Halolisk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., začetert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta fO kr., ako zadene na ta dan praznik izide Danica dan poprej. TefcaJ XXII. V Ljubljani 15. vinotoka 1869. List 42. Na Golgati. i. Stoji tam križ na Golgatni višavi, Na njemu visi Kralj nebes in zemlje , Nedolžno Jagnje, ktero greh odjeralje Sveta, ter z ranami vse rane zdravi. Po križu lije potok že kervavi, Zveličar že v mukah trese se, pojemlje; On zre v daljavo, bleda ko objemlje Mu smert telo, kaj vidi še v daljavi V — Oj tebe, grešnik ! — huj' kot zver nemila, Ki nikdar križu bližati se nočeš , Za Jezusa ker nimaš nič Čutila! On milo gleda na-te Se raz znamnja Rešivnega, — umira; — ti ne jočeS ; — Oh tvoje serce terje je od kamnja! II. Pod križem Mati britke solze joka , Zdihuje, moli, milo oči vpira Na križ. in meč se v serce ji zadira. In rana vanj se seka pregloboka. Na križu vidit' milega Otroka — Od tod vsa žalost Materi izvira; Objema križ, kjer sveto Dete umira, Ki ne doseže Ga več njena roka. Al preklin'vaje rabeljni vadljajo Za suknjo Križanega tam na strani; — Za tožno Mater nihče se ne zmeni. — Le tvoji grehi, grešnik! to ravnajo: Edino greh Marijo, Sina raui, Ki ne pustiš ga; po nobeni ceni! — R a d o s 1 a v. Čredo žaret Je kristjana v sefta*\Jih vaših• (Msgr. Dr. Gaume.) (Dalje.) V. Druga težavnost. Uničenje poganstva. 1. Kakor so jo priljubilo judom judovsko verstvo, tako je poganom na serce priraslo vražno verstvo pogansko. Da je njihova navisnost na bogočastje nar visi stopnjo dosegla, pridružil se je verskemu čutilu se močen nagon strasti. Malikovanje namreč nikakor ni zatiralo strastnih razujzdanosti Človeških, marveč jih je le pospeševalo in gladilo dovolivši vse, kar je grešnega človeka mikalo. Duhu niso nakladali, da mora upogniti svoj napuh pod jarem neprezirljivih skrivnosti. Nihče, nobena veljavna oblast mu ni vrivala verstvenega vodila, ki bi mu ne bilo po godu. 2. Kakor je bilo razpreženo versko mnenje, ravno tako niso v vojnice de vale nravstvenega obnašanja ni-kakoršne ostre postave, človeku je bilo prosto vse , česar koli je serce poželelo. Nesramne razujzdanosti, v ktere človeka popačeno nagnjenje z tako silo vleče, bile so dovoljene, še celo v časti; večkrat so jim bile še častne darila določene. Pa kaj še več! Posvečene z zgledom njih malikov, bile so poganu nekako v dolžnost. Ostudne nesramnosti so bile jedro skrivnosti ali misterij Baha, Cibele in Venere. Postaviti se v javno oskrunje-nje, bilo je večkrat toliko kakor spoznavati pogansko vero. 3. Misel na prihodnje življenje ni prigrenjevala na-sladnosti in tako imenovanega vživanja življenja. Večina poganov mislila je o smerti, da se umreti pravi: poverniti se v nič. Nar modrejši nevernikov so čenčali o potovanji duš iz ene reči v drugo ... V tartar (pekel), kterega so sem ter tje imeli za večnega, primerjali so le nektere grozovitne hudodelnike, ki so se s takimi hudodelstvi oskrunili, ktere se že tako gnju-sijo človeku in se jih ni treba močno varovati. Drugačne razuzdanosti po njih misli niso zapirale pota v elizejske pokrajine. 4. Tudi pogansko malikovanje je bilo kaj zvabljivo in je človeku ravno tako vstrezalo. kakor prosto verstvo in prosto nravstvo. Bogove so častit hodili v prekrasne svetiša. Odlično opravljeni obredni služabniki darovali so krasno okinčanc in ovenčane živali. Mladenči in device v belih, dolgih, s cvetlicami ozališanih krilih pomagali so jim postrežno. Cari, konzuli, starašini z leskečimi znamnji svoje dostojnosti poviševali so s svojo nazočnostjo krasoto obredov. Zrak je bil napolnjen s sladkimi vonjavami. Nar lepši glasovi nar lepoglasniši nastroji strinjali so se s čarovno, vbrano glasbo. Po žertovanji prišle so na versto slovesnosti, plesi, igre, boji gladijatorjev, javne razsvitljave, opanljive gledišne predstave. — Skoraj polovica leta bila je v Romi takim slovesnostim posvečena. .r>. Pemisliti je pri tem, da je to, že samo na sebi tako lahko verstvo pospeševalo vse, kar more pridobiti veljavo kacemu verstvu. Bilo je ljudem kakor prirojeno, spoštovali so ga kot naj draži dedšino svojih očetov. Ljudstva so menile, da je njih sreča nanj zastavljena, nanj so naslanjali mesta in deržave. Bilo jim je tako drago, da so se z veči gorečnostjo borili zanj , kot za svoje življenje. 6. To verstvo je bilo tako starodavno , da se je njegov začetek zgubljal v temoti časov. Mislili so, da je tako staro, kakor svet, da so bogovi njemu začetniki. Veki, rodovi so zanj kričali. Nar slavniši govorniki so se maševali za razžaljenja, ktere so se mu prederzno godile. Vojni poveljniki in nar ponosniši zinagovavci niso si upali v vojsko, ako niso poprej slovesno prosili pomoči malikov; in ko so se zmagovavno povernili, so obešali v njihovih svetiših lovore zmage. 7. K temu prištej razdraženje malikov, s kakoršnim se je ljudem žugalo, neštevilne slepila, navidezne čudeže, mali kom po krivo pripisovane dobrote itd., kar pisavec bolj drobno popisuje. Sibilske bukve obetale so Romi večno vladarstvo čez svet, dokler se bo ravnala po starih šegah, in mesto je z vneto gorečnostjo skušalo ohraniti verstvo, ktero mu je zagotavljalo veliko bodočnost. Tako so se poganjali bogovi in ljudje, nebo in zemlja, da bi se le poganstvo uterdilo in ohranilo. (Koliko moč tedaj, v resnici božjo moč je moralo imeti keršanstvo, da je premagalo te vterjene in tako silno vko-reninjene gnjusobe in ostudnosti! Keršanstvo je Božje delo.) VI. Tretja težavnost. Začetek keršanstva. 