leto XXXII., ŠT. 2
Ptuj, 18. januarja 1979
CENA 4 DINARJE
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
uudstva
Letos 70 tisoč televizorjev (stran 2)
Črne številke vznemirjajo, zakaj? (str. 5)
Problemi preprečevanja zanositve (stran 7)
93 let življenja Antona Rebernika (str. 8)
Priprave nogometne sekcije (stran 11)
Kdaj nova
obvoznica
Obvoznica izven mestnega jedra
je v Ormožu zelo potrebna. Prvi
razlog za gradnjo takšne ceste je
gost tovorni promet za sladkorno
tovarno ob tako imenovani
trimesečni kampaniji, drugi razlog
je v tem, da skozi mesto teče več
glavnih poti tako na Hrvatsko,
proti Ljutomeru in Ptuju.
Delegati ormoške občine so že
na regionalni in republiški ravni
izpostavili problem obvoznice.
Vendar ustreznih soglasij niso
dobili tako na republiški skupno-
sti za ceste kot tudi na ostalih
organih. Ker gradnja obvoznice ni
predvidena niti v občinski resoluci-
ji razvoja, niti v republiški, se
akcija prestavlja na naslednje
srednjeročno obdobje 1981—80.
Obvoznica bo potekala na
severnem delu mesta, začela bi se
naj v grabi pred vhodom v mesto,
tekla mimo pokopališča in OŠ na
Hardeku ter se priključila križišču
cest Središče, Ljutomer. Po prvih
ocenah bi investicija znašala okoli
50 milijonov dinarjev.	2k
PRED SEJO SO PTUJ
Tokrat samo dva zbora
v sredo, 24. ianuaija se bodo na 10. seji sestali
delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih
skupnosti, medtem ko bodo delegati druzbeno-
pohtičnega zbora zasedali 30. januaija.
Kot običajno, bodo delegati naprej ugotovili
skly)čnost, zatem obravnavali m sprejeli zapisnika 8.
in seje zborov in nada^evali z obravnavo osnutka
programa dela vseh treh zborov v letošnjem letu.
Sklepali bodo o izjemnih ukrepih v TOZD Živilska
industrtia Petovia — Kmetijski kombinat Ptuj in
glasovafi o sprejemu odlokov. Delegati zbora
združenega dela bodo glasovali o predlogih odlokov o
višini prispevka za vzdrževanje in obnavljanje
posameznih komunalnih objektov in naprav dcupne
rabe za leto 1979. o obveznem prispevku
uporabnikov komunalnih storitev za realizacgo
programa izgradnje objektov in naprav za čiščenje m
odstranjevanje odpadnih vod v mestu Ptuj ter o
zimski službi. Delegati zbora krajevnih skupnosti
bodo odločali tudi o sprejemu predloga odloka o
splošni prepovedi parcelacije zemljišč m prepovedi
CTaditve na delu območja krajevne skupnosti
Podlehnik,
Poleg tega bodo delegati obeh zborov razpravljali
o osnutkih družbenega dogovora dravsko lovdco
gojitvenega območja m dogovora haloško lovsko
gojitvenega območja.
Ob koncu so na dnevnem redu še delegatska
vprašanja in odgovori.
Solidarnost s polovičnim uspehom
Akc|a zbiranje soMamosti za ublažitev posledic
po naravnih nesrečah vkmetastvujtujske občine se
bliža h koncu. Po podatkih obcmskega štaba za
odpravo posledic po naravnih nesrečah pa se je klicu
sofidamosti doslej odzvalo 117 temeBnih in drugih
organizaci ter skimnosti, ki so v solidarnostni sklad
prispevali 1.497.571 dinaijev. To pa je le 50
odstotkov predvidenih sredstev. TonoAmo Je
potrebno povedati, da se v akcgo niso vk^učile vecje
delovne organizacije, izvzemši Kmetgski kombinat
Ptui. Sicer pa bo seznam vseh, ki so prispevali
sredstva v solidarnostni sklad in vseh, ki se v akcgo
niso vk^učil^ javno objav^en, ko bo občinski štab v
celoti zak^ucil z delom.
Stab prav v teh dneh natančno proučuje
poročila ustreznih komisn iz krajevnih skupnosti, ki
so bile prizadete po pozebi v letu 1977 in 1978 in v
katerih so seznami oScodovancev in predlogi, k^o
se nai sredstva solidarnosti tudi razdeliio.
Pričakujejo, da bodo z delom zak^učiM najpozneje
do meseca marca, ko bodo sredstva solidarnosti
razde^ena na organizacge, kjer bodo oŠcodovanci
uhko prevzeli potreben reprodukcijski materM.
Stab bo o tem oškodovance sprotno obveščal. Prav
tako bo štab po končani akcgi podal natančen
pregled razporejenih sredstev solidarnosti po
krajevnih skupnostih.
V tem trenutku pa so že znani podatki o
razporejenih sredstvih iz republiškega soli-
damostneg^a sklada. Podrobnge bomo o tem zapisali
ob zak^ucku akcije. Kljub vsemu pa štab poziva vse,
ki se v akcgo še niso vk^učili, da to storijo do 15.
februaija.
