Katollšk cerkven list. Danif* izhaja vsak petek na celi poli, in veljd po poŠti za celo leto 4 gld. 6n kr., za pol leta 2 gld. 40 kr, za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za «"etert leta 1 gl; ako zadene ua ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXIX. V Ijubljani 4. velik, serpana 1876. List 31. Sporočilo bratovščine presv. Mies-n/ega Telesa za leto i&9&/9G* Ako se ozremo nazaj na bratovsko leto, ki je o veliki noči preteklo, se nam je pač preserčno zahvaliti Gospodu v nar svetejsem Zakramentu, kterega ljubezen izbuja več in več blagih duš, da se združujejo v nje govo češenje in poveličevanje. Pristopilo je namreč v minulem letu k naši bratovščini zopet 1090 novih udov, ter je bilo konec leta že 26.200 imen zapisanih v velike bratovske bukve. En in isti cilj in konec, eno in isto prizadevanje strinja tedaj tisuče udov, vsi se, bi djal, skušajo z nebeškimi trumami angelov darovati svoje molitve in dobre dela v počeščevanje najsvetejšega Za* kramenta, in vsi, tudi duše umerlih udov, s kterimi pa v bratovski ljubezni sklenjeni opravljamo svoje molitve in dobre dela, akoravno še tako majhna, dobivajo obil-nost duhovnih milost in dobrot, ktere po neskončnem Božjem umiljenji brez primere presegajo vse naše zaslužen j a. Vroča želja Gospodu v naj svetejsem Zakramentu dolžno ljubezen tudi v djanji skazovati 8 tem, da se njegovo stanovanje med nami na zemlji v naših cerkvah oskerbljuje s spodobno častjo, naklonilo je bratovščini naši tudi v preteklem letu obilno miloščine, ktera znaša skupaj 3905 gl. 23 kr. Ker se tudi spretne roke marljivih družbenic niso utrudile, bilo je moč potrebnišim cerkvam v teku minulega leta napraviti mnoge in dostojne bogoslužbine obleke, namreč: 7 pluvijalov, 42 mašnih plaščev (10 belih, 13 rudečih, 6 vijoličnih, 4 černe in 3 zelene), 28 štol za obhajila, 22 druzih štol raznih barv, 27 burz za obhajila, 5 plaščekov za ciborij, H anti-pendij, 10 velamov, 30 oltarnih blazinic, 43 alb, 47 cin-gul, 137 humeralov, 38 koretljev, 105 korporalov, 108 pal, 422 purifikatorjev, 215 rutic za lavabo, 7 oltarnih pertov, 4 potezaje. Dasiravno je bilo s temi paramenti, kterih očitna razstava od 4. do 11. junija je bila od občinstva pridno obiskovana, obdarovanih 129 cerkva; vendar bratovšina ni mogla postreči vsem prošnjam, ktere so ji bile poslane. Prejele so cerkvenih izdelkov naslednje hiše Božje: 1. Alojzniska kapela v Ljubljani: 1 koretelj, 1 albo. 2. Sv. Juri na Uradu Ljubljanskem: 1 albo, 3 hu-merale, 1 cingulum, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev. 3. Hiralnica pri sv. Jožefu v Ljubljani: 1 velum, 2 albi, 2 cingula, 6 humeralov, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev, 1 štolo za obhajila. 4. St.-Vid nad Ljubljano: 2 albi, 2 cingula, 6 humeralov, 1 potezaj. 5. Dobrova: 1 velum, 1 burzo za obhajila. G. Polje: 1 burzo in štolo za obhajila. 7. Brezovica: 1 mašni plašč, 2 štoli za obhajila. 8. Sostro: 1 velum. . 9. Sora: 2 altarni blazinici. 10. Preska: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 1 bflo štolo. 11. Šmartno pod Šmarno goro: 1 antipendij. 12. Jezica: 1 štolo za obhajila. 13. Rudnik: 1 belo štolo. 14. Sv. Jakob pri Savi: 1 burzo za obhajila, 1 albo, 1 cingulum, 3 humerale, 3 korporale, 3 pale, G rutic za lavabo, 12 purifikat. 15. Golo: 1 mašni plašč. IG. Sv. Katarina: 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, G rutic za lavabo, 12 puritik., 1 potezaj. 17. Stara Loka: 1 rudeč mašni plašč. 18. Skofja Loka: 2 albi, 2 cingula, G humeralov, G korporalov, G pal, 11 rutic za lavabo, 12 purif., 1 štolo za obhajila. 19. Železnike: 1 bel mašni plašč. 20. Sorica: 3 korporale, 3 pale, G rutic za lavabo, 12 purii., G humeralov, 1 antipendij, 2 koretlja, 2 štoli za obhajila. 21. Lučine: l rudeč mašni plašč, 1 mašno srajco, 3 humerale, l cingulum, 3 korporale, 3 pale, G rutic za lavabo, 12 purifikat. 22. Dražgoše: 1 zelen mašni plašč. 23. Šmartno pre f Kranjem: 1 bel mašni plašč. 24. Smlednik: 1 bel mašni plašč. 25. Predoslje: 1 belo štolo, 1 burzo za obhajila. 2G. Podbrezje: 2 čemi altarni blazinici. (Dalje sledi.) Ar/o ima oblast flo premoženja samostanov f Sedanji meaenjaki in zapravljivci, ki so vse zade-gali in jim diši še kak grižlej, ki ao ga samostani prihranili, vedno udrihajo po samostanih in menihih (redovnikih); vedno se slišijo in berejo stare bedaste zabavljanja: čemu so menihi? čemu one duševne jetnisnice, te naprave srednjega veka? Cemu se prostovoljno zapira toliko mladih devic v kloštersko temo pred lučjo sedanje naprednjaške avitlobe? Kar ne more opraviti drugo nerganje, nadomeatuje še „pBevdopoezija". Čemu, pravijo dalje, toliko premoženja in zakladov v mertvih rokah? Ven z njim! Prav je, da ao nekteri poslanci tako navdušeno govorili za zatiranje samostanov in za ugrabljenje njih premoženja. — Tako in enako kvasijo in rožljajo liberalni časniki, in za njimi njihovi priverženci, ki so ravno tako prazni v duhu, kakor uni. Ali je pa vse to tudi resnica, in ali iz Ustnega prepričanja govore V Kratko nikakor ne. Svoje prepričanje zajemajo iz spisov sovražnikov, ki za Boga in večnost nič ne ved6 in nič vediti nočejo, ki nimajo vere v ne-jkmerjočnost riuse; ki opice prestavljajo, in bi boje raji toliko opic namesto redovnikov v samostane potaknili, ker od ene strani bi jim opice nikoli njih černih del ne očitale, od druge strani bi pa gotovo vse njih hudobije, ki bi j:h vidile, rade posnemale. Tudi čez reveže liberalci ravno tako godernjaj i, kakor čez samostane: sami bi radi pojedli, kar reveži dobivajo is samostanov. Pravica do premoženja in posestva *e zadobi: po rojstvu, darovanji, dodani in lastni pridobitvi. Kar imajo samostani p.emoženja, so dobili v last po darilih, po pridnem d Iu, po varčnosti in sploh po poštenih potih Tedaj imajo popolno pravico do svoje lastine in njim isročeneg* cerkvenega premoženja, osiroma božje in vernikov lastine. in tako nima nobeden do takega premoženja nobene pravice; moč in sila pa ni pravica. Najmanj pravice pa imajo do tega deželni in deržavni za? tožnik, kterim mora cerkveno premoženje ravno tako, če ne boij »v to in nedotakljivo biti, kakor vsako ptuje premoženje, njihovi volivci jih niso in jih niso mogli storiti ia gospodarje ptujega premakljivega ali nepremakljivega premoženja. Taki napadi na premoženje samostanov iu njih zatrenje se nahaja v brezbožnih der-žavah, v kter.h gospodujejo prostomavtarji. Zn: nenita je toraj Viktor-Hugova misel o samo stauib. Le ta ni klerikalec, ampak zagrizen liberalec. Vendar piše: ,,Ljudje se združijo, in bivajo skupaj; po kterem