1. Uničiti judovsko in pogansko verstvo bilo je pervo, pa še ložji opravilo, ali sostaviti na razvalinah njunih keršanstvo, to je drugi in sicer veliko težji del velikanske naloge. Kaj je keršanstvo? Češenje Križanega iz Judeje, ki se na vsih al-tarjih sveta časti kakor večni Bog in je spodrinil povsod mogočnega jova (jupitra). To pa se je zdelo judom in poganom nar grozovitniši bogokletstvo, sramotenje pameti, neumnost. To verstvo se je še takim, ki mu nikakor niso bili sovražni, zdelo novo, zaničljivo in nespametno, in mislili so, da si bo samo sebi zapiralo pot s sramotno smertjo svojega začetnika, z nizkim stanom pervih oznanovavcev, ki niso poslušali slovečih posvetnih modrijanov. 2. Ogromno število judov in poganov je pa keršanstvo prav naravnost čertilo. Zakaj v njem je zoret prišla na beli dan strahovita prikazen vesnice, one toživne resnice, ktere se člo-pek boji kakor biča, ker ona pogublja dela teme, ker mu nadleguje s svojo neprizanaš-ljivo svitlobo, ker ga preganja z grizljeji vesti. Kako velik je moral biti strah, groza in besnost vsih onih ljudi popačenega serca, s kterimi je bil Bvet napolnjen? Kaj jim je bilo začeti, ko so morali viditi, kako si ta mogočna kraljica svoje sebi poropanc pravice zmagovalno zopet osvojuje! 3. Ce je bil mož nar slavniši modrijan, če je bil Sokrat obsojen popiti kozarec strupa le zato, ker se je derznil, kakor pišejo, le eno samo resnico v spominu razbuditi, kako bo svet one v svoje naročje vzel, ki so vse resnice na glas, očitno oznanovali, s tako priterjeno velja nostjo, da jih noben ugovor ni mogel omajati! Zato se je bilo po čudni naključbi ob enem nevedno ljudstvo in bistroumno modrijanstvo zarotilo vse žile nategniti, da se keršanstvo v kali zatare. 4. Pri tem si je bilo^pa keršanstvo tudi se samo sebi nekako na poti... Čudno je to, pa vendar res. Glejmo vero keršansko; v nji je polno nezapopadenih skrivnost, ona oznanja Križanega Boga, enega samega Boga in tri osebe v Bogu, včlovečenega Boga, rojenega od Device, Boga, ki se daje v hrano pod podobo ko-ščeka kruha, v pijačo pod krilom nekoliko kapljic vina — in veliko tacin verskih naukov, ki se na pervi hip nepametni zde pameti. Kdor je hotel pokristjaniti se, moral je vse te verske nauke sprejeti in ne besedice ugovarjati, moral jih je verjeti s takim prepričanjem, da je bil pripravljen še celo življenje dati zanje; ako pa ne, pričakovati mu je bilo na koncu življenja večno pogubljenje. (Kolika moč tedaj — nrava božja moč, moč resnice je v kersanstvu, da je take teže premagalo in jih premaguje!) 5. Oziroma na nravski nauk strašilo je keršansko verstvo z ostrostjo in zatajevanjem samega sebe. Od-strašljivo je bilo keršanstvo zavoljo ostrosti: ne le da bi pogubljalo le kazni vredne djanja, prepovedovalo je celo besede, poglede, nar manjši gibljeje, če so bili nasproti kaki čednosti, ktero je oznanovalo. Oznanovalo je pa vse čednosti. Seglo je v globočino serca, poiskalo nar tankejši grešno koreninico in jo brez usmiljenja iz-rovalo... (In kakor je bilo v začetku, tako je zdaj; keršanstvo hoče čisto vero in čisto življenje, zakaj svet je Bog, ki je vstanovil edino pravo vero.) Slovensko narodno - klerikalna stranka. *) Kaderkoli nalete liberalci pri svojih namerah na znatne težave, ktere jim nastavlja slovenska stranka, vpijejo in sklepajo nad narodno klerikalno stranko, ker so čisto brez vsakih drugih tehtnih razlogov. Neznansko veliko je storila o tej reči „Marb. Ztg." odkar ji je bil vrednik dr. Wiesthaler, pa tudi pod sedanjim vredništvom, ter je prav malo številk tega lista, ki niso zabeljene 8 krepkim tim izrazom. Ima pa ta kremljica čudno čarovno moč, da zamore prav odločne narodnjake spraviti iz vojnic, ki zapuste raji narodno stalo, da bi le tudi oni ne bili „klerikalci." Ker je slednjič beseda ta že slehernemu bezničarju na jeziku, da si ji ne ve pravega pomena, mislim, da se splača trud, ako poišemo pravo korenino tej kremljici. „Klerikalna stranka slovenska," to se pravi: vodniki stranke slovenske so z duhovstvom (klerus) v oziru narodnem enih misli, da derži tedaj duhovstvo z narodom, da je narodno. Ako tedaj to nemško liberalce tako v oči zbada, dajo sami razločno poznati, da jim 1*e prav za prav na poti duhovstva socijalna moč, in ;ako dobro bi jim delo, ako bi se jim posrečilo narodnjake ločiti od duhovstva, ter z umetnim razdorom oslabiti stranko slovensko. Poglejmo reč natančneje. Dokaz se ne potrebuje, da je duhovstvo spodnjega Sta-jera narodno s sijajno večino. „Je pa mar to duhovnom nečast, ali nasprotuje to — kakor nemški liberalci po svetu trobijo — pravemu du-hovskemu poklicu." Razločujmo, in sprejmimo logične posledice. Ljudstvo more bivati v tacih razmerah, aa je kar naravnost dušnim pastirjem dolžnost, z višjih keršansko cerkvenih obzirov braniti tudi narodne pravice ljudstva, kolikor se to strinja s poklicem duhovstva. Poljsko duhovstvo p. se bori proti Rusii po vsej pravici za poljsko narodnost, dobro vedoč, da poruso-vanje poljskega naroda ni mogoče brez ruskih učilnic, in te — saj kakoršne so sedaj razkolniško-tankovestne misli in načela ruskih vladnih krogov — se ne dajo misliti, da bi ne oslabile in konečno ne vničile katoliške zavesti in vere. Zato je imel prav „Volksfrd.", St. 2, 1. 