, kakšni bi bili končni rezultati Strese? Pod utisom tega nemškega sporočila ‘;e je položaj Anglije močno okrepil in zmagala so več a i manj načela M a c-do n a 1 d a in sira Simona. Ta zmaga Domeni dejansko, da se bodo ko morska Kača neskončna natezanja za splošni evropski sporazum in varnostni sistem ^ekla še dalie preko Strese in Ženeve, p^adi tega se Nemčija zaradi samovoljna razveljavljenja vojaških določil ver a! leske mirovne pogodbe v Ženevi ne preostro obsoditi, še manj pa se smeio določiti in sprejeti kakršnekoli ^•Dkcije, Te naj veljajo šele za — bodoče Pii in ere! V Stresi je bil tako res dosežen D°Doln sporazum glede solidarnosti žalnih velesil, toda ta solidarnost ne 'Dore ve jati za vso bodočnost in se na-^a v splošnem skoraj samo na Že n e-°- Nemčija je s svojim sporočilom do-;eSla uspeh, vprašanje pa je, kaj je v o-^adju? Se je Nemčija zbala obsodbe, in osamljenosti, ali pa je vse sku-le manever? To bo pokazala šele bolnost. Z načelnim pristankom Nemčija j ni sprejela prav nobenih konkretnih ; »veznosti. Temu načelnemu pristanku ! stavi lahko kadarkoli hoče nasproti j K'varne zahteve, ki jih zahodne velesile • ”e bi mogle sprejeti, in načelni pristanek Postane — brezpredmeten. Ako' Berlin ! spoštuje dokončnih podpisanih po-?°db, kako naj mu verujemo, da bo spo-st°val načelne pristanke? f Rezu 'tat Strese je torej v tem oziru j”': zahodne velesile so se sporazumele, ^ bodo nadaljevale sporazumevanje za p°razum. Na podlagi tega sporazuma za Francija sama tožiieljica v Ženevi i€er m biS dosežen sporasum, ni bil doSočen poročevalec za francosko obtožbo Nemčije - Sela se le včeraj zaključila sredi debate in se danes nadaljufe ŽENEVA, 17. aprila. Ves včerajšnji dopoldan je bi! izpolnjen z napori, da bi se dosegel sporazum glede nemške obsodbe in sklenitve sankcij za bodoče. Pri teh prizadevanjih so se pakazala pri raznih delegacijah velika nasprotstva, ki se do pričetka dopo’danske seje niso mogla odstraniti. Zaradi tega je bila dopoldanska seja prekinjena in odgodena na popoldne. Ker ni bil dosežen sporazum, da bi se postopalo kakor je bila doslej navada v takih primerih, je morala Francija sama prevzeti zastopstvo v svoji pritožbi in sama stavila resolucijo, ki naj bi jo svet Društva narodov odobril. Spor glede načina postopanja obsodbe in sankcij je obstojal celo med francosko in angleško delegacijo, kar je j po sporazumu v Stresi splošno presene- j čalo. Dočfm je Francija zahtevala, da se I uporabijo v bodoče proti kršilcem mednarodnih pogodb finančne, gospodarske in vojaške sankcije, je angleška delegacija vojaške sankcije odločno o d-klanjala, naglašujoč, da bi to pomenilo voino. Tako se je pričela popoldne seja sveta Društva narodov v precejšnji napetosti in radovednosti. Ob otvoritvi tajna, se je seia spremenila nato v javno. Francoski zunanji minister L a v a 1 je sam prevzel referat o francoski pritožbi in pred!ožil tudi resolucijo, ki naj jo svet Društva narodov sprejme. V tej resoluciji se obsoja samovoljna kršitev Nemčije določb vojaških klavzul versaille-ske mirovne pogodbe ter določajo za bodoče primere sankcije finančnega in gospodarskega značaja, brez prvotno nameravanih vojaških sankcij. Nadalje za- Odfoditev Lavalovih Ditovani POGAJANJA S POLJSKO S POSREDOVANJEM MUSSOLINIJA. ANGLEŠKA AKCIJA V BERLINU. ŽIVAHNA PARIZ, 17. aprila. V mednarodnih diplomatskih krogih so se nenadoma razširile vesti, da bo Laval za 14 dni odgo-dil svoje potovanje v Moskvo. S tem v zvezi se je zatrjevalo, da je Laval s posredovanjem Anglije povabljen v Berlin in se bo povabilu odzval. Te vesti se seveda ne dajo točno kontrolirati. Zdi pa se, da gre za poizkusni balon Berlina ali Londona. Zaradi previdnosti se je pa ven dar kmalu izjavilo, da odgoditev Lavalo-vega obiska v Moskvi ni v zvezi s fran-cosko-sovjetskiin paktom, se mora smatrati že več ali manj kot gotovo dejstvo. Ako Laval res odgodi svoje potovanje, tega ne bo storil zaradi potovanja v Berlin, amnak pogajanja s Poljsko. Beck je glede vzhodnega pakta ostal sicer še vedno nepristopen, vendar pa pričakujejo tu uspeha od Mussolinijeve posredovalne akcije. Ker bodo ta pogajanja s Poljsko trajala delj časa, se bo tako potovanje v Moskvo in Varšavo zavleklo. Gotovo pa je, da vodi Anglija v Berlinu zelo živahno akcijo in hoče doseči uspeh že pred Lavalovim potovanjem v Rusijo in pripraviti tako Lavalu pot za obisk v Berlinu. Tu pa naglašajo, da je Lava-lovo potovanje v Berlin malo verjetno, ker je treba najprej skleniti francosko-ruski in češkoslovaško-ruski pakt in šele nato voditi nadaljnje akcije. ^razumevanje bo sklicati spet cela rs*a konferenc in diplomati bodo spet 0r>iali iz prestolnice v prestolnico. Prvi x?