Vzrokov za le delni uspeh solidarnostne akcgeje
več. Priznati pa moramo, da smo akcijo v občmi
zastavili s časovno zamudo in tudi premalo
odgovorno. Med tistimi, ki se v akcgo niso vlcljučili,
pa so nekateri „stari znanci".	mg
AVTO MOTO ŠPORT
Razglasitev republiških
prvakov
Pretekli petek je AMZ Slovenge proglasila n^bo^še
tekmovalce v tistih vrstah moto športa, ki so v preteklem letu
imela v programu tudi republiška prvenstva. Tekmovalci AMD
Ptuj so osvojili dva naslova in sicer oba v kartinp. Republiška
prvaka sta postala Uroš Langerholc v kategoriji lOO ccm in
Milan Slana v kategoriji 125 ccm. Langerholc je tako v pretekli
sezoni osvojil oba naslova, republiškega in državnega. Ekipa
AMD Ptuj je v republiškem tako kot v državnem prvenstvu
druga za AMD Ljub^ana — Moste.
l.k.
Uroš Langerholc, zmagovalec na državnem prvenstvu v
Hajdošah	poto: Langerholc
MEDNARODNO LETO OTROKA
OCENILI BOMO DOSEŽENO STOPNJO
DRUŽBENE SKRBI ZA OTROKA
Družbena skrb za otroka se mora razvijati kot ena
bistvenih funkcij združenega dela in naše družbe v ce-
loti. Vsem otrokom je potrebno zagotoviti izenačene
pogoje za normalen razvoj, večjo socialno varnost,
socialistično-samoupravno izobraževanje in vzgojo,
smo poudarili že na 11. kongresu ZK Jugoslavije.
Skozi vse leto bomo v vseh sredinah preverjali
stopnjo družbene skrbi za otroka; mednarodno leto
otroka nas še posebej zavezuje, da se naša skrb okrepi
in da bomo še bolje delali kot doslej. V organizacijah,
ki dnevno skrbijo za otrokov razvoj se bolj ali manj
pripravljajo na prireditve in ostale manifestacije v
okviru mednarodnega leta otrok.
Seveda pa bomo morali v vseh prikazih doseženega
izhajati iz lastnih sredin, brez posnemanj in tako tudi
iskati lastne poti napredka. V vseh prizadevanjih nas
mora voditi ugotovitev, da je človek največja družbe-
na vrednost.	mg
Jutri zadnji šolski dan
Ko bi se le obdržal tale snegec,
menijo tile^ učenci, ki so kar iz šol-
skih klopi pridrveli na hribček za
osnovno šolo Franca Osojnika v
Ptuju in tu poskušali svoje smučar-
ske m druge fantovske sposobnosti.
No, pouka je konec, počitnice
bodo učenci in dijaki preživeli na
smučariji, doma, na ulici, cesti, pri
teti m stricu ter pri sošolcih. Zadnji
teden je bil zelo naporen, kajti vsi
so se na vse pretege učili, da bi še
t'k pred dvanajsto popravili slabo
oceno na boljšo, seveda. Sedaj so si
zaslužili počitnice, tudi šolske
klopi. In kako dolgo bo trajal poči-
tek? Do 5. februarja ne bodo krilca
'n hlače drgnile šolskih klopi.
HURA, POČITNICE!
fotozapis: zk
Ocena
dosedanjega
dela
Včeraj in danes je v ptujski obči-
ni na obisku delovna skupina CK
ZKS, ki jo sestavljajo Emil Roje,
izvršni sekretar pri predsedstvu
CK, Dušan Gačnik in Zlato Vogrič,
strokovna sodelavca, Jelka Firbas
in Stanko Lepej, člana CK ter
Alojz Gojčič, medobčinski sekretar
za mariborsko regijo.
Delovna skupina ocenjuje idej-
nopolitično usposobljenost, akcij-
sko učinkovitost in organiziranost
ter metode dela komunistov v ptuj-
ski občini. Ugotavlja tudi razume-
vanje vloge ZK z namenom, vzpod-
buditi aktivnost članov za uresniči-
tev kongresnih stališč, sprejetih us-
meritev na sejah CK ZKS in njego-
vih organih. Hkrati gre za preverja-
nje dela organov CK.
Da bi spoznali stanje, so v sredo
obiskali osnovne organizacije ZKS
v TOZD Kmetijstvo — delovna
enota Osojnik, v Agisovi TOZD
Gumama in OO ZKS v krajevni
skupnosti Cirkulane. Danes dopol-
dan bodo obiskali osnovno organi-
zacijo Laboda TOZD Delta Ptuj,
popoldan pa se bodo pogovarjali s
člani OO v TOZD Bolnišnica, kjer
bodo prisotni tudi sekretarji ostalih
osnovnih organizacij v Zdravstve-
nem centru Ptuj—Ormož.
Po opravljenih razgovorih bodo
pripravili poročilo, ki bo obravna-
vano na razširjeni seji članov komi-
teja OK ZKS Ptuj, kjer bosta pri-
sostvovala tudi France Popit, pred-
sednik in Franc Šetinc, sekretar
predsedstva CK ZK Slovenije.