1868 pisaje: „Poljci vejo, da je zvestoba do katoliške cerkve tudi bramba njihovi narodnosti, in ko preganja petrograjska vlada cerkev, da tako vdari po sovraženem polonizmu samem." Res je tako; ruske učilnice trosijo razkolniško mišljenje in marsikterega katoličana zmaga slednjič tudi mastna služba, ktera mu je na ponudbo, ako se voljnega skaže vladi. Na ruskem Poljskem se gotovo nič ne more očitati duhovstvu zastran tega, da brani ustmeno in pismeno tudi narodno stvar, kajti dobro ve, ako se ugonobi na- " •) Iz .,Grazor Volksbl." rodnost, da zgine tudi duhovna izolika, s to pa, ako je stiska od zgorej, so zatira tudi katoliška zavest. Oe je dalje majhni drobec velikega naroda na tem, da popolno zgine v tuji narodnosti, ter zgubi lastnijo svojo, ne bo gotovo nihče katoliškemu duhovstvu v nečast, marveč v čast prišteval, ako se trudi braniti ljudsko lastnijo, na ktero se ima nebeška resnica kakor cepič nastaviti in pa boriti se, kolikor je moč, da se ne pripravi ob narodnost svojo, to je, da se ne raznaravi. Dobro tedaj tudi umemo, kako hvali „Volksfrd.", št. 97, 12. letnika v nekem dopisu iz „Rb. Volksbl." nemško duhovstvo v Luksenburgu, da je „posebno močna pod- Eora nemškega življa" v Luksenburgu. ,,Katoliško du-ovstvo" — pravi dalje dopisnik — „podpira in pospešuje že leta in leta nemško bitje in življenje, kakor noben drugi oddelek prebivavstva ne... Ne enkrat, temuč stokrat so mi (dopisniku) zagotovili duhovni, da ni nič nravi njim zročene čede nevarnišega in hujšega, kakor razširjajoče se francostvo, pa da se mora z vso močjo na to delati, da se nemštvo po deželi vedno terdneje vkoreninuje." Nemško duhovstvo tedaj jeterdno narodno, pa to mu je čast, ker vidi naj večo nevarnost za vero in nravnost, ako se zbriše ljudstvu nemška lastnjja. . ~ Ce je tedaj slovensko duhovstvo na spodnjem Sta-jarskem kakor tudi drugod narodno, čimu je, in kako se da opravičiti prizadevanje njegovo? Slovensko duhovstvo iz ljudstva, za ljudstvo in sredi njega delajoče, ve in čuti, da je ponemčevanje v šoli in v javnem življenji potisnilo ljudstvo pod poveršje splošne olike zahodne Evrope. — Ran j ki knezoškof Cengerle so djali prav modro: „da je človek v resnici pobožen, treba je, da nima le serca ampak tudi glavo." ^ Pristavimo temu še: da je človek z veselim prepričanjem katoličan, je duhovna olika neogibna potreba, posebno sedanji čas, ko se stavijo druge vprašanja katoličanom, kakor v času preganjanja kristjanov. Keršanstvo krije ideje, ktere, ako jih človek sprejme, zopet čoveka vsega sprejmejo, (prešinejo), tako da je notranje bistvo njegovo keršansko, da misli keršansko in stoji neomajljivo prepričan v zvestobi svoji, naj zroji tudi še močneja opozicija zoper katoliško cerkev, kot je v naj novejši eri na Avstri-janskem. Kako pa je vcepiti ljudstvu te ideje, ako se dušno vpritiska k tlam, kakor žali Bog ljudstvo na spodnjem Štajarskem, in to vsled politike, ki je nameravala na veliko Nemčijo, in le višji krogi so nalosani z napol nemško oliko, tako, da ta oddelek prebivavstva more sicer čitati nemško časopisje, blebetati za drugimi neumne kremlje; ni pa zmožen umeti temeljnega slovenskega uka, naj si je pismen ali ustmen, ker mu primanjkuje splošni oliki potrebno jezikovo znanje. Je tedaj ljudstvo razun turških podjarmenikov, v Evropi morebiti edino, ktero se od pervega podučevanja v ljudski šoli pa do vseučilišnega uka nikoli ni odgojevalo in likalo naravno, to je, v maternem jeziku, in bi se tudi v prihodnje ne, ako bi se spolnile želje naših nemških liberalcev, — saj verh in cvet olike — kakor nezapopadljivo mislijo — je Slovencem v tem, da se nemščine uče. (Konec nasi.) Veriice iz iivOenfa sv. Očeta Pifa IX (Spisuje A. Zakotkarjev.) V. Pij a IX veseli in britki dnevi. Ker se je volitev zarad mnogih obredov še le zvečer doveršila, in sicer tako nenadno, tako čudovito, kakor smo videli — ni bilo nikakor moč pripraviti vsega potrebnega, da bi se bilo še tisti večer, kakor je bila sicer navada, ime novoizvoljenega papeža po mestu razglasilo in se še tisti večer Pij IX očitno pokazali brez- številni željno čakajoči množici. Zato se je ta slovesnost preložila na drugo jutro. — Pač je bilo sv. Očetu tesno pri sercu, ko so se ta večer pervikrat čutili očeta vsih očetov, pastirja vsih pastirjev, papeža in kralja ter namestnika Kristusovega, ko so na svojo ramo sprejeli tako težko breme v tako hudih časih. O gotovo so pokleknili pred podobo Križanega in pri Njem miru iskali po tako soparnem trudnem in osodovitem dnevu, gotovo so se na novo prav goreče in serčno priporočili in izročili svoji ljubljeni Materi Devici Mariji. Koliko je ta trenutek terpelo in se bojevalo njihovo blago serce, je le Njemu znano, kteremu je odkrita globočina vsih človeških sere. Kakošni občutljeji da so jih sprehajali, kaže po nekoliko to le pisemce, ki soga neutegoma majhno pred polnočjo domu pisali: „V Rimu, 10. rožnika. Predragi bratje! Vsegamo-gočnemu, ki povekšuje in ponižuje, je dopadlo mojo ubogo osebo povzdigniti k nar veči časti tega sveta. Njegova volja naj se vsikdar spolni! Spoznam in globoko občutim neizmerno breme te nove oblasti, čutim pa tudi svojo veliko nevrednost, da ne rečem svojo popolno nezmožnost. Dajte moliti in molite, o molite tudi Vi zame! — Ko bi imela soseska v znamenje svojega sočutja kako javno svečanost napraviti, Vas prosim, vroče želim , da ves denar, ki se je v to odločil, se oberne po previdnosti mestnih poveljnikov instarašin v blagor mesta. Kar pa Vas zadeva, dragi bratje, Vas objaraera iz celega serca