-'de sedaj na pot Laval, ki obišče j °skvo, Varšavo in ob vrnitvi najbrže Uc*i Berlin. Istočasno se bodo pričela • °va sporazumevanja med Londonom f,1 v e r 1 i n o m, v Rimu se bo sešla naj-'yr/:c 25. maja, po rednem pomladanskem ‘asedanju sveta Društva narodov, kon-erenca držav, ki naj bi tvorile ali vsaj J;arantirale projektirani podonavski spo-j;azum, to so najprej sosede Avstrije: Ita-v?’ Jugoslavija, Madžarska, Češkoslovaška in Nemčija, potem pa Romunija, Polj sa in Francija. Anglija se bo konference ^,Cer fudi udeležila, izjavlja pa vnaprej, tu Akei!a za podonavski RIM. 17. aprila. Naloga podonavske konference v Rimu bo končno izdelati podonavski pakt. Vabila udeležnicam bo razposlal Mussolini, seveda tudi Nemčiji. Konferenca bo trajala 10 dni. Pakt bo imel značaj nevmešavanja in konzultacije, ne bo pa določal nobenih sankcij. Največjo ulogo bodo igrale države male antante in balkanske zveze, ker bo Italija skušala neodvisnost Avstrije združiti s ponovno oborožitvijo Avstrije, Madžarske in Bolgarije, kar države male antante in balkanske zveze ne bodo odobrile brez protizahtev. Glede Nemčije je že danes gotovo, da bo proti podonavskemu paktu, ker bi onemogočil njene načrte v Avstriji in je zato mogoče, da se konference v Rimu sploh nc bo udeležila. Gotovo pa je, da bo Italija razvila v prihodnjih dneh v tem oziru zelo veliko aktivnost. &iov Qiebisc!t v Nemčigl PARIZ, 17. aprila. Iz Monakovega poročajo, da je bila tam konferenca voditeljev Hitlerjeve stranke pod vodstvom Rudolfa Hessa. Sklenjeno je bilo baje, da se v Nemčiji poleti izvede plebiscit o vprašanju vrnitve Nemčije v Društvo narodov. RUSIJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA. ŽENEVA, 17. aprila. Včeraj so se nadaljevala posvetovanja med Litvinovim in dr. Benešem v zadevah češkoslovaško-sovjetskega pakta. Načrt je bil baje že sinoči dovršen. Dr. Beneš bo odpotoval v Moskvo takoj za Lavalom. a ne prevzame nobenih obveznosti. Ker g ne gre za tisti podonavski sporazum, 1 bi si ga želeli, ampak je vse namenje- no le »zagotovitvi avstrijske neodvisnosti«, je uspeh te konference precej problematičen. Poljska avstrijske neodvisnosti gotovo ne bo garantirala, Nemčija in Madžarska bosta pa stavili nesprejemljive pogoje. Drugo vprašanje, ki se bo na podlagi sporazuma v Stresi sporazumno reševalo za sporazumni sporazum, je vprašanje ponovne oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije, katero forsira zlasti Italija in seveda spet zaradi Avstrije, čemur se pa mala antanta odločno upira. Kdaj in kje se bo to vprašanje reševalo, še ni do- ločeno, najbrže najprej diplomatskim potom, potem pa na rimski konferenci. — Francoski zunanji minister Laval je vsaj tako ob jubil zastopnikom male antante v Ženevi. Med tem pa bo šlo oboroževanje Evrope in sveta dalje svojo samovoljno pot.. Tako je konferenca v Stresi pokazala spet dobro voljo In prav nič več. Sredstva, kako doseči končni sporazum in zlasti zagotovili trajni mir, se še niso našla, zato tudi ne precizirala. Se bodo sploh našla? Bodočnost je zavita v vedno gostejše megle. -r. hteva resolucija nadaljevanje dela za kolektivno zagotovitev miru v Evropi. Po Lavalovem govoru in prečitanju resolucije sta sir Simon in baron Aloisi izjavila solidarnost Anglije in Francje s stališčem Francije. Prav tako je odobrila francoski korak tudi mala antanta in bal kanska zveza. Nato je govoril poljski zunanji minister Beck, ki je kritiziral francosko spomenico In tudi resolucijo. Seja se je sinoči zaključila brez sklepa in se danes od 11 ure nadaljuje. BERLIN, 17. aprila. Nemški tisk sprem Ija zasedanje Društva narodov z veliko napetostjo. Listi odrekajo Društvu narodov pravico, da bi smelo po vseh polomih razorožitvene konference