N. D.
Svečanost na
bojišču legendarnega
Pohorskega bataljona
Zaključni del letošnjih svečanosti v okviru praznovanja praznika
občine Slovenska Bistrica je bil na sam dan svečanosti, ko se je pri
spominskem obelegu, na kr^u poslednjega boja legnedamega
Pohorskega bata^ona, zbralo velflco število n^vidnejših družbeno-
plitičnih dejl^^vcev, predstavnikov gospodarskega življenja in tudi
pobratenih občin in predstavnikov garnizige Pohorski bata^on iz
Slovenske Bistrice.
Na svečanosti, ki se je pričela ob 14. uri, je o poslednem boju in
smrti legendarnega bata^ona pregovoril predstavnflc 00 ZZB NOV
Slovenska Bistrica Anton Kolenko, za tem pa so predstavniki družbeno
političnih in drugih org^izacg bistriške in z njo pobratenih občin iz
Svetozareva, Čičeva in Bosandce Dubice položili na osrednji spomenik
vence in cve^e. Svojci in mladi pa so prižgali sveče.
Na bojišče legendarnega Pohordcega bata^ona sta v času
komemoracge prispeli tudi partizandca patrola, kije pred tem obiskala
mnoge kraje in pohorske partizane, ki so dali pomemben pridevek v
NOB, in mladinska pohodna enota, ki je štela kar 85 mladih iz vse
občine, v njihovi sestavi pa so bUi tudi mladi vojaki
besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Proslava pri spominskem obelegu poslednjega boja
Z RAZŠIRJENE SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ
Podružbijanje
obrambnih priprav
Člani ptujskega komiteja OK ZKS so se v četrtek, 11. januaija
sestali na razšiijeni seji in govorili o vprašanjih SIO. in družbene
samozaščite. Posebej so namenili pozornost podružb^anju sistema
obrambnih priprav, usposabljanju ter osveščanju delovnih ljudi in
občanov za koncept SIO in DS, pa tudi vlogi članov zveze komunistov
pri podružbljanju.
V zares plodni razpravi je bilo ugotov^eno, da je bil dosežen
kvalitetni premik na tem področju v vseh samoupravnih strukturah,
vendar so še prisotna vrzeli, n^več na področju usposabljanja in
osveščanja množic. Najmanj je stoijeno v samoupravnih interesnih
skupnostih, kjer so pravzaprav šele na začetku poti. Tu bodo morali
aktivi zveze komunistov odigrati pomembnejšo vlogo kot doslej.
Precej je bilo sto^enega tudi na nivoju organizacgskih priprav v
okviru vodstev in razhčnih nosilcev tega sistema, ne moremo pa biti
zadovojni s širino delovanja.
Glavni zak^učki posveta so bih usmeijeni v še večjo idejnopohticno
delovarge subjektivnih sil, predvsem zveze komunistov med množicami
Prizadevati se za povezanost sistema teoretičnega in praktičnega
usposabljanja, zlasti v krajevnih skupnostih. Prav tu se mor^o va nosilci
obrambnih priprav bo^e povezovati med seboj, usklajevati in jih tudi
skupaj praktično prevevati Vsi zak^učki razšitjene seje bodo napotilo
za akcgo vsem družbenopolitičnim organizacgam v teme^nih in drugih
organizacgah združenega dela ter krajevnim skupnostim.
N.D.
Kurentovanje vabi
Letošnje že 19. kurentovanje bo 27, februaija. Pričakovati pa je, da
bo prireditev še kakovostnejša od lanske. Sodelovanje na prireditvi so že
prgavile nekatere skupine od drugod, ki bodo tako prvič nastopile na
naši prireditvi.
Odbor za pripravo kurentovanja je k sodelovanju povabil blizu 300
temeljnih in drugih organizacg združenega dela ter skupnosti, šole,
gasilska in prosvetna društva ter samostojne obrtnike. Seveda pa vabilo
za sodelovanje velja tudi vsem ostalim in tudi tistim, ki so se vsa leta
doslej izogibah organizirane karnevalske povorke.
Strogi celotne prireditve bodo leios predvkioma okrog 440.000
dina^ev. Potrebna sredstva pa bodo zbrah iz dotacg, reklamnih oglasov
temejnih in drugih organizacij ter pridevkov samostojnih obrtnikov;
nek^ pa tudi iz vstopnine. Odbor je tudi odločU, da bo cena vstopnic 15
dinaijev za odrasle, za otroke pa 5 dinaijev, Priložnostna značka, ki bo
izdana ob kurentovanju pa bo vezala 20 dinaijev. V prodni bo že pred
pustom.