v Jezusu Kristusu. Ne da bi se veselili zato, raji obžalujte svojega brata, ki Vam podeli v vsej obilnosti svoj apostoljski blagoslov. Pij IX." Noč je mirno pretekla in zaznava se zaželeni dan 17. rožnika. Silno ljudstva se zbere zjutraj zgodaj pred Kvirinalom in komaj pričakuje odločene ure, mea seboj ugibaje, kdo da bi bil novoizvoljeni papež. Že je bila splošnja menitev in govorica, da je kardinal Gizzi; — kar udari ura devet, topovi zagermč in neizmerno hitro stokrat zaporedoma ponovijo svoj gromoviti strel, vse potihne in zdajci se prikaže naj starši kardinal-di-jakon ter z resno besedo pozdravi vse pričujoče: „Ozna-nim Vam veliko veselje. Papeža imamo nadpreslavnega, prečastitega gospoda Janeza Marija Mastaj-Fereta, kardinala sv. rimske cerkve, ki so si izvolili ime Pij IX!" Pri tej priči zadonijo trobente, zabobne bobni, razlega se vojašlca godba in veselo zvonjenje odmeva po celem mestu. Zbrana množica pa je od kraja vsa osupnjena, ker je bila tolikanj vneta za kardinala Gizzija, da na Mastaja še mislil nobeden ni. Vse drugač pa ie bilo, ko se novoizvoljeni naj viši pastir na čelu vsih kardinalov sami prikažejo ter resno in veličastno pred nje stopijo. Ko se ozrejo na neizmerno množico ljudstva, ktero imajo danes pervič blagosloviti, jim koj pridejo na misel brezštevilne ljudstva vesoljnega keršanstva, ktere je Bog zdaj njihovi skerbi izročil in nad ktere imajo zdaj sprositi in razliti sv. blagoslov Narvišega. Solze se jim udero iz oči in globoko ginjeni pokrijejo z obema rokama svoj obraz. Vse je mirno, vse tiho. Pij zopet povzdignejo roke, da bi blagoslovili , pa zopet jim omahnejo in obraz zakrijejo. Ljudstvo okrog je do solz ginjeno. Zares veličasten, slovesen, nepopisljiv prizor! Naposled vendar dajo sv. Oče trikratni blagoslov in germeči topovi z angeljskega grada oznanjajo mestu in okolici veselo novico, ki se z veliko naglico po vsem svetu razširja in povsod ra-dovanje vzbuja. Povsod se vname viharno veselje in po celem mestu se razlegajo živi slava- in živioklici. Viva Pio! germi kakor iz enega gerla. Imeni Pij in Mastaj ste zdaj vsakemu na jeziku in vsak se spominja na dobrotne dela njihovega prejšnjega življenja. Zakaj ime Mastaj ni bilo nikakor popolnoma neznano, bilo je le nepričakovano, zato so se od kraja vsi nekako zavzeli, t. j. niso bili ne veseli in ne nejevoljni: sami niso skoraj videli, pri čem da so; ko pa so jeli misliti, spomnili so se, koliko dobrega so storili novi papež nekdaj v Tata-Giovanni, kako ljubeznjiv, kako dober in vnet duhoven da so bili, koliko nesrče so odvernili, koliko ubožcev osrečili, koliko sirot očetovsko presker-beli, koliko jokajočih utolažili itd. Tedaj pa niso mogli prehvaliti Pija Ia, besedi jim je zmanjkovalo, da bi ljubezen, navdušenje za sv. Očeta izrekli, kjer koli so se očitno prikazali. (Dalje nasl.) Propaganda ce. oo. jezuitov r Gaziru na Ešibanu. (Dalje.) Govornik dalje omeni, da je papeštvo skoraj v vsih deželah domače vstave vstanovilo, le na jutro vem ne, ter pravi, da je zdaj vgoden trenutek prišel, ker vlada tudi drugoverce terpi. Nadaljuje potem, da je papež Gregor XIV jezuite tje poslal in da vstav podpore od propagande dobiva. Nadalje dokazuje, da ne bi bilo tako dobro, ako bi se jutrovci hodili v Rim učit. Podnebje, denarne zadeve, ki so druge, jezik, ki se pozabi , lahkomiselnost po tujem izobraževanju pride v domovino, so tehtni razlogi za vstav v domačii. In ako doma ostanejo, darujejo vse svoje dušne zmožnosti domovini. Govornik po razsnovanih razlogih hvalo izreka čč. oo. Planchct-u in Riccadonnu, ki sta perva sprožila misel za ta vstav. Za tem še zahvalo izreku je č. o. Ryl-l«»-tu, *) ki je spočel veliko misel, da naj se ta vstav po zgledu propagande v Rimu razširi in sprejema mla-denče iz vsih jutrovih krajev, iz Sirije, Egipta, Palestine, male Azije, vejikc Armenije in iz severa otoman-skega cesarstva.**) Še dalje je govoril: „Blagor tebi Gazir, blaga sadnica, iz ktere bo toliko dobrih duhovnov v brambo katoliški cerkvi izhajalo, po kterih se bodo nam bližali razkolniki iu morebiti tudi nevemiki jeli spreobračati. Tvoji domači duhovni, popolnoma znani z navadami, mislimi in jezikom svojih rojakov, bodo z večo koristjo svoj sveti posel opravljali, kakor tuji. Gazir, ti nam boš z Božjo pomočjo vednost in pobožnost evropejskili duhovnov pridobil, ti nas boš olike tako izučil, da bodo naši rojaki čislali našo delavnost in službo, pa tudi da svoje očetovske Šege in navade ohranimo. Blagor ti toraj, Gazir, pribežališče za našo mladost! Blagor tebi, rumena zarija za duhovstvo! Blagor!" Komaj je mladi Armenec končal, že je besede prosil Maronit France Saadct. Njegovi starši in sorodovina stanujejo v prijetni vasici Eden u, tako rekoč v obnožji slavnih Ceder. Tako le je govoril : „< lovori se Vam, gospodje, o vednostih, ki naj bi jutrovo deželo razsvetlile, in Vi morebiti dvomite, če kaj premore učenje v deželi, ktero po navadi imajo za sedez nevednosti in nezmožnosti. Ako dovolite, hočem Vam na kratko vse naše učilo razložiti. Deli se v dva dela: klasični nauki in učenje posebnih jezikov. Pri-pravljavno leto, v kterem se novinc s irancoskim je- *) Ta K vilo je tisti priserčni prijatel ranjcega nasoga Knoble-harja, ki je l>il pred njim misijonski prednik v Jlartumu. V -lavni propagandi na Gaziru s« je naš Nace Knoblehar s Poljakom o. Kvllom skupaj učil arabščine in na srednje-afrikanski misijon pripravljal ; tukaj