moraln« obsojati oborožitev Nemčije. NIZOZEMSKA PROTI RDEČI ZA-STAVI. AMSTERDAM, 17. aprila. Nizozemska vlada je prepovedala pri vseh delavskih manifestacijah uporabo rdečih zastav. JEZIKOVNI BOJI V BELGIJI. BRUSELJ, 17. aprila. Večje število flamskih poslancev je stavilo parlamentu predlog, da se še pred Veliko nočjo izglasuje zakon o enakopravnosti flamščine in francoščine pred belgijskimi sodišči. V burni debati je bilo sklenjeno, da pride zakon na vrsto v četrtek. MIROVNA POGAJANJA V AMERIKI. ASSUNCION, 17. aprila. Obstoja možnost, da se bodo naposled le pričela med Paragvajem in Bolivijo pogajanja za sklenitev miru. Paragvaj je zasedel vse ozemlje Gran Chaca in vztraja pri svojih zahtevah zmagovalca. FRANCOSKE ČETE NA MEJI. PARIZ, 17, aprila. Vojaško poveljstvu nadaljnje odpošiljanje čet na francosko vzhodno mejo. Včeraj je prispel v Verdun 51. polk težkih tankov, ki je bil doslej nameščen v Bourgesu pod Pireneji. FRANCIJA DEMANTIRA. PARIZ, 17. aprila. Iz finančnega ministrstva se kategorično demantira vest nekega lista, da bo vlada zahtevala od parlamenta pooblastilo za neke deflacijske korake. KOMUNIZEM V FRANCIJI. PARIZ, 16. aprila. V Carpentrasu v Južni Franciji so se zbrali iz vse okolice komunisti in priredili velike demonstracije. Nastopiti je moralo redarstvo, ki je več demonstrantov prijelo, več pa jih je bilo tudi ranjenih. NEMIRI V INDIJI. DELHI, 17. aprila. V Boinbayju so nastali novi nemiri in spopadi med hin di in muslimani zaradi nekih verskih svečanosti. Redarstvo borečih se skupin ni moglo razgnati. Rezultat spopadov je bil: 13 mrtvih in 24 nevarno ranjenih. POTRES V PERZIJI. LONDON, 17. aprila. V področju Ša-hija in Sarija v pokrajini Mazandarano v Perziji pustoši že nekaj dni potres, ki je napravil veliko materialno škodo, število človeških žrtev pa še ni znano. Pre-bivalstvo v paničnem strahu beži iz naselbin. tran 2. iarlborskl »Večernik« 'Jutri V Mariboru, dne 17. IV. 1935. Dnevne vesti Smrt grozne žrtve pobreških sipin PO ŠTIRIH DNEH BREZUSPEŠNIH N KELNARIC DANES OB 10. URI Vsa prizadevanja, da bi rešili nesrečnega Kelnariča iz groznega objema zemlje, so ostala brezuspešna m je potekal danes že četrti dan in tretja noč, odkar je Kelnarič nihal globoko pod zemljo med življenjem in smrtjo. Mnenja o tem, da zasutega niso mogli rešiti, so različna. Nekateri strokovnjaki -pravijo, da se je že takoj v pričetku začelo z napačnim reševanjem, ki ni moglo hitro dovesti do rešitve. Kakor je bila ta nesreča svojevrstna, je bilo svojevrstno tudi reševanje, ki kljub vsem naporom ni moglo v tem dolgem času rešiti Kelnariča. Med javnostjo krožijo najrazličnejše verzije, skoraj vsi se pa zgražajo nad do’gotraj-nim reševalnim delom, ki je bilo nazadnje še brez uspeha. Včeraj okrog 1. ure popoldne se je zdelo, da bodo zasutega vendarle potegnili iz tesnega prostora, ki je bil s'podaj in zgoraj oprt in podprt z deskami. Ko so Kelnariča osvobodili toliko, da mu je tiča a v zemlji samo še ena noga, so mu reševalci dali okrog telesa poseben pas in pričeli nategovati vrv, da bi ga potegnil; iz rova. Kelnarič pa je pričel tako strašno vpiti od bolečin, da so morali s takim načinom reševanja prenehati. Do-čim je bila leva noga poponoma prosta, je bila desna pod gležnjem tako obtežena s peskom in zemljo, da bi mu jo morali odtrgati, preden bi ga izvlekli. Razen tega je bila desna noga zapletena v šablono za betonski obod. Še bolj pa je bilo reševanje otežkočeno, ko se je kmalu nato zemlja znova sesula. Iz globine je prišel grozen krik ponesrečenca, ki so mu nato z največjo težavo osvobodili glavo in mu pričeli znova dovajati kisik. Kmalu nato so ga odkopa.I še toliko, da ie imel prosti roki in del gornjega telesa. Kelnarič je bil v obraz strašno, shujšan, skoraj mrtvaško bled in se je neprestano potil. Odkopavali so ga ves dan. Delo pa je bilo precej naporno, ker je mog a zaradi1 pretesno izkopanega rova delati samo ena oseba. Proti večeru je nekdo nasve- ' toval, da bi z varilnimi aparati prežgali leseno šablono, ki je oklepala ponesre-čenčevo nogo. Ta poizkus pa so morali opustiti, ker zaradi sipajoče se zemlje uiso mogu z aparati do nesrečneža. 