Nekateri lani odboro so v tem trenutku angažirani pri pripravi
razstave ob 10-letnici Folklornega društva Ptuj. Na že omenjeni razstavi
želflo člani društva poleg dejavnosti folklore prikazati še dosedanje
prireditve kurentovanja. Pri tem pričakinejo tudi pomoč fotogr^ov, ki
so v vseh letih prireditve pridno beležili utrinke prireditve. Vsi, ki bi
želeli s fotografgami sodelovati na spominski razstavi mor^o to
sporočiti do 1. februaija v Turist biro ^uj in poleg prgave priložiti še
ustrezne fotografge.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
18. januar 1979- TEI|iyfIK
TGO GORENJE TOZO ELEKTRONIKA PTUJ
Letos 70000
televizorjev
V preteklem letu so v TGO Gorenje TOZD Elektronika Ptuj izdelali
in prodali 50 tisoč čmo-belih televizijskih sprejemnikov. S tekočega
traku je iz Ptuja na tržišče dnevno odpotovalo okrog 200 televizoijev.
Letošnji program pa je večji in sicer bodo izdelali 70 tisoč prejemnikov
ali 250 dnevno. V ta namen bodo zaposlili nove delavce, čeprav jih že
sedaj tare pereč prostordci problem. Po našem mnenju večje proizvodnje
v sedanjih (izposojenih) prostorih ne bo možno doseči (mislim na več
kot 70 tisoč sprejemnikov letno). Kljub utesnejenim prostorskim
pogojem pa jim veseja do dela ne manjka, saj jim v prvi vrsti gre za
izpolnitev postav^enega načrta. Na dnevno proizvodi^o 250
sprejemnikov bodo prešli v kratkem.
Prostorske težave narekujejo izgradnjo novih proizvodnih prostorov.
Tako bo ob Ormoški cesti v Ptuju zrasla nova hala s površino okrog 4200
kvadratnih metrov. Preselitev v nove prostore bodo opravili še v tem letu.
Prostora bo dovoŠ t^^o za sedanjo proizvodnjo TV sprejemnikov kot
tudi za proizvodnjo birotehničene opreme, Ici bo letos večja za 20
odstotkov v primeijavi z landco. Možnosti za povečano proizvodnjo
imajo na obeh področjih in v ta namen že tečejo priprav^alna dela v
sodelovanju s tovarno gospodinjske opreme Gorenje.
S prodajo proizvodov nimajo nobenih težav, saj je povpraševanje
večje od proizvodnje. Tudi v bodoče bo tako, saj smo pričeli z uvajanjem
drugega televizoija na domu, po drugi strani pa je med barvnimi in
čmo-belimi sprejemniki še prevelik razkorak. Zato razmišljanja (ki več
niso samo razmišljanja) o nadaljnjem povečevanju proizvodnje in
zaposlitve imajo realno podlago. Menim, da brez pretiravanja lahko
zapišemo, da se bo število zaposlenih in temu ustrezno tudi proizvodnja,
v naslednjih letih povečalo na 1000 delavcev. To pa za ptujdco občino
niso mac^e solze. Zraven tega pa bo, kot povdaij^o v TOZD Elektronika,
to resnično naša tovarna, ^ so zaposleni delavci, tako strokovnjaki kot
priučeni, iz tega območja. Dravskega in Ptujskega po^a, Haloz in
Slovendcih goric. Seveda se že in se še bodo v razvoju srečevali s
problemi kot so družbena prehrana, stanovanja za delavce, prevozi in
podobno. To so sestavni deli njihovega dela. Zato bodo ob izvedbi
postav^enega programa morali rešiti tudi ta vprašanja.
IJcotar
Sestav^anje televizoija
Foto: M. Ozmec
Konstruktoiji pri delu
Foto: M. Ozmec
OBOGATITEV
GOSTINSKE
PONUDBE
2e nekaj časa obiskovalci ptujdcih gostincih lokalov opažj^o, da se
spreminja kakovost postrežbe in drugi vkliki gostinci ponudbe. Še bo^
pa je razvesepvo to, da se ptujdcigostindci delavci odločbo za novosti v
ponudbi. Običajna ponudba se dopolnjuje z organiziranimi večeijami v
obliki lovskih večerig, domačih kolin in ribjih pojedin. Za začetek se
takšne večeije priprav^go v obratih pri Roziki, Belem križu in pri
Ribiču. V soboto bodo „domače koline" pri Belem križu. Da gosti ne
bodo samo s^ali po izbranih jedilih in vinih, bo poskrbel ansambel
„Akordi".
Zanimivo je tudi, da bodo ponovno odprli „Haloško klet". Prvi ples
bo že v začetku februaija- Na tem mestu pa bodo ponujali specialitete
madžardce in prekmurske kuhinje. Cas do pusta pa v organizacp želflo
izpolniti s ponudbo „pustnih specialitet" in pustnimi plesi. Z
o/ganizirano „pustno ponudbo" bodo pričeli že 18. februarja in jo
zak^učUi 27. februarja. Veliki pustni plesi bodo 24. februaija
organizirani v hotelu, Belem križu in v obratu pri Grozdu. Uvod v vse
pustne prireditve pa je predpustni ples, ki bo 17. februaija v prostorih
haloške kleti hotela Petovio.
Udeležbo na plesnih pa si bo potrebno z^otoviti s predhodno
rezervacio. Cene vstopnic so letos nekoliko vige zaradi tega, ker so
prišteti še stroški obvezne konzumacge in večeije. Za tak način so se
odločili zato, da vse prireditve dosežejo kulturni nivo in da se ognejo
preveliki gneči.