j«- sprejel tudi znani primek „Abuna Soliman" (ali Sub-jsnan). ktero jutrovcem ložej teče kakor druge njim tuj« imena, da si je tudi v tem delavnost prilajšal. Yr. **) Tudi kaki bulgarski mladi-uči so vm«'s in ako bi bilo toliko Slovanov, da Ki l>il.. truda vredno, učilo bi se tudi slovansko. Vstav ni le za duhovski stan, temuč ima tudi oddelek za svetno izohrazo, »lasti za ter^ovce itd. in starši mladenče iz Aleksan-drije in vsih «trani tje pošiljajo. Naj pokažejo baliači, „laži- zikom soznanijo. je pred klasičnimi študijami. Za tem pridejo latinske Šole, po evropejskem načinu osnovane. Greški jezik se uči v štirih poslednjih letih. Modro-slovje, matematika in fizika sledijo klasičnim tvarinam, naposled se porabijo tri leta za dogmatiko in nravnost, za razlaganje sv. pisma, za kanonično pravo in cerkveno zgodovino. Posebno leto je odločeno melhitiškemu obredu. Sirski, greški in kaldejski jezik imajo zopet svoje leta in razrede. Tudi hebrejski jezik ima vmesten prostor. Kar se učenja živih jezikov tiče, vredeni so takole: Vsaki dan dve lekciji v arabščini za tiste, ki so že v jeziku zmožni, dve drugi za Evropejce, kterih prihodnost tega jezika potrebovala bode. Peta in šesta lekcija je za turški in sedma in osma za italijanski jezik odločena. Moram pa tudi opomniti, da imamo dvoje sredstvo, ktero nam učenje jezikov zlajšujc. Na sprehodih smo po naših postavah zavezani enkrat francosko, drugi pot talijansko ali slovniško arabsko govoriti. Ako nam postave dopuščajo, zbiramo se v kope in se vadimo v turškem in armenskem jeziku, in še celo med jedjo imamo priliko v jezikih se vaditi. Branje med jedjo je latinsko, francosko, talijansko ali arabsko. Trije naših profesorjev čujejo vedno nad tem, da se pravilno bere, in ne en pogrešek ne uide bralcu, da bi se ne popravil. Po takem načinu nas vadijo prav izgovarjati, in nas navadijo lepo brati tudi za veče občinstvo. Vidite gospodje, kako goreče so naše želje sc kaj naučiti; ako pa mislite, da so prevelike, prizanesite. Pravijo nam, da dobro vravnavana in pametno obračana učeuost je zdatno sredstvo za izobraženost: radi bi toraj, da naj se tudi naša ljubljena domovina vdeležuje te dobrote. Komu je prihodnost znana? Vaša Evropa, gospodje, je po učenostih, ktere so v hudih časih samostani varovali, in v mirnih med ljudstvo razširjali, na verhuncu vsih drugih narodov. Zakaj ne bi ravno tista vednost, gojena po jutrovskih duhovnih, s svojimi blagimi žarki ne samo kristjanov, ampak tudi inuhamedane obsijala? Prostost, ktera se zdaj tem ljudem nekoliko dani, njim dopušča misliti na to, da sčasoma tudi oni k naši veri pristopijo, in njih občenje z olikanimi narodi jim želje navdajajo, da bi se tudi oni povzdignili na stopinjo njih omike. Nočem pa z oblaki zakrite prihodnosti preiska-vati, poglejmo le sedanjost. Vidim dva mogočna sovražnika. Eden je razkolništvo, ki s svojim zlatom katoliško cerkev motiti iše, drugi pa je anglikanstvo, ki nič ne gleda na stroške, da bi le naše kraje, češ da, osrečil. Gorje tedaj jutrovski cerkvi, ako bi imela slabe in nevedne duhovne zopernikom nasprot postavljati. Neogib-ljivo potrebno je pripravljati zvedenih bojevavcev, da osnove cerkvenih sovražnikov prekrižajo in njih zmote odkrivajo." Govornik ima nadalje upanje, da bo jutrova dežela sčasoma tako cveteča v veri kakor je bila v četertem stoletji, in se nadja, da bodo duhovniki, akoravno različni po narodnosti in obredih, vender združeni v ljubezni Jezusa Kristusa delali v prid jutrovcev. Učenec Edmund Portalis, priprosto-veselega obraza, tako-le beseduje: ,,Gospodje, dovolite mi Vašo pazljivost na nekaj oberniti, kar je, se mi dozdeva, se izmuznilo mojima součencema . . . Med dobički, ktere daje skupni vstav za duhovščino na jutro vem, se mi zdi, je tudi edinost in zloga, in pa toliko bolj, ker smo v deželi, polni needinosti in razpertij." Govornik v daljši razpravi naznanuie, koliko so raznih obredov patrijarhi in drugi duhovniki pripomogli k dobremu vspehu tega liberalci," kje imajo enako napravo, ki bi v celcm delu sveta oliko razširjala, kakor ta vstav. Skažite se, kaj ste storili za oliko človeitva, Vi, ki po Časnikih, po zborih, po vsih shodih zop«-r samostane in duhovstvo dražite? Olikovanje Vaše je gerda laž in trošenje zmot in nejevere. Vr. vstava, koliko učencev različnih narodov in obredov so v to napravo pošiljali patrijarh Valerga, inlgsp. Mussa-bini, vikši škof v Srairni, armenski in raaroniški pa-trijarhi, apostoljski delegat Brunom itd. Potlej nadaljuje: „ Vidite gospodje, kako različni narodi in kako mnogoverstni obredi so tukaj združeni. Ali ni tedaj edinost v tem kraji veliko vredna, ktero gojijo duhovni z združeno odrejo? Vprašali me boste, dobro vem, ali ta edinost v resnici tu kraljuje? Ne dolgo je, kar je neki popotnik mojemu profesorju rekel: Vaša največa težava je pač v tem, ker so Vaši učenci iz ta'so različnih krajev in imajo tako razne navade in šege, in pri vsem tem jim vcepite bratovsko ljubezen. Ne vem sicer, kaj je moj profesor na to odgovoril; ako bi pa jaz tako vprašanje dobil, odgovoril bi, da se zastonj po celi Evropi išče vstav, v kterem je toliko edinosti, bratovske ljubezni in družinskega duha, kakor pri nas, in rad bi povedal besede našemu vstavil v čast, ktere sem unidan v svojih molitvenih bukvah bral: „Ecce, quam bonum et quam jueundum habitare fratres in unum. Glej, kako dobro in prijetno je, ako bratje v edinosti prebivajo." Zadnje besede govornikove včinile so mnogo dle-skanja in veselja, in s to bratovsko ljubeznijo se jo končal pervi del akademije.