UČITELJI PRIPRAVNIKl IN NJIHOV POLOŽAJ Spoznaj zmote, da uberei pot boljše bodočnonti! Vzdihi o našem težavnem položaju so pnre Teakcije na pozri-v: aktivizirajte se tudi vi učiitelji pripravniki. Doslej smo nosili našo bol molče, danes jo odkrivamo. Molčali smo, ker smo vajeni »reda«, ker smo zatipali »smotreni« in »pravični« urejenosti našega življenjskega položaja. Pa tudi zato, ker so nas tako učili od otroSke dobe tja do zadnjega tromescčja v petem letniku učiteljišča. Vedno je bilk> dovolj dela s prisvajanjem spominske snovi, dovolj domačih nalog in premalo časa ter Se manj prdlik ra zanimanja za naše resnično duševno doživljanje: za naše probleme, bopb« ra razvoj. V svoji vestnosti so profesorji videPi zahteve učnega načrta in snovi ter dijaka, ki se tej snovi upira, ali oa ji podleže in postane živa izdaja šolskih knjig. Tako sp se nekateri dijaki učrteljiščniki stalno boriR s snovjo, drugi pa jo radi nujnosti^ priti sigurneje do učiteljskega kruha, tlačili sifoma v možgane. Spominski centri v naših glavah so bili preobremenjeni, ostala področja duSevnega dela so pa imela trajne počitmce. In tako tli čudno, da jih ta ali oni tovaris odkrije v sebi šele, ko ko* revea učitelj pripravnik razmišlja o tem in onem. Da ni dobro imeti preveč svojih misli Ln pobud, korako<v k napredku in ljutoezni do čiste resnice, so nam pa veleli ob odhoda z učiterjišča, ko se je reklo: »Skrbite, da boste dobro čuvali kožček svojega krurha«. Tedaj Se namreč ni bilo tako očito, da se <bo košček st>!cmenil v drobtinico, o kateri ugibamo, s katere mize je padla. Poslovifi pa smo se od profesorjer in uZiteljiSča in šli svojo pot dalje. Čutiili smo: »>Sonca še ne rbo, a oddaljila se je od nas vs»j ena najtežjih megel.« In potcm — mi r.rao mirno trpeli v brezposelno9tt Učiteljska organizacija — ki nam scdaj nudi čvrsto oporo ito možnos.ti pravilnega znajdenja v razmerah danaSnjih dni -ter podpira, na,5a stremljenja k dvigu vrednot na§cga poklica do čim večje zavednosti — je bil« tedaj od nas odmaknjena. Vedeli smo za nio, videlg tu in tam stanovski Kst — a to je bilo «a naie resnične potrebe rnnogo, mnogo prcmalo. Sele po letih brezposelnosti — ko je ta ali oni tovariš in tovarisica že pTistal na to ati ono smer prosvctnega dela kot predpogoj »hitre« nastavitve, ko ga je le več aM mani • svojimi moralnitni zahtenrami. Da je bil vstop manj s-pontan in optimistiden, je z ozirom na navedcno umljivo. Da je ta *li oni vstop odklonil, bo z ozirom na razvoj razmer trenutno pojmljivo. In vendar ao ogromne možnosti, ko organizacija lahko dviga že učiteljiičnike k vživljanju ˇ Trednostn« strani učiteljskega poklici. Predpogoj vsemit jc omev«Jo2 kontakt (Mjfanizaeij« * uateljiščnikL FormaJnosti praTil in slitnc naj ne bodo ovire k naipredku, amrmk le aujno ogrodje. V ospredjn naj ne bodo rahtcvc in priŁakovanja organiracijc, ampak potrc^e in prdblemi učrtelj«8Cnikov. Orgaauadja naj jun nudi tudi možnosti polnega uvdjavlanja in viivfjanja v našo skupooet le #cdaj, ko ie kot dijaki sede pod katedrom. Ce žrtvujemo za pevski zbor, za podportčt fond, za delo naiega pokreta, žrtvujmo 8e ta uiiteljiSčnikc. V»aj učiteljiKnik? v i-idujih dveh ali treh letnikih naj prejemaj« brezpfečao ali po znižaoi oenl naš stammki li!st. Otvori naj se lubrika »Glas učitdjskega naraščaja«, afi pa naj1 ima »Učit. tovuriš« mesečno prilogo z isthn naslovom. Tu naj sc objarvljajo «amo prispevfc} učiteljišinikov. V Ljubljani in Mariboru naj se pri učiteljskih druStvih osnuje ooodsck učitteljiičnikov«. Omeiajeni učheljski druStvi naj svoi debkro« pombiia in razSMta v toliko, da bosta s pomočjo Hve rveze z učiteljiščniki aktivno soddbv«li ca iim boljšo kvaliteto naiega naraUaja. TovariŠice! Tovarišl! Tudi v! *te posedali «9ifK. kta po Solskffli klopeh. Tudi vi «te do livqtfi t ngih to in ono neprrtjetnost, ki bi lahko no«tala. Obiskovale so vas stalne zahteve m potrebc učnega natJrta za učiteljišče ter tc«to poflianjkanjc top-fote vzgojitefjcv, ki bi n*i razptfiEii vtSe notranje težave in d>vicni.Ii k nvlj«ajv Ttie pristoe naravne sile in zmod»osti. Oghsite «e k ofcjek^vnemu prt^za^^f« fH-oMttea, da bome bodočim fovarišicmn in H)v«nSem. k? so dijaki učitelUHa/trlajšaU Jn ©»ˇ©tlHi! korak do nčite1}skej?a poklica, a zaee irf>rali pravllnejšo pot v vsem na|em <!*. !b. Naj bo naša rubrika od»«v naitgn resničneija zlvljenja, ne zla|?anega !n httnjtnfga. ne zakrftega v »krite boleče kottike na*e duše, «np«k sproščeneg« v vs^h oa»b »iUh za de- zajel in u^orabirSki fok odloŽutSčih S ?*?* ^0**?0*** v. ^ "** *A V> ^-