pravu? N-* podlagi proste združevanske pravice. Zapirajo se; po kterem pravu? Na podlagi pravice, ktero ima vsak človek, da smč svoje vrata odpreti, ali pa zapreti. Oni ne izhajajo; po kterem pravu? Na podlagi pravic-*, ktero ima vsak človek: iti in priti, in tedaj tudi do Slovenskem In dopisi. Is Ljubljani. (Kakoine nauke dajeta „Petrograd" in „ruski obrednik" caru in novolaškim gostom ? — De Maistre. — Kaj je nas Slovencev naloga ? — „Olikani Slovenec11 in „Kniggeu.) V Petrogradu je bil dedni laški kraljevič Humbert s svojo ženo Marjeto. To mesto je zidano na kraju, koder so leta 1703 stale še švedske ribiške koče; tisto leto si je bil namreč Peter Veliki ondotno okrajino dobil v oblast Previdil je, kako pri-mčren je kraj za tergovino ob Baltiku io jel je zidati mesto, ki je bilo v začetku le bolj orožišče z lesenimi poslopji. Po velikanskih Petrovih zmagah nad ondotnimi kraji pa je mesto začel razširjsti, povzdignil ga je celo za stolnico svoje deržave in od 1. 1725 je postal Petro-grad velik in Ičp. „Unita" pravi, da to mesto se ne d& imenovati brez misli na papeža, ker njegov vstanovnik ga je posvetil apostolskemu poglavarju sv. Petru, in po njem se imenuje „Sv. Petrov grad" (St. Petersburg). Stolna cerkev je posvečeua ss. Petru in Pavlu, kterima je ruska cerkev globoko vdana, če tudi se je to cesarstvo z velikan kim protislovjem hčilo od rimskega papeža in se je verglo razkolništvu v naročje. Razkolniško je, če tudi razkoluištvo šibajo in grajajo lastne ruske verske izročila, njihove tedenske molitve, njihove mesečne branja iz življenja svetnikov, njihovi obredi v 40dan-skem postu. Laški dedni princ je itnel v Petrogradu priliko kaj učiti se, kaj pomeniti se z velikim čarom. Oba gospoda sta v nekakem si podobnem stanji. Laška vstava ima pervi člen, da katoliška vera je gospodujoča; pa vender nobena se tam tako ne tare kakor katoliška. Rusi pa vsak dan bcr6 v svojih obrednih bukvah hvalo papežev ko vesoljnih poglavarjev sv. Cerkve; vender živč v razkolništvu! O teh naspr- tjih je med drugimi pisal slavni Jožef De Maistre (r. Meter), nekdaj poslanec v Petrogradu (1803 — 17), pisatelj obravnave „0 papežu" (Du Pape). De Maistre, kakor modro-*!.,vec in politikar, je z duhovitostjo in učenostjo dokazal zasluge papežev za oliko, kulturo v Evropi in pa potrebo papeštva za obstoj »civiliziranega" (spodobnega in omikanega) stanja. Po drugi strani ic vterjeval, da je vera edina stalna podpornja za deržave, veri sovražljivi nauki pa so vir deržavnih in družbinskih pretresov in prekucev. V več spisih je skazoval neogibno potrebo nezmotljive Cerkve nasproti zmotljivi človeški pameti. — V teh rečeh, se vč, bi se mogel Humbert sam začeti drugač obnašati, kot se njegov ,,otac", ako bi ko ,olikan Italijan" hotel manj uglajenemu severnemu avtokratu kake svete dajati. Skazoval je pa tudi De-Maistre iz naukov ruske cerkve, kdo da je „Peter", ki ga je car tolikanj spoštoval. Skazal je Rusom iz njih lastnih naukov, da , Peter je večna podstava sv. Cerkve", zakaj Peter nikoli ne umerje, temuč vselej oživi v svojem nasledniku, ki je ,,pastir g .voreče čede", to je, ljudi, kakor je v slovanskem jeziku šega govoriti: „Pastiir slovesnago stada". Tako ponavljajo tudi dandanašnji v svojih tedenskih m litvah, ter prestavljajo sv. Petra spevaje: „Ve seli se, veseli se, nepreginljivi sterber pravoslavne vere, glava zbora apostoljskega, pervi škof v Rimu, čast in slava naj večega mesta". „Unita" pristavlja: Jožel De Maistre je iz obredo slovja ruske cerkve vzel slavno pesem Piju IX, in uči jo princa Humberta v Petrogradu, da naj jo seboj nese vemivši se v Rim. O res! ta veliki papež nima kardčl in brodov carovih, vender pa je on, kakor Peter, »prijetnost Cerkve, vesoljna luč, neomadežan golob, studenec pravoslavnosti". Iu kdor ni s Pijem IX, naj se le imenuje pravoslaven (ortodoks), je pa zbeganec in razkolnik. Pij IX, „po8nemajoč nebeške čednosti Petrove, 8kazuje, da je res po njem podedoval prestol". Tako o papežu Klemeou piše Demetrij Rostofski, ki je izmed svetnikov ruske cerkve. — Pij IX, »glava sv. zbora, je prestavil prestol apostoljskega poglavarja. Božji poglavar svetih škofov, je s svojimi določili, s svojimi okrožnicami (eticiklikarai), s svojim silabom (imenikom sm6t) poterdil božji nauk, in zaperl je usta brezbožnim kri-vovercera." Tako p"j6 Rusi o papežu sv. Silvestru. — Pij IX „je prečudni oklicevalec in terdna podpornja resnice, je dedič nepremagljivega Petra. (Zapomnite si te pridevke liturgije ruske: nepremagljivi Peter. „Unita".) — Tako druga hvalnica sv. Leonu papežu v „Mineja mescčnaja". „Ti si častil božji prestol Petrov, in ko si ohranil n« tej nepretresljivi skali vero, sj razsvetlil svoje ime." Kadar Rusi to pravijo sv. Martinu papežu, pravijo tudi Piju IX, ki je „oblečen z naj visi oblastjo (gospod-stvora) sv. Petra*'. Naj bi dosegel poslednjič Jožef De Maistre se to, da laško dedno kraljištvo, kadar se verne v Rim, hiti sv. Petru h kolenom in mu ponavlja, kar se bere v „Sob* miku", ki je zbirka govorov in pisem ss. očetov v rabo ruske cerkve. V tem „Soborniku" je tudi oddelek sv. Teodora Studita, ki govori papežu-kralju Leonu III in pravi: ,,0 naj viši Cerkve pastir, ki si pod nebom, pomagaj nam v naj veči nevarnosti; spolni delež Jezusa Kristusa. Podaj nam roko v bratnbo; nastavi uho našim prošnjam ti, ki si glavar in načelnik ap>stoljski, izvoljen od samega Boga, da si pastir govoreče čede, ker ti si v resnici skala, ki sediš na njegovem prestolu in ga razsvitluješ. Tu je čas in mesto, da zveržuješ svoje pravice; pomagaj, ker Bog ti je k temu obl »t dal, in ravno zato si vsih poglavar." — Tudi P:j IX i e odre-kuje svoje pomoči, kdor ga odkritoserčno prosi. Nam katoliškim Slovanom mora naj veči skerb biti za to, da Rusi začnč tudi v djanji spolno vati, kar v svoji liturgiji tako jasno terdijo, priznavajo in pričajo. Naloga je velikanska, pa treba je, da se prične zveršcvati. Pri tej nalogi pa ravno sv. Peter ima, bi djal, pervi delež. Glavno mesto razkoln^ deržave se po njem imenuje, naložimo mu torej, naj sam skerbi, kako bo to spolnil. Pritiskajmo pa mu v ta namen z mnogimi prošnjami in molitvami. Vsak dan, ali saj pogosto kaj molimo sv. Petru na čast za spreobrrnjenje Rusije in razkolnikov sploh. Car ni tako deleč od resnice, kakor s > n. pr. lute-rani. Ze car Nikolaj je kazal pred papežem Gregorijem, da ima nekako sveto spoštovanje do papeža, da ga ruska liturgija ne opominja zastonj. In o sedanjem caru Aleksandru se je ravno te dni bralo uekaj, kar mu dela čast. Veliko Časnikov je pisalo, da car Viljem