*) (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Iz katoliške družbe. Tisti tukajšni družniki, kteri žele imeti zapisnik bukev in reda družbine bukvarnice, naj pridejo ali pošljejo ponj; skazajc se z vstopnico. Za zunanje ude so omenjene pole že poslane do prečast. dekanij s prošnjo, naj bi jih blagovolile družnikom oddati. Ob enem se zavrača na §. 5 bukvarničnega reda s pristavkom, da soba za odborne seje bode gotovo odperta ob vsih nedeljah in praznikih od 10—12 dopoldne in od 1—5 popoldne, in na mizi bodo za branje časniki in dnevniki iz besednice. V Ljubljani, 8. vinotoka 1869. Za odbor : V i 1. gr. \V u r m b r a n d. Iz katoliške družbe. Vsled družbinih pravil bode za to leto veliki shod v sredo 24. listopada popoldne ob 5 v čitalniški dvorani. Odbor to naznanja častitim družnikom in jih ob enem vabi, naj bi obilno na shod prišli. Tisti p. n. gg. družniki, kteri mislijo na velikem shodu kake predloge staviti (kaj nasvetovati), naj blagovolijo taiste najdelj do 10. listopada pisane poslati odboru, ali pa jih pri družbinem predsedniku besedno sporočiti, ker pozneje poslani ali naznanjeni ne grejo več na dnevni red, o teui pa se ne obravnava na shodu, kar ni na dnevni red postavljeno. Vstop je dopušen le po skazanji vstopnice. V Ljubljani, 10. vinotoka 1869. Za odbor: Vil. gr. Wurmbrand. Zdolej podpisane vabijo ženske osebe katoliške družbe, da se zavoljo pogovora za napravo bandera prav obilno snidejo v nedeljo 17. t. m. ob petih popoldne v tisti sobi, kjer ima odbor katoliške družbe svoje seje (v gosposkih ulicah št. 214 v drugem nadstropju). V Ljubljani, 13. oktobra 1800. Marija pl. Copini-eva. Lucija Domenikova. Marta Ger-berjeva. Marija Jalenora. Jovana A'epom. Jerajeva. Amalija gro/inja FAchtenbergova. Frančiška Ovijačeva. Frančiška Ovijačeva, hči. Kornelija Solmajerova. Frančiška Šupevceva. Marija Tavčarjeva. Herta gro/inja IVurmbrandova. •) Po nekem prijetnem naključji mi je prinesel pismonos list iz vstava na Gazira — ravno ko sem ta spis za stavljenje vre- doval. (Gl. v Ogleda.) Vr. Več gospodov, ki imajo opraviti z bratovšino ss. Cirila in Metoda, je popraševalo po podobicah te bra-tovšine: imamo jih zdaj veliko in naj pošljejo po-nje, kteri jih žele. Kolikor bolj se vesoljni zbor bliža, toliko bolj je v resnici potreba, da se na pomoč kličeta velika zavetnika Slovanov, naj bi se zopet z materjo cerkvijo sklenili narodi, ktere sta ona cerkvi in oliki pridobila, napuh pa jih je od cerkve odtergal in s tem pogreznil v neštete druge nesreče. Gosp. Nedved je dal ravnokar na svetlo zopet nov umotvor za glasbo, namreč: ,,Mašo za solo, dva glasa in orgije," — že dvajseto delo. Dobiva se pri Ceško-Tilu (po 1 gl. 50 kr.). Maša je v G postavljena. Vsa oprava prav lična. Iz Totnaja na Krasu. Draga Danica! Skušaj razglasiti po slovenskem svetu redko svečanost, kovo smo obhajali 10. dne tekočega mesca pri nas. Tri dni prej, namreč četertek, petek in saboto so po trikrat na dan oznanjali zvonovi vse tomajske fart* veselo svečanost, ki ima se obhajati v nedeljo 10. okt. Leta 1706 v Koprivi tomajske fare rojeni gospod Anton Ukraar je zapel svojo novo mašo 10. oktobra 1819. Od tistega časa je ncutrudljivo in z navdušenostjo spolnoval dolžnosti svojega težkega stanu povsod, kamor je bil poklican. V svoji zadnji službi kot larman v Tomaji od leta 1831 je z enako radostjo delal na korist katoliških vernikov, in dela zmiraj. Njegova ne-vtrudljiva delavnost, kar tiče Božjo službo, odgojevanje mladeži po šolah, in podučni izgledi v dosegi posvetnega blagostanja so mu naklonili vdanost vsih 1'aranov , spoštovanje vsih znancev. Tudi prečastito škotijstvo je priznavalo vse te zasluge ter mu je izročilo šolsko nadzorstvo, ga volilo za dekana in zadnjič Njih veličanstvo za častnega kanonika. Se terdni starček je pretečeno nedeljo, to je 10. oktobra, obhajal svojo zlato mašo pri sv. Petru v Tomaji. Premilostni *kof teržaški, groi rimski, so sc milo- in velikodušno vdclcžili te slovesnosti , azistirali pri sveti maši, opravljajo službo arhidi-jakona, z drugimi kanoniki in mnozimi duhovni vse okolice. Cveteropevci ljubljanske Čitalnice so pa z mič-nira petjem mnogo mnogo pripomogli k povzdigi te slovesnosti, in umetna spremba z orglami sc je milo zlagala. K tej malokadanji svečanosti jc bila privrela nc-Številna množica ljudi od vsih krajev. S cvetlicami in zelenjem okinčana prostorna cerkev je bila vsa nagnjetena z ljudmi. Pred cerkvijo so daleko oznanjali možnarji poglavite dele sv. maše. Pri kosilu je bilo s prečastitim vladikom teržaškim vred mnogo prijatlov in spostovalcev, njih do 1. Iz-verstni teran tomajski, zlasti iz Vedeinskih zemljiš, vzajemno petje pričujočih sokolcev in splošno prosto vedenje je pripomoglo, da se je ta veselica prek večera končala v nar lepšem redu na zadovoljnost vsih deležnikov. Sam večni Bog daj, da naš preljubi gospod dekan še dosti — dosti let sebi izročene ovčicc srečno pase in varuje vsih hudih napadov, kar tiče dušni in telesni blagor, na svoje veselje in blagor vsih fararsov. Iz Gazira na Libanu, 17. sept. 1869. Milovščina..., ktero ste v. č. gosp. s pismom 18. avg. t. 1. blagovolili nam poslati, nam je prav nepričakovano veselje napravila itd. Namen vstava našega na Libanu Vara je zadostno znan, na kratko Vas toraj zagotovim, da bomo po Vas poslano