0-krog 8. ure zvečer so pričeli kopati se- APOROV ZA REŠITEV JE DELAVEC UMRL OD OSLABELOSTI. verno od mesta nesreče nov rov, tokrat ne tako položnega kot je bil oni na za-padni strani. Mestni traktorji so neprestano dovažali velike količine lesa, tramov, desk in drugega ogrodja. Okoli 11. ure je pa sledila nvoa katastrofa in se je iz vzhodnega rova znova vsipala zem.ja in pokopala pod seboj Kelnariča. Z največ jo naglico so pričeli reševalci z odkopavanjem, tako da so mu v najkrajšem času osvobodili obraz in mu znova pričeli dovajati zrak. Nekako do 2. ure zjutraj so mu odkopali še roke in del prsi. Na zahtevo Kelnariča je prišei v rov k njemu dr. Kac in mu vbrizgnil injekcijo proti bolečinam. Prostor ob zasutem je bil tako tesen, da je lahko ob njem stala samo ena oseba. Vso noč je bil pri njem Edi Kampič, ki je tolažil nesrečneža in mu dajal hrano. Kelnarič je neprestano prosii: »Lepo prosim, prijatelji, rešite me, ali pa me ubijte, ker tega trpljenja ne vzdržim več!« Proti jutru je bil Kelnarič zopet popolnoma odkopan. Toda, kakor da bi se za klelo vse proti njegovi rešitvi, se je znova sesul nanj sklad peska in gramoza. S hitrim in požrtvovalnim delom pa so ga kmalu zopet odkopali. Pojavila pa se je nova nevarnost za življenje zasutega. Zaradi popolne izčrpanosti so mu morali dati znova injekcije, ker bi mu sicer uteg nilo srce zastati. Kot že omenjeno je bilo reševanje zaradi sipkega terena izredno otežkočeno in so bili mimo Kelnariča v stalni življenjski nevarnosti vsi oni, ki so ga reševali. Dela so se nada jevala z največjo naglico, a Kelnarič je od 8. ure davi naglo pešal in je bila napoved dr. Kaca, ki je sinoči izjavil, da bo vzdržal kvečjemu še 12. ur, žal čisto točna. Po naročilu dr. Wankmiillerja se je danes, ob 9.45 spustil h Kelnariču dr. Turin, da mu da novo injekcijo, a nesrečnež ni več reagiral in zdravnik je ob 11). uri ugotovil — smrt zaradi oslabelosti vsled naporov. Ta vest je napravila na vse navzoče in vse mesto najgloblji vtis. Žalostno je, da ves Maribor v treh dneh ni mogel rešiti živega človeka iz 8 m globokega vodnjaka. Sedaj se nadaljuje delo le še toliko, da potegnejo, ven mrtvo truplo nesrečnega Kelnariča, ki je dvakrat že ušel taki smrti, sedaj ji pa ni več. Izkoristite pr llkoJ Trgovce, gostilničarje, obrtnike opozarjamo na ugodno insercijsko priliko, ki se nudi v velikonočni številki, ki izide v povečani nakladi ter pestrosti in ostane skoro tri dni v rokah abonentov in čita-teljev. Ugodno pomladansko vreme obeta živahno povpraševanje. Tudi se bodo tisti sloji prebivalstva, med katerimi je »Večernik« zasidran, ob obetajočem se lepem vremenu v množicah razkropili po prelepih gostilniških perifernih in okoliških postojankah. Zadeva gostilničarjev ie, dg predhodno opozorijo pričakovane izletnike in goste na priznani sloves svoje kuhinje, kleti in postrežbe. Najcenejša, najhitrejša in najuspešnejša propaganda ie oglas v' »Mariborskem Večerniku«. ■Odlikovanje za delo «a zdravstveni zaščiti otrok. Z redom Sv. Save V. stopnje je odlikovan vršilec do’žnosti uprav nika doma narodnega zdravja v Maribo- Upokojitev v poštni službi. Upokojena je Marija Praznikova, poštna uradnica v Ptuju. Smrt vzornega Sokola »n športnika. Neizprosna smrt je v kratkem razdobju že drugič posegla v vrste Sokola Maribor 1. in si tokrat izbrala za žrtev mladega in idealnega 18.etnega Tomija Jen-šca, ki je podloge’ daljši zavratni bolezni včeraj zjutraj. Simpatičen mladenič seje udejstvoval že več let pr; Sokolu 1. in je bil vedno med prvimi in najboljšimi telovadci ter izredno priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Udejstvova pa se je tudi pri SK Železničarju, kjer je bil eden naj-uadebiidnejšili nogometašev in lahkoatle-tov. Bolezen pa je ambicioznega in nade- budnega mladeniča priklenila na bolniško posteljo in ga im daljšem trpljenju iztrgala iz kroga sokolskih bratov in sester ter športnikov, ki ga bodo težko pogrešali, gotovo pa ohranili v najlepšem spominu. Bridko pa ie zadela izguba tudi Tomijeve starše, ki jim je bil vzoren sin. Bodi mu ohranjen trajen in lep spomin, žalujočim preostalim pa naše sožaje! Pogreb Tomija Jenšca. K pogrebu pokojnega Tomija Jenšca se zbere Sokolstvo Maribor 1. v četrtek ob pol 16. uri j na Kralja Petra trgu. Pogreb bo ob 16. i uri