se je v Ems-u odkril, ko je šla memo procesija s sv. Rešnjim Telesom. To bi res zahtevala že omika od drugovercev, če bi tudi ta ali ta luter<*n kljubu sv. pismu ne veroval v sv. Resnje Telo. Toda „Germania" popravlja novico in pravi, da ruski car Aleksander je bil tisti, ki se je odkril o memo gredoči procesiji, in ne nemški cesar (ki najberže še vpričo ni bil). Car Aleksander tedaj ne le da ni brez vere, on umeva tudi »Olikanega Slovenca" ne mara bolje kot marsikteri liberalec svojega čislanega „Knigge-ta". Iz Gorenjskega. {Blagoslovljenje in vkladanje temeljnega kamna za novo romarsko cerkev Marije Device v SuSi, v ZaliloSki f ari. — Dalje.) Kot dostavek naj sledijo še nekatere zgodovinske verstice o preteklosti, in tudi iz novejših časov prejšne Suške romarske cerkvice. Da bi se prepričal, je li slavni Valvasor kaj o tem kraji vedil in zapisal, pogledal sem v njegovo VIII knjigo str. 807, kjer govori o stari Selški fari, katera je do 1.1622 obsegala vso obširno Selško dolino. Med drugim je ondi pisano, da okoli 26 lčt poprej, kot je imenovani mož zgotovil svoj velikanski popis Kranjske vojvodin* (izdan 1. 1689), se je odcepila od Selške matere fare Soriška duhovn:ja, katero on imenuje „Vicariat in Gdrtz". (Da je sadnja beseda ali tiskavna pomota, ali pa napak zapisana namesto i emškega „Zarz", je očitno.) Iskal sem dalje, kje bi hlo kaj več brati o vikarijatu „Gort»" ali „Zarz", pa ni*« m najdel nič ne o enem in ne o drugem. Slavnega moža, ki je, kakor se na mnogih mestih iz njeg vih besed očitno vidi, marljivo po pismih popraševal po okolnostib in zadevah vsih tadanjih duhovni j naše v« jvodine, je morda motilo ravno ime „Gorti", da njegovo pismo ni dospelo na pravi kraj, in nam toraj o Sorici (v*., j med farami) ni nič zapisal. Ker dalje Zalilog ni imenovan med podružnicami Selškimi (pač pa: sv. Lucija; sv. Klemen in sv. Lenart, ki so se pozneje kot samostojne duhovnije od Selc odločile), je toraj le dvoje mogoče: ali tam ni bilo o Val-vazorjevem času še cerkve: če pa je bila, spadala je pod Soriški vikarijat. *) Starih pismenih virov o Suši toraj nimamo; vsaj pisalen teh ver^tic niso znani. Ustno izročilo ve o tem več povedati. Nekoliko je bito že brati v „Danici" I. 1873, v 30. in 31. listu, kar naj 9e tu nekoliko ponovi, nekoliko pa še dostavi. Ok< li dve sto let je tega, kar je neki možak (pravijo, da se mu je reklo ,,Kobljar"; ne ve se vendar, ali je bil to njegov pravi priimek, ali pa se je le pri hiši tako djalo) *-) obdeloval na Suškem homcu laz, in pri tem delu je izkopal iz zemlje nenavadno podobico Marije Lavretanske, vtisnjeno v rumeno svilo. Ker je pobožn » ljudstvo ta primerljej tolmačilo kot opomin, da Marija ž 'i ondi češena biti, pozidalo je na m< s'u, kjer je bila podobica najdena, malo kapelico, ki je bi!a 9 čevljev dolga, čevlja pa široka. Da je bila kapela od pobožnega ljudstva pogosto obiskovana, in da se je Marija častilcem svoje ondi najdene in izpostavljene podobice tudi posebno milostna in dobrotna skazovala, soditi se srne po milodanh, ki so se neki tako obilno stekali, da se je iz njih, kakor se obče terdi, zidala po večjem sedanja Zaliloška farna cerkev. Nahajajo 9e še zdaj stari ?judje *) Najberže o Valvazorjevem času ni Kilo ne eerkve, in eelo tudi še vasi ne na Za I i logu. Kakor namreč ustno izročilo pravi, so pervi naselci stanovali v „Gr«»bljah", uro nad Zali-logom (v Gori), so imeli ondi hiše, njive in senožeti; kar po-terjnje še dandanašnje ta okolšina, da kažejo znamnja ntz«'»rev njiv, kar so pa zdaj le senožeti taistih pervih naseleev, ki so potlej ,,groblje" zapustili, se na Zalilogu naselili, in ki ie dandanašnji o sv. Jakobu hodijo „v Groblje" svoje ondotne senožeti kosit. Več krajnih imčn nemške korenine kaže, da so tudi ondi, kakor v sosednji Soriei, pervi naselci bili Nemci iz Tirolskuga. Pisavec. **) Že ko sem imel pričujoče verstice za odposlauje pripravljene, prišel sein po naključju z neko osebo v pocrovor o vtemeljenju .V arij ne romarske cerkve v Suši, in ta mi je pravila, da je njen oče (Martiniverhar), ki je bil zelo bistrega spomina, in je, 90 let star, okoli I. 1848 umeri, večkrat pripovedoval, da je bil, kakor je od starih ljudi slišal, neki ,,Gašper iz Žbonta" tisti možak, ki je imel laz na Suškem homcu, ter je pri obdelovanji taistega najdel podobico Marijno. ,,Zb6nt" zove se neka nasamna kmetija Zaliloške farc, in stoji precej visoko unkraj doline nad desnim obbrežjim Sore. Iz Suše se „Zbont", in iz „Žb6nta" Suša prav dobro vidi. Kmečki ljudje so že od nekdaj radi svoje lastnine in posestva vedno pred očmi imeli. Ker je vsa dolina v tej okolici zelo ozka in tesna, in so stanovniki v oziru poljskih pridelkov do malega le na stermine odkazani, tudi to ui nemogoče, kar sem ravno omenil. Naj ostane toraj kot ustno izročilo in zgodovinska drobtinčica tudi to v „Danici" zapisano. Pisavec. * na Zalilogu in tudi v Železnikih, k» pomnijo pervotno kapelico v Suši, v kateri se je vkljub malega prostora že maševalo. Tudi stolpič je kapelica imela, in mala njena zvončeka sta nam naj boljša porčka za njeno starost. Na večjega so vtisnjene tri podobe: Kristus na križi, z žalostno Mater Božjo in sv. Janežem ob stra-nčh; Marija Lavretanska kot patrona cerkvice; in Marijna hišica, nesena od angelov. Napis se glasi: S. MARIA LAVRETA ORA PRO NOB1S. Letnic ta zvon nima; manjši pa nima nič podob, ampak le letno številko 1680. Iz tega se da soditi, da sta bila oba zvonova ob enem I. 1680 omišljena. (Večji zvon, 35 funtov težak, se je že pred več leti ubil. Kdaj, in kje se mu bo vlil naslednik, se zarad druzih silnejšihi potreb zdaj pač še ne vč.) (Dalje nasl.) ll Zlatopolja, 30. mal. serp. Včeraj, t. j. 29. julija nekako ob petih popoldne privalili so se černi oblaki sem od Kamnika in razsuli iz sebe hudo točo, z viharnim dežjem, ki je napravil strašne povodnji, in sicer, kolikor je meni danes znano, zlasti v vaseh: Dupeljne, Dolenje, Verhovlje in Raholiče, v Berški fari, potem pa skoz in skoz v naši Zlatopoljski fari, sosebno po vaseh: Preserje, Mala Lašina in Oberše, dalje na veliki Lašini fare Vranjt peške, kjer jim je vihar celo kozelce poderl, — in v vasi: Loke, fare spodnjo-Tuhinjske. Žalost in nesreča je velika, naliv je veliko zemlje vzel, silno veliko posul in 'Zmedel, tako da n. pr. v Preserjih in Ober-sih danes živina ne najde prav nič kerme zunaj. Znano mi je ou ene imenovanih vasi, kar je sploh več ali manj tukaj povsod žalostna resnica, da so deij časa že kupovali žito, sedaj pa ga ne bo ne za žetev ne za setev, in kaj bo za ubogo živino? Pri nas v hribih