milovščino v vresničenje namena porabili. Kaj bi do konca lista molčal, mar naj koj zdaj povem, kaj je vzrok, da Vam ne odgovori tisti pater, kteremu ste Vi pisali. Za Vas bo nepričakovana novica, za me pa žalosten spomin! Tedaj, že je skorej leto, od- kar se je o. Bourquenoud iz revne te zemlje preselil v boljši domačijo, in kakor terdno upamo, je v posestvu boljšega življenja, kjer ni terpljenja in ne žalovanja. Pač res, kaj je človeško življenje? Kako hitro in uenadoma zamore končati! Kdo bi bil mislil, da nam bo ranjki o. Bourquenoud tako hitro pot na uni svet pokazal? on, ki je bil v naj boljših moških letih! — 17. oktobra, ravno v praznik Marijne čistosti, je po šestdnevni bolezni popoldne med 3. in 4. uro mirno v Gospodu zaspal. V družbi z enim naših holanških očetov, ki kake tri leta v Bejrutu stanuje,**) šel jena učeno potovanje v kraj Antijohije. Že domu se vračaje zapazi neko jutro na barki, da le z velikim trudom levo roko zamore pre-gibati. V začetku je nekoliko mislil, da je premrazenje, pa kmalo je sam sebi verjel in se prepričal, da je nasledek mertvouda. Pripovedoval mi je ta dogodek, ko je že spet bil v svoji sobi in pristavil je: „Cas moje smerti se približuje." In res, le malo dni nam je bilo še odločeno ga v prostih urah viditi. Kakih sedem dni pred smertjo hotel je neko jutro o navadni uri sv. mašo Srati, nekaka slabost pa se ga loti in moral je, ko se je bil komaj dobro v sv. obleke napravil, iz zakristije v svojo sobo se podati, ktere od večera tistega dne brez pomoči ni mogel več zapustiti. Vsa leva stran je bila namreč od mertvouda omamljena in glava od vročice vsa razbeljena. Kadar ga je merzlica prav hudo napadla, ga je zapustila zavednost, za zadnji dan življenja pa se mu je vernila popolnoma vsa zavednost. V jutru je opravil veliko spoved in potem je prejel sv. obhajilo. Popoldne so ga djali v sveto olje in kmalo potem je mirno v Gospodu zaspal. Gazir ga bode močno pogrešal: nameraval je gotovo še velike reči doveršiti za sv. vero in za učenost; ali človeške pota niso Božje pota. Priporočujem tedaj njegovo dušo Vaši pobožni molitvi. Našemu vstavu, hvala Bogu! se ne godi preslabo. Ako bi imeli več denarjev in druzih pripomočkov, koliko dobrega bi se dalo storiti! Kadar se mladenči s počitnic snidejo, kar se bo do 7. oktobra zgodilo, bomo imeli v svoji napravi vse vzhodne obrede. Aled temi re-jenci so tudi štirji Bulgari. Pred nekaj dnemi nam je propaganda v Kimu poslala dečka, ki je doma iz Epira, in še neki grešk propagandist ima k nam priti. Razun teh je prišel pred enim tednom gojenec iz vstava gospoda Valerga v Jeruzalemu, da tukaj bogoslovje ponavlja. Glavni vzrok temu, da so ga v Gazir poslali, bile so vedne sitnosti, ktere je v Bejt Džali (Patrijar-hovo semeniše zraven Betlehema) od svojih še razkol-niskih starišev imel prenašati. Kar se tiče našega posebejnega vstava (menim, ne-duhovne), je tudi temu število se pomnožilo. Imamo otroke iz naj boljših družin : zdaj precej Evropejcev. Karol Sibulski, pa kterem vprašate, že skoraj dve leti ni več pri nas. On ni bil za više učenje. Mi duhovni smo vsi precej zdravi in veseli. Eden izmed očetov, ktere ste pred tremi leti tu videli, je šel pred letom v Fourviere (Lyon), da na Francoskem bo-^oslovske šole doversi. O. Kanutti je Še vedno naš rektor itd. P. Fl. Engbert. S. J. *) !>'ur<{ii> neud (r. Burknu) je bil posebno učen in priljuden gospod: zlasti jr obilno p«.jn.tov.il po Palestini in jeondotne kraje mično in učeno popisoval. V kolinskem časniku ,,l»as hI. Land" se nahaja vet" njegovih spisov. Vr. ") Najberže č. g. J. Van Ifan, profesor, >e mlad, učen mož, ki ima <>d svojega reda nalogo Palestino preiskovati, učeno in kritično popisati; pričakovati nam je torej kaj izver cerkve. Minister Jolly je napadal pravice sv. cerkve ter rekel naravnost, da deržava je nad vse (suvrčn,, tedaj ji mora cerkev podložna biti!! Kdo bo pa potlej suvrčn ia omnipotent, ako mavtarji prestol prekucnejo, ali če ošabnega ministra zadene pravica Božja, kakor napihnjenega A mana? — Na Francoskem bližen vihar napovedujejo, in zmiraj manj se zanašajo, da bi se Napoleonovci mogli ohraniti. Ako bi bil Napoleon III bolj s cerkvijo deržal, gotovo je, da bi ne bil v take zadrege prišel. Kako 3e je Napoleon obnašal o Kasteltidardi, o izda-javskem razdiranji Jakina? — Kardinal Svarcenberg in škofa bud« jeviški in linški so imeli odriniti 10. in kardinal Ravšer 25. tega mesca v Rim. — Iz Ljubljane. Šolska mana. Sliši se, da tudi po nekterih gimnazijah na Slovenskem se kaj živo cvirna in agitir.i, da bi se fttudentovska maša zaterla. < >d kod brije ta merzli duh? Kje bodo mladenči spro-siii pomoči za modrost in učenost, če ne pri studencu vse milosti in vsih darov? In ali ne pravi postava, da vero in verske vaje Cerkev vravnava, — kako se tedaj svetnjaki v to vtikajo? -- Šolska maša je ena naj posebnisih vrednost in lepotij pri šolstvu : slecite šolo vaih prednost in čednost, — pa hodite sami vanjo; starši slovenski so preveč verni, da bi vam samo za drobivce suhe posvetne učenosti sinove s težkimi žulji in velikimi stroški v šolo pošiljali. Ze to leto se sliši, da se je število študentov zmanjšalo. — Dalje je pomniti, da so mladenči dolžni moliti za starše, ki se zanje trudijo in delajo doma, pa za dobrotnike, pri kterih mnogi zastonj dobivajo živež in pripomočke, in kje je lepši prilika k temu kakor ravno pri vsakdanji šolski maši? Ne moremo torej