MG
OKREPITI STIK S POTROŠNIKOM
Ob koncu lanskega leta je pričel veljati zakon
o blagovnem prometu, ki določa pogoje za
opravljanje blagovnega prometa in storitev. Na
temelju določil zakona je republiški komite za
tržišče in cene določil minimalni obseg podat-
kov in evidenc v ,,Pravilniku o minimalnem
obsegu podatkov". Nekaj teh podatkov in evi-
denc so temeljne organizacije oziroma delovne
organizacije Emone že vodile; nekatere pa so
pričeli voditi z letošnjim letom.
V prodajalnah in oddelkih trgovskega podje-
tja Emona — Merkur Ptuj so s prvim januar-
jem letos nastavili več evidenc. Gre za evidenco
o povpraševanju, knjigo reklamacij in knjigo
pripomb in pritožb. Kakšen je njihov osnovni
namen? O tem smo povprašali direktorja
trgovskega podjetja Emona — Maribor, Marja-
na Ostroška.
,,Pravilnik o minimalnem obsegu podatkov
dejansko omogoča potrošniku boljši vpogled v
naše poslovanje in obenem določa več vrst evi-
denc, od teh je osnovna knjiga prodaje blaga,
ki smo jo vodili že dosedaj. Za potrošnika pa je
najbolj ,,privlačna" knjiga reklamacij. V to
knjigo mora dnevno vsak prodajalec vpisovati
vse reklamacije, ki se pojavljajo ob prodaji
določenega artikla. Poslovodje in vodje oddel-
kov so zadolženi, da vsaj enkrat mesečno,
najkasneje pa do 5. v naslednjem mesecu
seznanijo pooblaščenega delavca in delavsko
kontrolo z vsemi ugotovitvami knjige. Potrebno
jo je hraniti vsaj 2 leti tako, da je možen pre-
gled nad reklamacijami tudi za nazaj. Tudi s
tem bomo z našim potrošnikom vzpostavili kar
najboljše stike, se ognili morebitnim sporom in
drugim nepravilnostim, ki bi se morebiti pojavi-
le pri nakupu blaga.
Druga evidenca je knjiga povpraševanja, v
katero bodo v posameznih trgovskih lokalih in
oddelkih vpisovali povpraševanje potrošnikov
po določenih artiklih. Poleg tega še realizacijo
povpraševanja in nakup teh vrst blaga. O vpisih
v knjigo bodo delavci prodajaln in tudi poslo-
vodni organi v okviru Emone — Merkur raz-
pravljali vsaj enkrat mesečno in na podlagi
razprav sprejemali tudi ustrezne sklepe skupaj i
ukrepi glede same nabave.
Tretja evidenca: knjiga pripomb in pritožb bo
služila potrošnikom za vpisovanje pripomb in
pritožb v zvezi s postrežbo, odnosom prodajal,
cev do kupcev, izbiro, asortimanom blaga,
kakovostjo blaga, embaliranjem blaga ter
zaračunavanjem blaga.
Vse te evidence morajo biti postavljene na
vidna mesta v prodajalnah, da so kupcem
dosegljive.
Popoviti moram, da so navedene evidence iz-
redno dobrodošle, saj bomo na ta način kot že
rečeno še bolj okrepili stike z našimi potrošniki,
na osnovi pritožb bomo lahko dosledno
spremljali mnenje potrošnikov, ki nastajajo v
zvezi s postrežbo, kakovostjo ponujenega blaga
in druge pomanjkljivosti. Na podlagi tega bodo
sprotno odpravljali vse te nepravilnosti. S tem
tudi želimo okrepiti stike s potrošniškimi sveti v
krajevnih skupnostih", je zaključil Marjan
Ostroško.
Pripravila: MG
Uspeh vestnega in strokovnega dela
Mirko Rebernik je mnogo let
delal v tujini, v ZR Nemčiji, Švici,
bil je na specializaciji celo v
Združenih državah Amerike. Vsa
leta je delal na področju hladilne
tehnike in si pridobil bogate delo-
vne izkušnje. Morda bi še danes
živel in delal v tujini, če si ne bi že-
na tako želela vrnitve v Jugoslavi-
jo. Ubogal jo je in si poiskal zapo-
slitev v Loški tovarni hladilnikov,
ki je največji proizvajalec hladilne
tehnike pri nas.
Mirka Rebernika boste spoznali
prej, če omenimo njegovo sedanjo
,,firmo" Tehnohlad v Ormožu.
Kot pripoveduje sam, je po nekaj
mesecih službovanja pri LTH
spoznal pomanjkanje vzdrževalnih
servisov za proizvode te tovarne na
območju severovzhodne Sloveni-
je. Takoj se je odločil in pričel s
pripravami za ustanovitev obrtne
delavnice. Čeprav je rojen Ptuj-
čan, si je za sedež svoje delavnice
izbral Ormož, ki je bolj oddaljen
od Maribora in v sredini območja,
ki ga pokriva. Pri skupščini občme
Ormož je naletel na razumevanje,
saj so že sami spoznali potrebo po
obrtnikih njegove stroke. Razume-
vanje je pokazalo tudi združenje
samostojnih obrtnikov v Ormožu.