se žito sploh ne prodaja kaj vgodno in ne lahko, zlasti še ne zavoljo prav slabih potov. Bog daj, da bi vsi se vdali v Božjo sveto voljo, se pred Njim ponižali in zaupljivo za pomoč Njega prosili. Znabiti Bog d&, da se ljudem, če ne ves, vsaj nekoliko davka za letos odpiše, ki so bili tako hudo obiskani. Nevihta, pomikaje se naprej proti Cešnjiški in vstrični Krašinjski fari, ustavila se je na meji fare Zla-topoljske, konec vasi Brezovice, kjer je burja že pritisnila nasproti, tako da v sosednjih farah imenovanih razen bolj obilnega d« žja blezo niso imeli nesreče, v česar zahvalo, kakor sem ravno Blišal, bodo Cešnjičani sli s procesijo do svoje podružnice k sv. Lenartu, kjer bo duhovno opravilo. K. L. .Misijonske sporočila r. P. Valjavca. Misijon v Prihod na Stajarskem od 7. —21. maja 1860. Pervi misijon, kterega so imeli slovenski misijonarji iz družbe Jezusove na Slovenskem, je bil misijon v Prihovi na Stajarskem od 7. —21. maja leta 1866. Preteklo je že 140 let, tako piše o. Valjavec, odkar so jezuiti v slovenskem jeziku imeli misijone na Stajarskem. Po 140 letih tedaj so sinovi sv. Ignacija spet jeli ozna-novati našemu ljudstvu večne resnice v slovenskem jeziku, in jest, naj nevrednisi izmed njih, sem bil tako srečen, z o. Doljakom naj pervi stopiti na lečo in nagovoriti vnuke tistih očetov, ki so nekdaj našega o. Ceferina poslušali pri sv. Ksaverju (vsaki dan po 24 tisuč). Nobeden ni verjel, da imamo tudi slovenskih misijonarjev v družbi Jezusovi. Vsi so dvomili, da prideva v Prihovo; celo gospod fajmošter, kteri so naji poklicali, niso mogli verjeti, da prideva res. Se več; prišla sva že, in še so dvomili, da se počne poslanje ali misijon. ,,Za Božjo voljo", pravijo gosp. fajmošter vsi začudeni, ko naj za gledajo, „kaj pa bo, če eden izmed vaji zboli, ker sta oba tako suha in slaba". „No, gospod fajmošter", odgovorim jest, ,,potem bo imel misijon drugi sam, ako eden zboli". Ako le ljudje pridejo, si mislim, po tem se bo že dalo, ker presv. Serce Jezusovo in prečista Devica Marija, varhinja Prihovake duhovnije, naji gotovo ne bota zapu3tila. Maševala sva na čast presv. Serca Jezusovega in začela sv. miBijon. Komaj sta pretekla dva dneva, so bili gosp. fajmošter že polni veselja, ker vidili so naji vedno v spovednici, zjutraj in zveččr. Mislili so namreč, da bova le pridigovala in misijon vodila, druzega pa nič. Veliko je bilo dela precej od začetka, in hvala presvetema Sercema Jezusa in Marije, to delo je bilo najino edino veselje. Spovedovala sva v naj terdnejših spovednicah pri velikih vratih farne cerkve, in sicer zavolj tega, da sva se ložej izmuznila spet iz spovednice, ko se je približeval čas za pridigo. Dobro je pa tudi bilo, da sva naj terdnejši spovednici zasedla, ker kmalo je pritisnilo toliko spovedovancev, da ste spovednici jele škripati in pokati od gnječe. Se nikoli kaj tacega nisem vidil; spovedenec je po opravljeni spovedi več minut imel opraviti, da se je od spovednice pre-gnjetil in preril. In vender v 14 dneh nisva mogla spo-vedati vsih. Lepe dogodbe sva tu doživela, kterih ne-ktere naj tu povem. Ko so dekleta imele na versto priti, me prosi mlad, čverat korenjak: „Pater, prosim vas lepo, spovejte me, ker jutri moram iti k vojakom". „Ljubi prijatelj, mu odgovorim, aej aam ne morem v spovednico, le poglej, koliko jih je okoli spovednice; naredi mi pot in prostor v spovednico, in za plačilo te hočem spovedati pervega." „Pojdite gospod, hočeva po-akuaiti", pravi junak. In začel je delati na de8no in na levo s komolci, in alabo bi se mu bilo godilo, ako bi jest tik za njim ne bil sledil in klical: „prostor, prostor, da morem v spovednico! Večkrat so naji nazaj pahnili in slednjič privijeva do spovednice. Ravno tako se je godilo tudi o. Doljak-u. Cerkev je sicer prostorna, veliko klopi so nesli iz cerkve, pa je bila vendar tako napolnjena med pridigami, da o. gvardijan iz Nazareta niso mogli naprej, ko ao med pridigo šli iz apovednice zajuterkovat, ampak so mogli 08tati kakor vzidani med ljud8tvom, poslušajočim beaedo Božjo. Castitemu očetu gvardijanu celjskih kapucinov se ni bolje godilo; tako namreč ao prišli v gnječo, da še tobakire iz žepa niso mogli dobiti, da bi si bili a ščupcem (šnjofom) tobaka nadomestili zajuterk. Enkrat mi skoraj ni bilo mogoče priti do prižnice, akoravno sem imel samo štiri do pet korakov iz zakristije do tje. Dva moža sta krepko rila naprej, da bi mi pot naredila, pa vse ni nič pomagalo. Slednjič rečem glasno: Ako mi nikakor prostora ne naredite, ljubi moji, ne morem pridigovati. ,,Za B< žjo voljo", vpijeta zdaj moža, „ah ste ob pamet prišli, da se ne umaknete patru? Pustite vendar gospoda na prižnico". Prostor, prostor, kličeta, in delata in dregata s komolci r.a levo in na desno, da slednjič vendar le doaežem prižnico. P. Doljak po pridigi o sv. Rešnjem Telesu , po kteri se je velikanska procesija razvila po okolici Prihovski, ni mogel zapustiti leče, je mčgel tedaj tako dolgo čakati na prižni, da se je cerkev izpraznila. Kaj pa hočem povedati o pobožnoati in ginjenji tega dobrega ljud8tva? Pri pridigi za otroke, pri kteri je V8e jokalo, mašniki in ljudstvo, starši in otroci, sem bil sam tako ginjen, da nisem mogel dalje govoriti; prepustil sem sklep te pridige presvetemu Sercu Jezusovemu, ker moj glas je bil od joku in tuljenja pobožnega ljudstva popolnoma zadušen. Enako 8e je godilo pri ponovlje-vanji kerstnih obljub. Serce pretresajoči so bili odgovori ljudstva, ki je odgovarjalo s slovesnim glasom: Odpovem se hudiču, odpovčm se svetu in njegovi zapeljivosti itd. Ko jih vprašam: ako hočejo zvesti ostati aveti rimako-katoliški Cerkvi, ktero so spoznali že vaši očetje io predočetje za edino pravo zveličansko cerkev, se je kot en glas razlegal po cerkvi: Hočemo — in umreti tudi v ti sveti veri? Tu mi je slo skoz mozeg in koBti, še nekaj bi jim bil imel povedati, pa niaem mogel več. Že devet l£t nisem tako ginjen stal na leči, in te ure nikdar in nikoli pozabil ne bom. Se bi imel veliko opomniti o tem sprelepem misijonu, kako goreče namreč se ga je vdeležilo ljudstvo itd., pa naj neham; le toliko rečem k sklepu, da je presv. Serce Jezusovo tu v Prihovi obhajalo naj slavniši zmago. Prosimo Boga, da se čedalje bolj poveličuje med Slovenci to zmagovalno Serce!! Razgled po svetu. Politiske prijatelstva. Ljudje in deržave, ki začn6 keršanstvo v nemar pušati, delajo čudne prijatelstva. Pri nas tožijo, da imamo dosti domačih turkov. — Naj ljutejši vojskovodji turški so keršanaki odpadniki, tedaj prijatli turški. — 22. julija je angleška kraljica Viktorija, kakor