iz mrtvašmce na Pobrežju. Pridite , v krojih in v clvilu z znaki. | V visoki starosti 92 let je umrla v Krčevini gospa Helena Hajdinjakova. Pogreb blagopokojne bo v petek ob pol 16. uri na Frančiškanskem pokopališču. Kongres Zveze jugoslovansko-češko-( slovaške lige. Kongres Zveze JČ lige bo j letos v Zagrebu. Zagrebška liga bo pripra t vila vse potrebno za sprejem gostov. Zagreb dob; v najkrajšem času češkoslovaški Narodni dom, za katerega je odstopila brezplačno zemljišče mestna občina. Načrti so že pripravljeni, posojilo pri Državni hipotekarni banki pa je dovoljeno. Iz mestnega gradbenega urada. Mestni gradbeni urad v Frančiškanski ulici 8 v soboto, dne 20. aprila 1935 zaradi čiščenja uradnih prostorov ne uraduje. Darujte knjige, zlasti zakonike in učbenike za pravnike ljubljanske univerze! Letošnji občni zbor Društva prijateljev pravne fakultete je sklenil, da bo društvo nabiralo za dijake-pravnike ljubljanske univerze/knjige, ki so primerne za študij. Te knjige bo društvo izročilo fakulteti. Fakulteta jih bo hranila kot poseben sklad (»Dijaška knjižnica Društva prijateljev pravne fakultete«). Knjižnico bo upravljal nameščenec ' .kultete. Prosimo vse pravnike, naj darujejo v ta namen učbenike in zakonike podpisanemu društvu (naslov: Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani, justična palača II. nadstropje, soba 129.). Velikonočni smučarski izlet na Korošico. Za Veliko noč priredi »Putnik« z avto busom smučarski izlet na Korošico. Odhod iz Maribora bo v soboto ob 13. uri, povratek iz Logarske doline v ponedeljek ob 4. popoldne. Izletniki bodo prenočevali od sobote na nedeljo v Logarski dolini, odkoder se bodo v ne čel jo zjutraj podali na Korošico. Smuka izborna! — Vožnja tour-retour 150 Din. Prijave spre jema »Putnik« Maribor, tel. 21-22 najkasneje do četrtka popoldne. Avtobusi Mestnega avtobusnega podjetja vozijo na podeželskih progah v petek, dne 19. fm. z ozirom na velikonočne praznike enako kot ob sobotah. Starokatoliška cerkev. Na veliki četrtek, zvečer ob 347. uri bo svečana služba božja s pridigo v spomin Kristusove zadnje večerje. Po sv. spovedi sv. obhajilo. Na velikonočno nedeljo bo ob 9. uri svečana služba božja, v ponede jek pa službe božje ne bo. ker bo v Celju. Ponovna dražba občinskega lovišča občine Hoče za kraj Sp. Hoče. Bohova, Ragoza in Sv. Miklavž v izmeri 1845 ha bo dne 19. aprila 1935. ob 10. uri dopoldne pri sreskem načelstvu Maribor, desni'breg, soba št. 25 I., ter se vabijo vsi prijatelji lova. Izklicna cena 2.500 Din. Narodno giedati^e REPERTOAR. Do velikonočne nedelje: Zaprto. Nova slovenska opereta na mariborskem odru. Slovenska operetna produkcija, ki le počasi napreduje, beleži novo delo — opereto »Prebrisani amor«. Avtor, Pavel Rasberger, znan; režiser mariborskega gledališča, ki se je doslej u-kvarjal s kompozicijo le v manjšem obsegu, se bo prvič predstavil z večjim de om. Njegova opereta je pisana solidno, melodiozno, v instrumentaciji zveni barvito, vsebinsko spada med romanti, čne operete ter je polna humorja in veselih situacij. Opereta bo izvedena P°d muzikalnim vodstvom kapelnika Herzoga, v režiji glavnega režiserja J. Koviča in v koreografiji A. Harastoviča. Sodelujejo Udovičeva. Barbičeva. Dragutinovi čeva, Sancin, P. Kovič, Grom, Verdonik Harastovič, Nakrst, Furijan in Blaž- Premiera bo na velikonočno nedeljo zvečer. Rezervirajte vstopnice! (Tei. 23-82)- KINO GRAJSKI KINO Danes 99 Velika SVENOALI Danes ss kavarna Cesky klub opozarja svoje člane in rojake, da se vršijo redni sestanki vsako sredo zvečer v naši društveni sobi hotela »Orel«, Aljaževa soba. Odbor. Jadralna sekcija v Studencih vabi svoje člane na važno sejo, ki bo jutri v če- Danes zadnji dan „DIRIG1BI.E“ Na vetki četrtek in petek je kino rad> norme zaprt. Velikonočno soboto ob pol 9. uri zvečer svečana premiera Rože z juga0 Paul Horbiger, Greta Theimer. Kino Union. Danes zadnjič »Princesa Turandot«. Velikonočni spored Gustav Frbhlich »Na straži velemesta«. natom, ki ga je obsodil na 4 mesece strogega zapora. Nevaren vlomilec pod ključem. Kot je »Večernik« že poročal, so prijeli poljčan-ski (ne makolski) orožniki te dni v vasi Koritno, občina Majšperk zloglasnega vlomilca, 23 etnega Lovrenca