Odstopili so mu del lastnih poslo-
vnih prostorov, ko pa bo čez dva
ali tri mesece dograjen nov dom
združenja, bo v njem dobil svoje
poslovne prostore tudi Tehnohlad.
Tehnohlad je pričel z delom pri-
bližno pred letom dni. V začetku je
delal Mirko sam in prevzel servis
za naprave LTH za območje od
Murske Sobote, Vidma ob Sčavni-
ci, do Poljčan, pa vse do Krapine
in Varaždina. Seveda so se začela
množiti naročila in po enem letu
obstoja so zaposleni pri Tehnohla-
du trije delavci, takoj pa so
pripravljeni zaposliti še dva. Kot
zastopniki LTH so s svojimi mon-
terskimi in vzdrževalnimi storitva-
mi prisotni po vsej domovini. Bili
so že v Skopju, Beogradu, Tito-
gradu, Sarajevu, njihova ,,redna
stranka" je Dalmacijavino iz Spli-
ta, pa vinarsko podjetje na otoku
Pelješcu, Ljubljanska Emona, Slo-
vin — TOZD v Ormožu in še bi
lahko naštevali. Čakajo jih števil-
na naročila, od hladilnice v mrliški
vežici v Ptuju, hladilnih naprav v
motelu Podlehnik, skratka dela je
več kot preveč.
Povedati je treba, da opravlja
Tehnohlad poleg garancijskih m
izvengarancijskih servisov za
naprave LTH tudi popravila vseh
vrst in znamk gospodinjskih apa-
ratov hladilne m pralne tehnike,
svojo dejavnost pa razširjajo še na
področje igralnih naprav, ki se
ujDorabljajo največ v javnih loka-
Nenehno povečevanje števila na-
ročil je zgovoren dokaz zaupanja,
ki si ga je v enem letu obstoja
pridobil Tehnohlad. Kot sami
zatrjujejo, bodo tudi v bodoče na-
redili vse, kar je v njihovi moči, da
bodo zaupanje svojih strank še
bolj utrdih. Ta naloga pa ni lahka,
saj doživlja tehnika v današnjem
času izredno hiter razvoj. Monter-
jem je zato vsako leto potrebna
specializacija v LTH, mojster sam
pa se vsako leto udeležuje simpozi-
m strokovnjakov iz celega sveta v
Ženevi. Na tem enotedenskem
simpoziju razpravljajo o vseh
najpomembnejših dosežkih v hla-
dilni tehniki, ki je v nekaterih
državah že vseeno nekaj korakov
pred našo.
Ko smo odhajali, je mojster
.Mirko Rebernik še dejal: ,,Če be-
rejo Tednik tudi naši delavci, za-
časno zaposleni na tujem, jim
napišite, da naj se čimprej vrnejo
in uveljavijo znanje, ki so si ga
pridobili v tujini. Za strokovnjake
je dela v domovini dovolj, le začeti
je treba. Ko pa ljudje v tebi
spoznajo res pravega mojstra, je
tvoia ra7voina not že zglajena.
Sam bi takoj zaposlil delavce, ki bi
se vrnili z delovnimi izkušnjami v
tej stroki."
JB
Začasni poslovni prostori Tehnohlada v Poštni ulici v Ormožu
Nova
proizvodnja
in izvozna
načrtovanja
vIMPOLU
v industriji metalnih pol-
izdelkov IMPOL iz Slovenske
Bistrice, ki zaposluje skupno prek
1800 ljudi in je najveya delovna
organizacija na območju občine
Slov. Bistrica, imajo jasno začrtan
program bodočega širjenja proiz-
vodnih prostorov in tudi strojnih
kapacitet. S posebno pozornostjo
se usmerili tudi v doseganje
višje stopnje obdelave proizvodov
in njihove linalizacije.
Da bi načrtovane proizvodne
cilje in naloge tudi najbolje
uresničili predvidevajo ze v
letošnjem letu rekonstrukc^o
nekaterih proizvodnih obratov.
Tako bodo v TOZD Valjarna
nabavili nove stroje s katerimi
bodo uresničili prizadevanja po
večji finalizaciji proizvodov. S
temi stroji bodo v veliki meri
povečali tudi sodelovanje s
Kolinsko iz Ljubljane in z drugimi
porabniki aluminijske folije za
pakiranje prehrambe^nih proiz-
vodov. Pomembnejšo rekon-
strukcgo načrtujejo tudi v
proizvodnem oddelku Livarne. V
TOZD Investicge načrtujejo
povečati proizvodnjo, danes ze
močno uveljavljenUi aluminijskih
bazenov za kopališča. Povečanje
proizvodnje pa načrtujejo tudi pri
izdelavi plastelinov in rastlinjakov.
TOZD Montal je v okviru OZD
IMPOL edini v celoti usmerjen v
finalizacgo proizvodov Impola.