dosti grajati in milovati nepremišljenega in prederznega počenjanja zoper tako vter-jeno, starodavno in potrebno cerkveno pobožnost šolske mladine, in ako bi klicanje pred svetnega sodnika ne pomagalo, kličemo počenjevce zoper omenjeno pobožnost na Božjo sodbo. Kličemo jih na sodbo pred katoliškimi starši, ki mladino tudi zato v šolo dajejo, da se v čednosti vadi, ne le v svetnih vedah. Šolski vodniki pa naj pomnijo, da oni zastopajo pravo korist naroda in staršev in so po vesti, postavi in poštenji zavezani vstavljati se takemu zatiranju verskega čutila in odpravljanju naj lepših in naj koristniših cerkvenih opravil. Kdor pa meni, da s takim djanjem morebiti oliko razširja, naj gre med Beduine k ,,mertvemu morju": tam ne zvoni k maši, — pa tudi v šolo ne. V vojaščino (k liniji) sta vzeta tudi gg. bogoslovca Juri Konig in Janez Zdražba. Domača zavarvalnioa. Ker gre veliko denarja za razne zavarnice v tujo deželo, svetuje dr. Razlag domačo zavarvalnico, v kteri bi prišlo 5—C kr. od sto na leto, ter bi bila veliko ceneja meni tujih. Dvojua petdesetletnica. Prihodnji četertek, to je 21. tega mesca — v god sv. Uršule— bode v nunski cerkvi v Ljubljani lepa in preserčna slovesnost. Zraven navadnega spomina sv. Uršule in njenih deviških in mu-čeniških tovaršic bodete dve častiti redovnici obhajali tudi svojo zlato obljubo ali petdesetletnico, odkar ste samostansko obljubo storile. Ti dve častiti redovnici ste namreč: Mati Mihe I a Marija Šmalc in Mati Rozalija Marija Rok, obe Ljubljančanki, ki imate zraven splošnjih samostanskih zaslug tudi to, da ste dolgo let v šoli učile ter veliko dobrega storile za žensko mladino, zlasti ljubljanskega mesta. Ob osmih bo torej velika sv. maša in slovesnosti primerna pridiga. Za pridigarja so naprošeni eden preč. ljubljanskih korarjev. Gotovo se bode tega lepega opravila tudi mesto obilno vdeležilo, posebno pa gospe, gospodičine in gospodinje, kterim ste bili omenjeni gospe učenici. Za vodja namestnika v kn. škot. semenišče v Ljubljano pride g. A n t. G ro s duhovni pastir v Javorjah. Slovenska reč v deželnem zboru z velikanskimi koraki napredva. Za poslanca v Poreč je v koparskem okraju izvoljen narodnjak g. Fr. Ravnik. Od Gorenske strani. — K spominu in godu sv. Uršule in njenih sv. tovaršie, devic in mučenic pozdravljamo vse pobožne ude Uršulinskega društva, kterega poglavitni namen je, po njega vodilih se med seboj pod-učevati v verskih resnicah , in opominovati k lepemu življenju in djanju in tako doseči veliko milost srečne zadnje ure. Zatoraj bratovšina sv. Uršule vsaki dan moli Očenas — Cešena si Marija — Čast bodi Bogu — in prosi za tolikanj potrebno srečno zadnjo uro. Ali ni še zadosto samo nekoliko za srečno smert prositi, treba je tudi zanjo delati, se truditi. Dobro in natanko na-znanujejo pomočke k lepemu življenju braterne bukvice sv. Uršule; kupi si jih pri g. M. Gerberju v Ljubljani za ponižano ceno (35 kr.). Blagor ti, ako se byatovskih v teh bukvieah popisanih vodil čversto deržiš, in jih zvesto spolnuješ, gotovo si boš naklonil milost srečne smerti. (Kouec uasl.) Dnhovske spremembe. V ljubljanski skofii. C g. Jan. Oblaku, duhovniku v Ilarijah, je podeljena lokalija v št. Heleni. Naslednji čč. gg. so tako le prestavljeni in postavljeni: Matija Absec, duh. pomočnik, z Berda za pervega duh. pom. v Poljane; Pet. Prijatelj, novoposveč., na Berdo : Jan. S tam car iz Metlike v Semič; Karol Hofer iz Starega terga pri Poljanah v Metliko; Fr. Žagar iz Reke na Kočevskem v Stari terg; Mih. Saje, novoposv., v Reko; Karol Lapajne iz Studenega v Ter-novo ljubljansko; Val. Bernard iz Selc na Studeno ; Jan. Hladni k, novoposveč., v Ternovo na Notr. za zgodnjika, ker je č. g. Jan. Ur ban čeku podeljena fara v Krašnji; Jan. Stupar, novoposv., k Fari pri Kostelu. Lokalija v Javorjah je razpisana G., korarija v Rudolfovem pa 12. t. m. V teržaško-koperški skolii. 0. g. Jan. Fcrjan, kapi. v Krašici, je postal kurat pri sv. Antonu pri Kopru. C. g. Fr. Hrovat administr. v Ivancu. C. g. Al. Paoli, pride za duh. pastirja v Boršt; ravno tako čč. gg.: A nt. Zupančič v Krašico , And. M ar ti n-čič iz Strade v Trebič, Andr. Pahor v Strado, Dominik Ta m aro v Struni jano; An t. Spanio pa v Mile za duh. pom., Jan. Hrovat iz Pazna v Novake za duh. pom. — Novoposvečenca sta takole postavljena: C. g. Jak. Ladavac za duh. pom. v Pazen , čast. g. Ni k. Spadora v Buje. C. g. Mat. Sešik, duh. pastir na Berdili, gre v pokoj. — Umeri je čast. gosp. A nt. Krajnec avg. R. I. P. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. A. Lah 20 gl. Neka oseba iz Ž. 1 cekin za spreobernjenje sina. Neimenovana 20 sold. Za atrik. mi s i j on. Barba Jerovsek 1 gld. Kat. Drešar 1 gl. M. I»ovcč 1 gl. — od udov Marijne družite iu od inene v podporo misi jonarjev v m. Suinma" Je le izhaja; kadar pride naslednji zvezek, ga dobite pre<\ Kavno to pa je korist, da si zamore vsak, -korej ne ved«' kdaj, nara brez pisma ter brez naznaujenja, kakoaen namen ima. Postaje L>ka (Bischotlak). Prosimo, naj se nam naznani. — Go-p. J. Trob. v \Vab.: Polovica omenjenega je že določenim izročena: druga pol. m»'uda pozneje. Za dop. serčna hvala! — Gg. .,Odpert«-ga pisemca" in dragim: S..«ljmo za zdaj na bolje: da gosp. pisatelj /.e ui:krat omenjenega stavka se je prenaglil iu ni mislil hudega. — G. Zg.: To nazu. ima svoj pomislik. Odgovorni viednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Bluzuik v Ljubljani.