Rajšpa iz Sv. Križa nad Mariborom. Zaradi raznih vlomov je bil zasledovan že od 1931 le- trtek 18. aprila ob pol 8. uri v gostilni ta. Še pred kratkim pa je vlomil na več Majhenič. (krajih v Makolah in bližnji okolici. Tako Iz »Nanosa«. Danes ob 20. uri zvečer pri Janezu Korošcu v k et, pri Sv. Ani v nadaljevanje predavanja o zadružništvu, j stanovanjsko hišo Cirila Lenduška in pri Predava učitelj g. Furlan. j Ivani Doričevi v Makolah. Povsod je Slavnostne akademije dijakov državne odšel z obilnim plenom zato se je ljud-trgovske akademije v Mariboru, ki je po- stvo, ko je izvedelo za njegovo aretacijo, stala fradicionana mariborska prireditev, letos zaradi splošnega žaiovanja ne bo. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 18. t. m. Ob 12: plošče; 12.50: poročila; 13: plošče; 18: duhovne kozaške pesmi na P oščah; 18.20: predavanje; 18.50: plošče; 19.20; čas. jedilni list. program za resnično oddahnilo. Fanta, ki je bil žc prej zaprt zaradi v'oma, so odvedli v zapor mariborskega sodišča. Nepoštena služkinja. Pri sodavičarju Kamplu v Kettejevi ulici je bila del j časa zaposlena kot služkinja 16-letna Marta Z. iz Marije Snežne. Začetkom aprila je službo odpovedala ter je nameravala petek; 19.30 nacionalna ura; 20: postne včeraj popoldne zapustiti službeno me- pesmi, poje Ciril-Metodov zbor; 20.45: koncert radio godalnega kvinteta; 21.45: čas, poročila. BI” ■ POZOR! Prima tele eno od Din 6"- naprej hrez privage D Plima Šunke „ala Praga“, kakor ostale vrste prekajenega mesa nudi po zelo nizkih cenah podružnica 1653 JOSIP BENKO leStsar drova cesla 19 Obsojen ubijalec. Pred ma im kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je danes dopoldne moral zagovarjati 211etni delavec Jožef Zelenka iz Hlaponcev, obtožen, da je dne 15. febr. t. 1. v IHaponcih sunil 231etnega Antona Meg iča z nožem v levo polovico hrbta in mu ranil črevesa ter je Meglič zaradi teh poškodb dva dni pozneje umrl v ptuj ski bolnišnici. Zelenko se je sicer skušal zagovarjati s silobranom, številne priče pa so ga precej obremenile. Obsojen je bil na 6 let težke ječe. Denar je hotel delati. Kovaški pomočnik, 381etni Jožef Gostenčnik, je prišel na idejo ponarejati 20 in 50 dinarske kovance. Začetek lanskega leta je res poskusil svojo idejo uresničiti in je na Tolstem vrhu pripravil v ta namen modele in material. Za to so pa izvedeli orožniki, ki so ga seveda takoj spravili na varno. Zaradi poskusa ponarejanja denarja se je danes dopo dne moral zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim se-! duje poslabšanje vremena. sto. Ko pa je hotela odditi in se posloviti od gospodinje, je ta opazila, da je njen kovčeg precej nabasan in težak. Pozvala je Marto, naj kovčeg odpre, ker je sumila. da je služkinja ukradla njeno perilo. No, ko je Marta odnrla vsa zastra-šena kovčeg. je gospodinja res našla precej perila ter druge predmete, razen tega tudi nekaj steklenic marmelade, slad korja itd., ki jih je služkinja hotela odnesti. Pri zaslišanju je Marta priznala svoj greh. Vlonma tatvina. Te dni so neznani vlomilci obiskali klet hiše v Radize’u 34, ki I je last dr. Bačarja iz Št. lija ter odnesi' okrog 40 litrov vina, 30 1 slivovke in 10 1 tropinovca, v skupni vrednosti okrog 1000 Din. Vlom je bi’- izvršen na ta način, da so stori ci izdrli s pomočjo nekega droga pri oknu, ki vodi v klet, železno mrežo. Vlomilci so zaenkrat izginili s plenom brez sledu. Nevarna najdba. Včeraj popoldne sta našla dva učenca v Usnjarski ulici pod državnim mostom topovsko granato, ki sta jo naložila na voziček in spravila v skladišče tvrdke Arbeiter. Fanta sta takoj obvestila policijskega stražnika, ki je vse ukrenil, da se je nevarna najdba spravila v vojašnico tukajšnjega artilerijskega polka. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12 stopinj C nad ničlo; miroma na temperatura je znašala 6.2 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 1° stopinjah 732.3, reduciran na ničlo Pa 727.5; relativna vlaga 64: vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved napove- Mariboru, dne 17. IV. 1935 rasaraig-aasit.,.:. «aril5or?k‘l »Večeru? E« Jtilra i \ -.ta nnwrtf ___ Kupčifa z življenjem in smrljo popravek »sloge«, registrova ne pomožne blagajne v Mariboru. ’ Vašem cenjenem listu št. S4 z dne Ni res, da neki ljudje, ki nosijo glavno !