Njegova osnovna dejavnost je
izdelovanje alumin^skih konstruk-
cij, s katerimi se u^ešno
uve^av^ajo tudi na tujih tržiščih.
V zadnjem obdobju pa so v okviru
Impola osvojili tudi proizvodnjo
in montažo aluminqskih mrež in
prometne signalizacije.
Za uspesno zagotavljanje po-
trebnih deviz, s tem pa tudi
reprodukc^skih materialov se v
Impolu močno zavedajo po-
membnosti izvozne dejavnosti, ki
jo z vsakim letom povečujejo,
predvsem v države s konvertibilno
valuto. Zadnja leta pa postaja
izvoz močneje Usmerjen tudi v
dežele v razvoju, ki postajajo vse
pomembnejši dejavnik njihove
zunanjetrgovinske izmenjave.
Letošnje leto bo pomenilo za
izvozno dejavnost Impola po-
membno obdobje, saj načrtujejo
izvoz povečati za okoli 5 0
odstotkov.
Viktor Horvat
ZGRADILI BODO NOV HOTEL
z ozirom na močno povpraševanje po
prenočitvah in bopih gostincih uslugah, so se v
Ormožu odločili za gradnjo novega hotela, ki bo
pravzaprav sestavni del že zgržgent^a. V vzhodnem
delu novega otgekta bodo poleg 80 ležišč zgradili še
veqo stekleno dvorano za prireditve in slovesnosti
ter nočni lokal.
Potrebe po novem hotelu, novih sobah in
poste^ah so se pokazale že pri gradnji sladkorne
tovarne, sedaj ko je tovarna takorekoč na polovici
CTadnje, so potrebe toliko vei^e. Do maja bodo v
Ormožu porušili stari zgradbi ob hotelu in do konca
leta zgradili vzhodni trakt. Celotna investicga bo
znašala okoli 30 milionov dinaijev, investitorja
gradnje pa sta ormo^i Jeruzalem in Slovin iz
Ljub^ane. Kot zanimivost je treba navesti zunanjo
oblikovanje, ki bo tudi tokrat v rokah arhitekta
Dušana MoŠcona.
Poleg tega pa tozd Gostinstvo predvideva še
adaptacgo gostišča na Jeruzalemu. Do konca
letošnjega leta bodo v celoti prenovili vse prostore,
obnovitvena dela pa bodo znašala okoli 7 milgonov
dinarjev.
zk
foto: zk
Na vzhodnem delu bodo zgradili nove
hotelske prostore
tednik
DRU2BA IN GOSPODARSTVO - 3
PLAMEN OSANKARICE V SRCIH
MLADIH POHODNIKOV
Na mladih je naša prihodnost"
že skoraj tradicionalno naglašamo
ob vseh pomembnejših prireditvah
in svečanostih. Da je temu tudi
tako potrjujejo mladi iz občine
Slovenska Bistrica že vsa leta na/aj
z njihovim aktivnim vključeva-
njem v krajih kjer živijo m tudi v
šolah, delovnih kolektivih m
krajevnih skupnostih. Tu so ne
samo udeleženci posameznih akcij
in prireditev, ampak tudi njihovi
nosilci. Pomembno vlogo posveča-
jo tudi ohranjanju tradicij NOB,
kar dokazujejo s svojo organizira-
nostjo, učenjem in ustvarjanjem.
Mladi osnovnih šol so prevzeh
skrb za urejanje spomenikov NOB
na območju svojega kraja ali
krajevne skupnosti. Člani mladin-
skih organizacij ob številnih
priložnostih obiskujejo preživele
borce NOB in druge aktiviste s ka-
terimi se pogovarjajo o dogodkih
iz časov NOB, večkrat pa jim
pomagajo tudi pri domačih opra-
vilih. Skupno se srečujejo na sre-
čanjih kot so kurirčkova pošta,
pohodi, obnavljanje partizanskih
grobov in spomenikov, na prazno-
vanjih jubilejev in še mnogih dru-
gih oblikah.
Ze tradicionalna in ena najma-
sovnejših akcij pa je vsakoletni
pohod na poslednje bojišče legen-
darnega Pohorskega ba al j on a, k
Trem žebljem na Osankarico. Le-
tošnjega pohoda, bil je na dan iab-
činskega praznika 8. januarja se je
udeležilo prek 80 mladih, ki so se
del poti res prepeljali z avtobusi,
so pa zato v tistem delu, ki so ga
opravili peš, doživljali težave
svojih vzornikov, pohorskih parti-
zanov.