naznanuje ,,Agencija Maclean", pisala sultanu pismo in mu zagotovljala nespodmakljivo prijatel-stvo med Anglijo in Turčijo. Ravno tisti dan je v Parizu Mak-Mahon vojvod Magenški sprejel novega laškega poslanca pri francoski republiki, vojvoda Gaetanskega, zloglasnega Cialdini-a, in prijazno sta se pokadila med seboj. Mak-Mabon pa ne mara praša toliko za Cialdini-a, kolikor kraljica Viktorija za Mahometa in sultana! To so politiške prijatelstva, kterih potreba izhaja ravno iz lastnij sedanjih okolišin. Francija, pravi po pravici eden laških listov, po Sedanu potrebuje vsega in vsih, tudi Cialdini-a; Anglija pa vsled zveze severnih cesarjev meni, da mora braniti turško cesarstvo. Ima pa Turk potrebo angleškega varstva. Ravno tudi 22. julija je turški poalancc Kabuli-paša izročil čaru v Petrogradu svoje povčrne pisma. In kolika priljudnost! Sprejel ga je car ravno tako, če ne še dosti bolj sve-tično, kakor Mak-Mahon Cialdini-a; toda slišati je moral ubogi Kabuli paša iz carovih ust tacih reči, da „se je povernil očitno pobit od zaslišanja", kakor je naznanila „Korespondenca Politiška". Francoska republika gre dalje navzdol. Framason3ki časniki se silo pčhajo napraviti ministre, da novi francoski poslanec za Laško, Noailles, naj bi bil sloveano sprejet v Rimu in ne v Torinu. Vediti je, da francoaka vlada dosedaj ni priznala in ne odobrila ugrabljenja mesta Rima po framasonskih Lahih, zato je v Rimu imela poslanca pri sv. Očetu, pri vsiljenem novo-laškem kralju pa je imela le proatega pooblastenega opravnika. Ali Mak-Mahon je storil velik skok dalje v liberalizmu, ker je izvolil poslanca (ambasciadore) pri laški vladi, in enak skok hočejo levičarski ministri, ker zahtevajo, da tudi slovesno sprejetje novega francoskega poslanca naj se verši v Rimu, ne več v Torinu. Vse to bi kazalo, da francoska republika bi poterjevala in priznavala vse plene in grabljenja, ki so se z vnebovpijočo krivico zgodile zoper sv. Očeta in katoliško Cerkev. Kaj pa poreče francoski narod k taki vladi in k taki republiki? Kaj porečejo vsi katoličani o francoski vladi? Napoleon III je imel svoj „Malakov" in svojo „Magento"; — potem pa ko je pričel nad papežem in Cerkvijo iz-dajavsko delati, je prišel prav hitro do „Sedana"! Ravno vojvoda „Magenški<< (Mak-Mabon) je pridobil nekaj slo-veza Napoleonu III in ssm sebi, ker on je določil zmago pri Magenti; gleda naj pa, da s takim počenjanjem zoper papeža in Cerkev sebi in francoskemu naradu ne pripravi „Sedana II"! Na Jugu se razlega klic: „za kerst častni i slo-bodo zlato", — na Večeru in Severu se bori pa libe-ralstvo ,,zoper kerst častni in svobodo zlato"! Dokler se naravnost in brez ovinka ne bo pot pravice in poštenja do katoliške Cerkve nastopila, dotlej se bo podiralo in ne zidalo. Drobne novice. „Unita" piše, da po turških okraji-nah male Azije in v Perziji je pričela divjati kuga. Ce je to res, kako se more Turku dopustiti, da iz unih krajev vojaštvo kliče v Evropo, in pa ali ni nevarno vjetih Turkov v sredo Avstrije goniti in jih tu pripertih imeti? — ,,Gazzetta di Emilia" je prinesla program nove rudečkarske družbe, ki bode o prihodnjih volitvah delala za vesoljno glasovanje in za „konstituanto" (nekako republikansko vstavo). Nekdo je rekel, da laško levičarsko ministerstvo je most proti republiki. — Per-zijanski šah je hotel vojsko pričeti zoper Merv, od česar ga je pa odvernil ruski poslanec v Teheranu, ker je ob njegovih večernih mojah velik hrup, zbujen od obmejnih Turkov. Turški mohamedani sovražijo Perzijane, ki ne priznavajo „koran-a" v vsi njegovi celoti. Ravno tak hrup gospoduje boje po Kavkaških okrajinah, koder obmejci komaj čakajo prilike, da bi planili nad Ruse. Ako se turški fanatizem ne bo berzdal, utegne Turčiji napraviti velike zadrege. — Jakob-kan, emir Kašgarski, se je vzdignil zoper Kineze s 40.000 vojaki, ki so skoro vai oboroženi z novimi evropejskimi puškami in zberi-ženi od evropejskih častnikov. Prehodil je jutrovo občelje cesarstva kineškega in se je poiaBtil skor brez udarca važnih me8t obmejne okrajine. — Stan solatva na Pruskem je vedno revnejši. Neki učiteljski časnik za okra-jino pruako noče o učnem ministru Falku in njegovi vladni šoli nič več vedeti, ker piše: „Ako bi občine svoje ljudske šole same vravnavale, bi veliko več za nje storile, kakor zdaj, ko si je deržava vse pravice pri-deržala, in občinam le dolžnost zderževanja pritikuje, tedaj za-se meso obderži, občinam pa kosti oglodat verže. G. Falk je ob vso slavo pri liberalcih, kteri so začeli spoznavati, da šole so pod vpljivom duhovnov bile boljše, kakor zdaj." — Iz Rima se poroča, da se je po Laškem mnogo razširila govorica, Viktor Kmanvel se misli kroni odpovedati; menda ga dva vzroka k temu nagibata. Nekteri ugibljejo, da ga njegova soproga, grofinja Mira-fiori, ktera je s kraljem le cerkveno v morganatiškem zakonu poročena, k temu spodbada, da bi se potem tudi deržavno veljaven zakon med njima sklenil; drugi pa pravijo, da kralj sprevidi, da se njegovo s krivico in izdajo vtemeljeno poslopje ne bo dalo vzderžati. Znamnja propada so boje tako očitne, da so tudi vladarju vidne. — Vediti hočejo, da Rumunija se res na boj pripravlja. — Vestfalski ,,Merkur" piše, da 86 rudeČkarskih družb je v delu za prihodnje volitve na Nemškem; 40 glasov si upajo imeti v bližnjem deržavnem zboru. Da bodo rudečkarji nekoliko prej ali poznej bismarkovstvu ostra šiba za sedanje grehe, ni nič dvomiti. — Milgosp. Cvbi-chovski, pomožni škof v Gnjeznu, je 10. julija dostal devetmesečno ječo. Neštevilna množica ga je čakala pred ječnimi vrati in ga je spremljala v stolno cerkev, kjer je bila sv. maša in zahvala. Blagor mučencu za sv. vero! — Miinateraka sodnija je Mogunškega škofa in vrednika vestfalakega „Merkurja" Grochtmann-a oglo-bila za 375 frankov, češ, da sta boje razžalila višega prezidenta vestfalakega. Rameno tenke kože morajo pruski gospodje z Bismarkom vred imeti, da se sliši vedno razžaljenje in razžaljenje! — Prusovstvo, ki je prederzno pregnalo Kolonjskega škofa Melchers-a, je hotlo, da naj stolni kapitelj kar druzega voli; toda ka- pitelj tega ni smel storiti io ci storil. — V londonskem parlamentu je pervi minister Disraeli zagotovil, da je 20 angleških brodov v turških vodah, med njimi 11 oklepnikov; da pa ne zdaj in ne prej ni nič njih oseb-stva ali tvanne izročene v sultanovo službo. — V Londonu je bil Fariey sklical velik tabor, na kterem je bilo 20 udov angleške zbornice. Ves tabor se je enoglasno izrekel zoper to, da bi Anglija podpirala Turka; izrekel se je zoper turške trinoštva v Buigariji; izrekel