-• 4. 1935. ste objavili na tretji strani v Prvem do četrtem stolpcu sledečo vest: »Kupčije z življenjem«. Prosimo, da bla-Sovolite objaviti v Vašem listu na isti strani, z istimi črkami in v istem stolpcu na podlagi § 26 zakona o tisku sledeči Popravek: Ni res, da je vznikla na razvalinah "Materinske pomoči« nova pomožna blagajna »S oga« reg. pom. blag.«, — res pa Je, da še teh razvalin sploh ni bilo, ker »Materinska pomoč« bila blagajna za sebe in se je »Sloga.« ustanovila na obenem zboru dne 3. septembra 1934. Ni res, da si je »Sloga« najela svoje prosta-re v Orožnovi ulici v novi Nasimbejevi niši, res pa je, da si je »Sloga« . najela svoje prostore v hiši gosp. Fischbacherja. Ni res, da ie »Sloga« skušala z vsemi sredstvi razširiti svoj delokrog. Toda ljudje so zgubil: zaupanje in tako je tudi »Sloga« zaspala ter se ie njena pisarna Preselila v Rozmanovo gostilno na Glavni trg. Rednega poslovanja »Sloge« je silo konec. Res pa je, da »Sloga« ni skušala z ni-takimi sredstvi razširiti svojega deio- krivdo na tem, da je banska uprava za radi nepravilnega poslovanja razpustila »Naprednost«, so prevzeli na nelegalen način pom. blag. »Sloga«. Res pa je. da se je vršil prevzem b ag. »Sloga« na popolnoma legalen način, ker je bii reorga-nizacijski odbor izvoljen na občnem zboru. Ni res, da je »Sloga« prenehala poslovati že lani v avgustu in da znaša njeno premoženje le Din 238. Res pa je. da Je bila »Sloga« ustanovljena šele 3. septembra, 1934. in odobrena od ministrstva trgovine in industrije z odlokom dne 17. decembra, 19.34. 11 br. 34158/K. kateri odlok je bil po mestnem poglavarstvu dostavljen pod štev. 18570/2677/34 upravi »Sloge« dne 5. januarja 1935. Oblastvena revizija »Sloge«, ki se je vršila dne 2. IV. 1935. in 10. IV. 1935. pa ni našla nič nepravilnega, ter ie mestno poglavarstvo kot nadzorna oblast z odločbo z dne 13. IV. 1935. pod št. II a 5692/751/1935. naročilo »Slogi«, da se mo-ra vršiti poslovanje blagajne v skladu s zakonom o reg. pom. blag. ter odobrenih pravil. Toraj o kakem razpustu blag. Sloga« ni govora, ker ni zakonite pod- kroga. ker ni mogla poslovati dokler ni j lage. Končno omenjamo, da je nadzorna Prejela dovoljenje od kr. ministrstva trgovine in industrije v Beogradu. To dovoljenje je društvo prejelo šele dne 5. šanuarja, 1935. Ni res, da je »Sloga« začela razpošiljati neke po zakonu nedopustne okrožnice na vse člane »Naprednosti«. Res pa e, da so take okrožnice po zakonu dopustne, ker nje besedio ni nezakonito. oblast o priliki revizije poslovanja blag. »Sloge« pritegnila gospoda Toma Tropa, knjigovodjo in člana nadzorstva »Gospodarske zavarovalne zadruge »Drava« iz Maribora. V svesti si objave beležim z odličnim spoštovanjem »Sloga« starostna (penzijska) in posmrtninska oskrba, reg. pom. blag. Druga redna seia mesenega sveta maršborskec a POROČILA MESTNEGA ŽUPANA g. DR. LIPOLDA. — POROČILA ODSEKOV. - RAZPRAVA O NAČRTU VELIKEGA MARIBORA. — UREDITEV PROMETA NA GLAVNEM TRGU. Sinoči je bila v mestni posvetovalnici! ■ruga redna seja mestnega sveta mari- j Jorske mestne občine. Uvodoma je žu- , °uri g. dr. Lipold poročal, da je finančno ' Ministrstvo potrdilo občinski proračun, *n sicer izdatke v celoti, dohodke pa z Malimi spremembami. Tudi je finančno 'hinistrstvo zahtevalo znižanje občinskih doklad od 45 na 40%. Ker še niso vrnjeni občinskemu svetu nekateri pravilniki o Povišanih občinskih dajatev, župan ni thogr' poročati v koliko je finančni minister spremenil posamezne postavke. Cestni proračun za proračunsko 1. 1935-36 :e uravnovešen in se bodo nastali pri-Manikljaji krili s trošarino na alkoho'r.e !%če. Banska uprava je vrnila mestnemu svetu vse njegove prejšnje agende in ?° spadal pod njegovo kompetenco tudi solski referat. Na županov predlog ;c °fcčinski svet odobril tudi nagrado, ki je bila izp ačana članom komisije za pre-Kled bilance Mestne hranilnice mariborske. Tudi je poročal, da so v odbor Olepševalnega društva imenovani kot člani testni svetniki gg. dr. Vauhnik, Ošlak in ^r- Kovačec. Po županovem poročilu je °bčinski svetnik g. Grčar predložil občin s.kemu svetu nujen predlog zaradi nasta-ljh sprememb v upravnem odboru maorske gasilske čete. Razpravo o pred-'°2u pa je določil g. župan kot zadnjo točko dnevnega reda seje. Sledila so nato poročila posameznih °dsekov. Za prvi odsek, katerega dnevni red je vseboval razne prošnje za spre-Jem v občinsko zvezo in razne persona -^ zadeve, je poročal član mestnega sve-a g. dr. Miloš Vauhnik. Poročilo druge-j\a odseka je podal podžupan g. Golouh. ^a dnevnem redu je bila samo razprava 0 Prošnji Društva za varstvo deklet, ki le zaprosilo naj bi se ji dodelili potrebni Postori v hiši, ki jo je zapustia Kučero-Va kot ustanovo namenjeno socialnim ^Vrham. Sprejet je bil predlog odseka, jja se bo zadeva definitivno uredila šele. k° bo ugotovljeno ustanovino finančno in Dfavno stanje. . ^elo živahen je bil potek seje pri porovi1’!1 gradbenega odseka, k; jih je podal ‘ah mestnega sveta g- inž- J&*enc. Me- stni gradbeni urad je izdelal, program za izdelavo ožjega in širšega regulacijskega načrta za bodoči velik; Maribor. V programu, ki je silno širokopotezen, so predvidene bistvene spremembe, ki zadevajo naše mesto. Tak program pa je bi. tudi nujno potreben, saj je dokazano, da se Maribor naglo razvija in da se bo moral razvijati po točno določenem načrtu. O programu pa bo občinski svet še nada/je razpravljal na drugih, sejah. Sprejet je bil nadalje osnutek pravilnika za napravo hodnikov, kakor ga predvideva novi gradbeni zakon. Banska uprava je točno odredila v zadevi kategorizacije občinskih ulic in cest, katere naj spadajo v prvo kategorijo. Po njeni odločbi morajo spadati v prvo kategorijo samo one ulice, ki vežejo mesto z okolico. Te ulice so: Einšpilerjeva, Ciril-Metodova, Trubarjeva, Vrbanova, Pohorska cesta, Radvanjska cesta in Betnavska cesta. Odobreni so bili vsi načrti, ki zadevajo izvršitev promenadne poti ob Aleksandrovi cesti. Tujsko-prometni zvezi je bila odobrena postavitev reklamnega kioska na sredi promenadne poti, občina pa bo na svoje stroške zgradila paviljon za trafiko in paviljon za sadje. Promenadna pot ob Aleksandrovi cesti bo dobila moderne klopi, velemestno razsvetljavo in košare za odpadke. Odobren je bii tudi načrt za tobačni kiosk v ulici Ob bregu, ki ga bo dala mestna občina v najem. Prav tako je občinski svet odobril prošnje za spremembe parcelacij za parcelacije in za menjavo zemljišč prosilcem Rudolfu Kifmanu, Karlu Ilgerju, Ubaldu Nasimbeniju, stavbeni tvrdki Je.enc & Šlajmer, Karolini Gotzovi, Avgustu Ehrlichu, Josipu Staderju, Josipu Prašlju in še drugi. Pritožbe glede nameravane regulacije Zrinjskega trga, ki so jih poslali občini nekateri sosedje trga, pa je občinski svet v celoti zavrnil. Odobril pa je pred og mestnega gradbenega urada, da se bodo posekali stari kostanji v Maistrovi ulici, v Razlagovi ulici, kostanji v Aškerčevi ulici pa se bodo prirezali. Končno je občinski svet razpravljal o novi moderni ureditvi prometa na Glavnem trg. Sprejet je bil sklep, da se bo sestala komisija, ki jo bodo tvorili tudi člani mestnega sveta, in si ogledala situacijo na Glavnem trgu. Poročila finančnega odseka, je podal mestni finančni referent in član mestnega sveta g. Saboty. Občinski svet je o-dobril poslovno poročilo za lansko poslovno leto Mestne hranilnice mariborske Ugodno je rešil pritožbo Ribarskega društva proti nameravanemu zvišanju pristojbine za ribolov. K stroškom za popis mestnega prebivalstva, ki se bo izvedel te dni. in bo služil novi izdaji mariborskega adresarja, je občinski svet odobril prispevati iz fonda Pomožne akcije znesek 10.000 Din, ker bodo to delo opravili brezposelni Intelektualci. Umetniškemu Kubu »Brazdi« je odobril podporo v znesku 2500 Din, Glasbeni matici mariborski pa bo mestna občina prispevala za kritje stroškov, )< toči se tudi prvovrstna ftatožsn, tinski prosek in sremsko kar.cv* bermet čez ulico Din 1*— po litru ceneje' P,..-* iz sodčka, belo in črno (Bock) posebn0 g ^ Q fige kakovosti pivovarne UncOd d» Dnevno velika izbira HlOrSKlb in Ssa£^“®- VOdnih rib. - Dalmatinsko ©l;;i£R© o® ’ Vinski kis, po nizki ceni. Priporoča se OS. POVOO«^ 1680 Oglašujte v „Večerniku Izda ja konzorcij * Jutra« v LjubMani; predstavnik iz-dašateHa in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mnrihora