se za samostojnost vstaških okrajin. — Kumunska zbornica je sprejela tergovako pogojo z Rusijo, kar v tem času menda ni brez pomena. — Tudi Grecija nekje hoče na-sledovati (?) Rumunijo v oziru na Turčijo, češ, da po Te-saliji in Epiru iGreciji obmejnih krajinah) boje greški prostovoljci, bašibozuki, strahovite reči počenjajo. V Janini , Prevezi in Arti se je že prelivala kri. Narod v vsih strankah torej zahteva , da naj se Grecija vzdigne zoper Turka. - Visoka purta je naredila za 3 milijone turških lir panirnatega denara. Tako ae že da potlej vojakovati. — Z Dunaja in Petrograda ve ,,Rechtsglocke" v Berlinu, da je vse pripravljeno za napoved vojske zoper Turčijo. Rusija ae ima f erva spustiti na bojno polje. — Neki telegram \z Oiese v j.Times" naznanuje veliko gibanje na Kandiji in v Rumuniji. — Maršal Vin-dišgrac je prišel v Petr grad, boje z nekim poslanjem svojega vladarja do cara. — V Ekvadorski republiki so o. majnika zasačili n« ko zakletev zoper predsednika in vstavo od 1. 18»J9. da bi postavili prekucijsko vlado. Vlada pa je zaperla 1»> t-h černih krokarjev — ravno v večer, ko so imeli hudodelstvo doveršiti. Dokler vlade same ne spoznajo in n« panajo nevarnosti, ki jo fraj-mavraratvo žuga družbinstvu, dotlej je vse zastonj na kak mir misliti. — Po ..Dailv Telegrapbu" v Londonu je Ignatiev rekel 28. julija, da. v 3 ali 4 tednih se po prizadevi vlad mora narediti primirje; pa da sedanje pritežnosti bi se dale vravnati, ako se Bosna razdeli med Avstrijo in Serbijo, Ercegovina pa se da Černo-gori. Ruaija noče Carigrada, želi samo, da Bospor bodi svoboden in nobenostransk za V3e. Vrel in mul zrenlt* tnoliire. Zahvale. Št. 1. Iz Vodic. Preserčna hvala Mariji, naši ljubi Goapej preav. Serca, za naglo pomoč! Celi teden me je prehudo noga bolela: na zdihljej: „0 ljuba Marija presv. Serca, pomagaj !•• pa je koj noga obležala (namreč „mirna'', ker so bolečine odjenjalej. Št. 2. Serčna zahvala Materi Božji, naši ljubi Go-spej presvetega Serca Jezusovega, za prejeto pomoč. Pred sv. Jurjem t. 1. me je biia zadela huda nesreča na potu z vozom. Zboijšala se mi je roka toliko, da veči del vse navadne opravila ž njo opravljam. Povzdignem jo čedalje višej. Upam, da ne bom dolgo več le z eno roko sv. Hostije ljudstvu kazal, ampak z obems. Z Dolenjskega, 25. malega serpana 1876. Duhoven. St. 3. Preserčna zahvala naši preljubi Gospej presvetega Serca Jezusovega! — Danes pokopali smo gosp. A. D., c. kr. vradnika pri tukajšni c. kr. sodniji. Dolgo je bolehal, pa vendar presvetih zakramentov za umirajoče sprejeti ni hotel, temuč z odločno besedo se je temu vedno ustavljal, akoravno ga je dušni pastir večkrat opominjal in prosil, naj se spov6. Vidivši pa dušni pastir, da vse prizadevanje je brezkoristno, se oberne poln za nnaniB f1 A n..a n.alinU. Hn.nA __T__________ pri svojem preljubem Sinu sprosila spreobernjenje nevarno bolnega, obljubi, da se bode to po Danici razglasilo, ter bolnika še posebno priporoči pri sv. maši milosti Božji. ■— In glejte! en dan pred smertjo bolnika, kadar je dušni pastir po opravljeni sv. maši k njemu prišel, je ves v voljo Božjo vdan na pervo besedo duhovna obljubil, da hoče sprejeti sv. zakramente, kar je tudi storil. Gotovo mu je sprosila Naša preljuba Gospd presv. Serca Jezusovega to milost, kteri očitno izrekam vso hvalo in češenje. — Bog daj njegovi duši večni mir in pokoj. S Krasa, 28. malega serpana 1876. DuŠni pastir. Prošnje. St. 1. Neka oseba se prav živo priporoča v druž-bino molitev udom naše ljube Gospč presv. Serca v dolgi bolezni na nogah, ki so ji čisto odpovedale Bvojo službo. Ako bomo uslišani, se bom s polnim imenom podpisala v čast Božjo in v slavo Marije, naše ljube Gospe, ter očitno izrekla zahvalo po „Danici". Z Gorenjskega. P. K. St. 2. Z Gorenjskega je prišlo naslednjih pet prošenj: Se zelo mlada žena s tremi otročiči se živo priporoča vsim bratom in sestram družbe naše ljube Gospe presv. Serca, da bi po prošnji Marijni zopet za-dobila zdravje v bolezni, ki jo že nad dve leti po vsih udih terpinči, ter je že skoro popolnoma oslepela in obnemogla. Ako je Bogu v čast in njeni duši v zveli-čanje, da ozdravi, ali se ji zboljša, obljubi to v veči slavo Jezusu in Mariji po Danici razglasiti. „U8milita se tudi mene, Jezus in Marija, in dodelita mi milost, da bom zamogla še hoditi k sv. maši!" Tako kliče pobožna deklica, ki zarad bolezni, ki ji jo je božjast v nogah še pustila, da se le opiraje na palico z veliko težavo z ene sobe komaj v drugo spravi, in že dve leti, kar je pa njena naj veči žalost, ne more k sveti maši, če je tudi sicer popolnoma zdrava, in se tedaj enako aerčno priporoča v bratovsko molitev. Ne manj goreče prosi bratovske molitve bolna žena. Ako je Božja volja, da po Marijini prošnji doseže ljubo zdravje in bi tako mogla še opravljati svoj po^el in otroke po keršansko izrejevati, ker sedaj ni sposobna za nobeno delo, se bode zahvala po Danici naznanila. Zena. ki v silni bolezni nad tri mesce že tako leži, da se ne more ne premakniti, ne govoriti, in se ji že kosti vidijo, prosi bratovske molitve, naj bi ji na prošnjo Marijino ljubi Bog na kaki način preložil, ako je njegova sveta volja. Oseba, ki že veliko let hude muke v nogi terpi tako, da so ji že hotli nogo odrezati, se priporoča v drugič v molitev za pomoč, da bi še ozdravela, ako je prav pri Bogu in nji v zveličanje. Šliši Mati nas zdih'vati! Ah, raztegni roke svete nad otožne in bolehne, in pokaži nam svojo moč. Listek za raznoterosti. Koledar za naslednji teden. Veliki serpan. — Avgust. __ ---------,--------r--------6. Nedelja IX po binkoitih. Evangelij: „Jezu» upanja do nase preljube Gospč presv. Serca Jezusovega, joka nad Jeruzalemom". (Luk. 19.) — Spremenienje N. ter prosi njo, naj bi ona ■ svojo mogočno priproinjo G. J. Kr. na gori Taboru. (Gl. Mat 17, 1—9.) — Sv. Ksist II, papež sprič., in njegova sv. dijakona Felicisim in Agapit, in njegovi ss. subdiiakoni januarij, Magn, Vincencij in Štefan, so bili vsi pod cesarjem Valerija-nom ob glavo djani 1. 258. — Ss. Just in Pastor, brata, šolarja pri 13 in 7 letib, sprič. v Komplutu na Spanjskem, ko sta slišala, da kristjane tezajo in more, sta berž iz šole na raoriše tekla, kjer sta bila šibana, poslednjič pa od rabeljna zadergnjena pod cesarjem Dioklecijanom. 7. Ponedeljek. Sv. Kajetan, vstanovnik reda tea-tincev, ki so živeli le od milošnje dobrotnikov, klerike za duhovski stan pripravljali, ljudstvo podučevali in za uboge skerbeli po svoji moči. t 1. 1547. — Sv. Donat, sprič. in škof v Arecu na Toškan^kem, je po besedah sv. Gregorija papeža memo druzih čudovitih djanj z molitvijo popravil kelih, kterega so bili malikovavci zlomili; umeri je pod cesarjem Julijanom po meču 1. 361. 8. Torek. Sv. Afra, sprič. v Avgsburgu na Par-skem, v naši pratiki, v rimskem koledarji pa se nje apominj obhaja 5. velik, serpana. (Beri daljši popis njenega življenja v Dan. Ian«k. 1. List 32.) - Ss. Cirijak dijakon, Larg in Smaragd sprič. v Rimu, so z druzimi dvajseterimi tovarši vred za silovito sinertjo umerli pod cesarjem Dioklecijanom 1. 303. 9. Sreda. Sv. Roman, vojak in sprič. v Rimu, je bil od sv. Lorenca v keršanski veri podučevan in ker-sen, kmalo pa je bil zagrabljen, na pezi s šibami razmesarjen in poslednjič ob glavo djan 1. 25S. — Ss. Ju-lijan, Marcijan in osmeri drugi tovarši, sprič. v Carigradu, so bili na povelje hudobnega cesarja Leona grozovito mučeni in obglavljeni zato, ker so bili postavili Kristusovo podobo pri brončenih vratih. 10. Četertek, sopraznik. Sv. Lorenc, dijakon in aprič. v Rimu, je bil na mreži, nad pok ženo žerjavico pečen pod cesarjem Valerijanom 1. 258. — Sv. Avsterija, devica in sprič. v Bergomu na Laškem, je bila pod cesarjem Dioklecijanom umorjena I. 307. — Sv. Dens-dedit, (Bog dal), apozn. v Rimu, je vse v saboto razdelil ubogim, kar je v tednu zaslužil. 11. Petek. Sv. Krištof, sprič. (Gl. 25. mal. serp.) — Sv. Aleksander s priimkom „Kopišar", sprič. iu škof v Komani v Pontu, v keršanstvu in modroslovji jako izveden mladeneč iz dobre hiše, se je iz mesta umaknil v samoto, kjer je na kopišu k- po kuhal in oglje pripravljal, da ]e nevarnostim tega sveta ubežal. Tisti čas je komanska srenja prosila sv. Gregorija, čudodelnika in škofa v Neocezareji, naj bi prišel in jim posvetil škofa. Vsi pred Gregorjem stoječi, izvoljeni možje mu niso bili kaj všeč, torej je rekel: „Izvolite si za škofa priprosteg;a, pobožnega in ponižnega moža". Nekdo izmed srenje v šali (norčevaje in posmehovaje) reče: „No, če je taka, pa nam posvetite Kopišarja Aleksandra za škofa". Na Gregorjevo povelje je bil Aleksander poklican s kopiša; bil je ves Čern in umazan; vse se mu posmehuje. Sv. Gregor, od av. Duha razsvitljen, mu ukaže, naj ae umije in praznično obleče. Kmalo jt stal pred srenjo zal mož lepe postave, vaim je bil vseč; njega jim je bil tedaj posvetil sv. Gregor za škofa. Sv. Aleksander je vladal svojo škcfijo z velikim blagoslovom, in je poalednjič dosegel mučeniško krono na ger-msdi 1. 350. — Sv. Filomena, devics. (Gl. Dan. pred-lanakega leta. Liat 32.) 12. Sabota. Sv. Klara, devica, začetnica in opa-tinja svojega reda. t 1. 1258. — Sv. Hilarija, mati sv. Afre, od sv. ikofa Narcisa spreobernjena, sprič. v Avgsburgu na Parskem, je bila s tremi deklami na grobu svoje hčeri zsgrabljena in sežgana l. 304. Danes je zadnji krajec ob 10. uri 56. m. zvečer. Iz Ljubljane Ravberjevo beneticijo je dobil č. g. Dragotin Kljun, bivši stolni kaplan, srenjski sveto valeč ljubljanskega mesta. P. Valjavceve „Misijonske sporočila" smo pričeli z današnjim listom. Kakor vidijo spoštovani čitatelji že iz pervega poročila, bode tvarina mična in podučljiva; ako torej kteri žele vse sporočila skup imeti, se lahko na-roče še na „Danico" z današnjim listom dalje (zato smo prosili, da se je nekaj več številk natisnilo); treba pa je berž se naročiti, ker pozneje bi se komu lahko zgodilo, da bi ne mogel več dobiti vsih listov. Zlasti bi morebiti bilo prav, da se to pridobi za tiste farne cerkve, kjer so bili misijoni, za farue bukvarnice itd. (Cena Danice od zdaj do konca leta bi bila zi Ljubljano 1 gl. 70 kr., po pošti 2 gld.) Porcijonkola se je v Ljubljani v cerkvi čč. oo. Frančiškanov zopet letos obhajala s prelepimi in prav 8podbudnimi opravili. Nenavadno veliko ljudi se je vde-ležilo ss. zakramentov. Občinstvo čuti, da je potreba molitve in ve odpustke ceniti. AVete! InDVLgentlae pLenarlae aMICIs PortIVnCVLae. P. B. Pozdravljeni: Porcjunkule pri juti:, stari, mladi! Domu ee mirno vračajte z bogatimi zakladi. Na ljubljanski gimnaziji je biio v začetku letošnjega šolskega leta 40*5 očitnih in 8 zasebnih učencev; ob koncu leta jih je ostalo 378 očitnih in 6 zasebnih. Po narodnosti je med temi 291 Slovencev, 88 Nemcev, 3 Hervatje in 2 Italijana; vsi katoličani. Po rodu je 83 Ljubljančanov, 132 Gorencev, 01 Notranjcev, 6S Dolenčev, 38 iz druzih avstrijskih in 2 iz tujih dežel. Napredek ob koncu leta je bil pri 51 učencih izversten; 221 jih je prejelo pervi, 19 drugi in 33 tretji red; 51 se je dovolila v posameznih naukih poskušnja čez 2 mesca; nesprašani so ostali trije. Ako sošteješ poslednje (s tistimi vred, ki imajo kaj popravljati), je njih 106, veliko čez Č^tertino vsih. Kam bo to prišlo? Pravijo, da mladina peša na duhu in na telesu. Za ranjene na južnem bojišču se je vstanovila mednarodna družba: „Societe aerbe de succurs aux bleeses et malades en temps de guerre." Tudi v Bernu oglas žen kliče hčere morsvske, da naj zdaj, ko vojska divji na Jugu, pomagajo ranjenim s svojimi darovi. — Enako Ljubljanski odbor za pribegte in ranjene zopet kliče občinstvo na pomoč — še zlasti usmiljene Slovenke, naj pripravljajo in nabirajo šarpij (cufanja), platnenih cunj, robcev, sploh platnenega blaga. Predsednik društva je g. J. N. Horak. Z Bleda. Bivanje nadvojvoda Ljudvika Viktorja — cesarjevega brata - v Bledu je za okolico jako spodbudno. Slavni gost daje domačim prebivalcem, kakor tudi ptujcem, ki se zdravijo ali razveseljujejo v tej prekrasni okolici, naj lepši izgled keršanskega obnašanja in življenja. Ne sramuje se sredi vernega ljudstva vsako nedeijo in mnogokrat tudi ob delavnikih biti v cerkvi pri av. maši, kjer je pripravljen zanj primeren prostor. — Naj rajše govori s piiprostimi ljudmi. Z nekim prav starim kmetiškem možem, ki tudi nemški govori, se je uni dan cele pol ure menil Posebno lepo je pa videti, ko ga srečuje-o šolski otroci, ter pozdravljajo: ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" on pa jim ves vesel tega keršao-skegs posdrava prijazno odgovarja: Amen! ■•Mg. dr. Alojzi Pavissich, apoat. protonotar, ki je nekdaj kot c. kr. nadzornik ljudskih šol v Celovcu, potem v Terstu, in od leta 1869 v Zari služboval, je na lastno prošnjo poatavljen v pokojni 8tan. 6. Janez Ttri, naa roiak, je 27. rožnika t. I. v Montreal-u, v Kanadi, izveršil bogoslovske nauke in je postal subdijakon. Bil je v velikem semenišu sv. Sul-pica; zdaj je na počitnicah pri preč. gosp. dekanu Plut-u (tudi našem rojaku) v Šakopeji, 5—6 milj od sv. Pavla. Drugo leto pa bode z 22. letom posvečen, ker v Ameriki imajo posebno predpravico od papeža, da smejo že v tej starosti mašnike posvečevati. Perzijski poslanec pred Pijen IX. Ni sdavnej, kar je bil perzijski poslanec Nazare Agba a svojim tajnikom sprejet od Pija IX. Poslanci iz Jutrovega ao po domači Šegi svoje visoke kape na glavi obderžali, vendar pa se prav globoko pred av. Očetom priklonili, ter so jim roko poljubili. Poslanec si je v svojem ogovoru častita! sarad sreče, da je bil ravno on izvoljen k slavnemu poslu, ter se v imenu svojega vladarja pokloni sv. Očetu, in da zamore za se in za svojo rodbino prejeti Njihov blagoslov, kteri so vsi rimsko-katoliške vere. Ginljivo je bilo videti, kako so se sv. Oče in vsi pričujoči silno radovali zarad nepričakovane novice o pripoznanji av. vere, — poslanci pa so bili zavoij veselja prečaatitlji-vega starčeka do solz ginjeni. Nad obsegom pisma pa-ganskega vladarja bi se mogel marsikteri evropejsk vladar sramovati. Sah (kralj) nagovori av. Očeta kot vladarja, ne kot jetnika v Vatikanu. V Perziji podeli šah ondi bivajočim katoličanom 8vojo brambo, drugod jih preganja »izobraženec". — Sv. Oče ao perzijanskemu poslancu v spomin podarili križ in dragoceno uro. „Križ, pravi Nj. Svetost, predstavlja oni križ, ki ga jest nosim, in kterega morajo vsi nositi, da pridejo v nebesa. Ura pa bode kazala od le-te do tiste ure v večnost, ktera odpre vhod v pravo domovino, in vse stekajoče ure bode naznanjevala". — Poslanec je bil močno gin jen, se je zahvalil sv. Očetu, ki so mu sv. blagoslov podelili, predenj so ga spustili. Gtrska vlada ▼ Atenah je vsled vprašanja pri sinodi svojih škofov izločila iz očitnih šol čez 40 bukev, kakor sopernih veri ali škodljivih čednosti. Med pervimi je tudi biblija, ki jo je protestanška družba v Londonu pretolmačila v novo gresčino, in je torej obsojena tudi od razkolnikov. — Kaj porečejo pa k temu tisti katoličani po Ljubljani in drugod, ki take protestanške biblije kupujejo? Pa kaj čete pričakovati od tacih, ki 1'im je vse eno, če njih otroci hodijo v katoliške, ali pa trivoverske šole, — vse eno, če naj imenitniši vsih naukov njih otroke uči duhoven ali posvetnjak; — vse eno, če njih katoliški otroci slišijo hvalo ali pa grajo svoje laatne vere! Slišijo se pač že zdaj tako žalostni nasledki take verske vnemarnosti, da bi mogli tudi slepim oči in gluhim ušesa odpreti, ako bi ne bilo pri njih že vse zgubljen** Nomina sunt odiosa. Božja pot v Lordih na Francoskem. Kakor je bilo že omenjeno, se je posvečevanje nove bazilike v Lurdih (največi romarski cerkvi na svetu) godilo 2. julija. Naj omenimo še nekoliko o tej zarea ginljivi slovesnosti. Navzočih je bilo 11 nadškofov (med njimi 1 amerikanaki in 1 laški), 22 škofov (med njimi 4 amerikanaki in 1 švicarski). Cerkev ima zraven velicega, še 14 stranskih altarjev, kteri so bili ob enem času posvečevani od 14 škofov; 1200 ss. maš je bilo opravljenih, in 100.000 ss. obhajil podeljenih. Po sv. blagoslovu, kterega je Pariški nadškof podelil, je iz 100.000 gerl zadonel močen in ginljivi glas: „hvaljen bodi Jezus, kralj miri! češčeno bodi neomadežano spočetje Marije Device 1 — Slava papežu Neomadežane!" — Slovesnega obhoda so se vde-ležili mnogi knezi in plemenitaši iz Francije in druzih dežel. — Drugi dan je papežev poslanec kronal Marijno podobo (štatvo) s prezalo in drago krono. Navzoči pet in trideseteri škofje sc pred ločitvijo od novoposvečene bazilike sv. Očetu poslali pismo verne vdanosti, iz kterega bodi posneto bolj znamenito. „22 lčt ie, kar so Vaša Svetost proglasili neomadežano Spočetje M. D. za verski nauk; par lit pozneje se je bila presv* Devica v jami pri Lurdih sama prikazala, je Vaš ras-glas poterdila, ter se Neomadežano imenovala. S tem, da ate danes poslali svojega namestnika, ki je to slo-večo cerkev Marijno posvetil, in njeno podobo kronal, — s tem ste navdušili češenje in zaupanje vernikov, ki so prišli častit Ooo, ktera se je bila ponižni pastarici na tem svetem kraji prikazala. V ta namen so že skoz več dni romarji iz Francije in iz najbolj oddaljenih dežel v to Svetišče prihajali, da se goreče priporočajo Nji, ktero ste Vi, in ki se je bila sama za Neomadežano oklicala. — Francija je veliko grešila, in ji bo toraj veliko odpušenega; ona ljubi Marijo, ljubi sv. Cerkev, in ljubi Pija IX; tega se živo nadjamo." Liberalna poitenost. V malo mescih je francoska zbornica že v drugič zavergla volitev grofa Mun-a, gorečega vstanovnika katoliških delavskih družb na Francoskem. „Unita" pristavlja, da edino to (ker namreč je vstanovnik katoliških delavskih družb) je slavno zadol-ženje, da je volitev overžena. Nasprotniki, da bi obelili svoje černo samosilstvo, govore o »klerikalnem pritisku"; pa poslanci poročila se brati niso mogli tako hitro, — brali so le sklep in glasovali za overženje. Toda volilci se pripravljajo grofa Mun-a liberalcem zopet v zbornico poslati. Z bojišča jugoslovanskega. Černogorci so dosegli znamenito zmago zoper Muktar-pašata pri Verbici, blizo Bileka. Prederli ao turško kardelo in raztepli 12 batali-jonov na vse strani, ubili Selim-paša, Osman-paša in 300 vojakov pa vjeli. — Ob vzhodu Turka toliko močj6 sili v Serbijo, da je prašanje, če ga bo Cernajev zmožen odgnati. Čutiti je, da Šerbi dobivajo znatno pomoč iz Ruskega. Čedalje bolj kaže, da prav v kratkem bodo vlade posredovale. Čas je, da se nesrečno klanje ustavi. — Angleški dnevniki pravijo, da turški ministri sami vladajo, ker novi sultan je nezmožen k temu. — Judovski in turški listi so raznesli laž, da sv. Oče deržč s Turkom, — in listi, ki sicer judovskim in turškim listom ne verjamejo, so jim to verjeli! Tako-le je. MHšhovske spremembe. ? Ljubljanski škofiji: Duhovnija Kerka je podeljena č. g. Ant. Klemen-u, fajm. Smleškemu. Y Lavantinski Škofiji: č. g. Jože Horvat je poatal župnik v Sirjib. — Prestavljeni ao čč. gg. kaplani: Janez Jakopina za II. v št. Martin pri Slov. Gradcu; Juri Vtičar v Zibiko, in Jože Hernah na Kalobje. — Umeri je duhoven v pokoju č. g. Miha Šumar v Novi Cerkvi 26. julija t. 1. R. i. p. Dobrotni darovi. Za hiralnico pri sv. Jožefu t> Ljubljani: Čast. g. župnik Debelak v Predvoru 20 gK — Čast. gosp. župnik Lovšin pri Fari 2 gl. 10 kr. — Čast. g. Jerič v Ljubljani v drugo 5 gl. — Iz Rudnika farmani % župnikom 13 gl. — Preč. g. J. T. v Dr. 5 gl. Za sv. Očeta: S Podkraja čast g. duhoven pastir in duhovnjani 5 gl., proseči sv. blagoslova za življenje in za zadnjo uro. — Pri sv. J ur j i pod Kumom 5 gl. v pop., 3 dvajset, v sr., in 1 tolar za 1 gl. sr. Za misijon v Adrijanopelnu: G. Jož. E. 1 gold. 25 kr. v sr. in 1 gl. v pop. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in saložniki: Jožef Blaznlkovl dediči v Ljubljani.