,,Res še zdaleč ne moremo
primerjati našega pohoda z okol-
nostmi v katerih so po pohorskih
gozdovih hodili naši vzorniki pred
35 in več leti, kljub temu pa utrju-
jemo prijateljstvo in si pomagamo
med seboj, čeprav se mnogi prav
na tem pohodu prvič srečujejo" je
povedal Jože Majcen, strojni teh-
nik iz Impola, ki že tretje leto kot
komandant vodi to pohorsko
enoto. Enakega mnenj:' so bili tudi
vsi udeleženci pohoda, med kateri-
mi je bila skupina mladih iz os-
novnih šol in tudi vojaki garnizije
JLA Pohorski bataljon iz Sloven-
ske Bistrice, ki se mladim
pridružujejo ob vseh akcijah, naj
bodo to delovnega, športnega,
kulturnega ali drugih značajev.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Mladi po poteh pohorskih partizanov
POGOVOR Z IVANOM GRANDOM, PREDSEDNIKOM DRU2BENEGA SVETA
ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE IN GOSPODARJENJE PRI OBČINSKEM SVETU ZS PTUJ
Za večjo enotnost na področju
investicijske politike
V	zadniem času v ot»cini posve-
čamo veliko pozornost prav razpra-
vam o stanju na področju investi-
cijske politike. Da bi dobili osnov-
ne podatke o stanju smo se obrnili
na Iva Granda in mu zastavili več
vprašanj.
Kako se formirajo sredstva za in-
vesticije? Zakaj pogosto zmanjšu-
jemo vrednost oziroma obseg teh
sredstev?
,,Zakonskih možnosti za formi-
ranje sredstev za investicije je več.
Glavni viri pa so sredstva iz delitve
dohodka, ker so prav ta sredstva
najkakovostnejša in dejansko
pomenijo sredstva za razširjeno
reprodukcijo. Vendar se delež teh
sredstev iz dohodka zlasti v obdo-
bju zadnjih dveh let bistveno
zmanjšuje in to na račun splošne in
skupne porabe predvsem osebnih
dohodkov.
Naslednji investicijski vir so
amortizacijska sredstva, katerih os-
novni namen je nadomestitev vred-
nosti obrabljenih ali zastarelih na-
prav ali orodij. Ta sredstva se po-
gosto uporabljajo za odplačilo
anuitet za investicijske naložbe
tako, da zmanjkuje sredstev za
enostavno reprodukcijo.
V	okviru delovnih organizacij in
tudi v širšem prostoru pa obstojajo
pogoji za združevanje sredstev za
skupne naložbe v proizvodne ali
druge investicije, ki so širšega po-
mena. Seveda mora biti način zdru-
ževanja opredeljen v posebnem sa-
moupravnem sporazumu, kjer so
tudi zabeležene pravice in obvezno-
sti posameznih podpisnikov. Takih
združevanj je v ptujski občini izred-
no malo (Agis, delno Perutnina).
V občini pa smo beležili tudi širši
poskus združevanja sredstev skozi
banko za kreditiranje izgradnje
Ptujskih toplic. Kot zadnji vir inve-
sticij navedimo kredite bank, ki so
tudi klasičen in prevladujoč način
zagotavljanja sredstev za investici-
S kakšno strukturo investicijskih
sredstev se srečujemo v ptujski ob-
čini, kakšna je njihova kakovost?
,,Konec septembra 1978 je bilo
stanje zagotovljenih sredstev za in-
vesticije v teku 1.094.843 tisoč di-
narjev, od tega je lastnih sredstev
266 milijonov ali 24 odstotkov,
sredstev bank 466 milijonov ali 43
odstotkov, 25 milijonov ali 2,3 od-
stotka je združenih sredstev
(področje komunale), 33 milijonov
je sredstev družbenopolitične skup-
nosti in samoprispevka, 301 milijon
ali 27,6 odstotkov pa sredstev iz
bodočega priliva (predvsem
samoprispevki in sredstva samo-
upravnih interesnih skupnosti).
Sredstva bodočega priliva se izena-
čijo z lastnimi sredstvi, tako da je
delež lastnih sredstev v skupni
predračunski vrednosti investicij 51
odstotkov. Za kreditna sredstva
ugotavljamo, da so neugodna
zaradi sorazmerno kratkih odpla-
čilnih rokov največ 5, le redko 10
let in prav tako visokih obresti. To
obenem tudi obremenjuje proizvod-
njo v njeni začetni etapi. Posledice
so poslovanja z izgubo.
V ptujski občini odpade na in-
dustrijo 34 odstotkov vseh investi-
cij, kmetijstvo 21 odstotkov, grad-
beništvo 7 odstotkov, komunalno
dejavnost 9 odstotkov, negospo-
darske dejavnosti 16 odstotkov in
ostalo negospodarsko dejavnost 13
odstotkov. Med industrijskimi in-
vesticijami sta pomembni le dve:
tovarna v Dolanah in rekonstruk-
cija oziroma razširitev proizvodnje
vTGA.
Za investicije na področju go-
spodarstva in infrastrukture ugo-
tavljamo, da so naložbe utemelje-
ne, v nekaterih primerih celo pogoj
za normalen potek dosedanje
proizvodnje. Poudariti pa je potre-
bno, da so odločno prenizke.
Kdaj lahko rečemo, da so investi-
cijska sredstva dobro naložena?
,,Smatra se, da je investicijska
naložba upravičena, če zagotavlja
večjo proizvodnjo, večjo donos-
nost od obstoječe zmogljivosti in če
je v roku zaključena. Vse to pa je
povezano z natančno izdelavo vseh
vrst projektov, izbiro najboljšega
in najsposobnejšega izvajalca in
strogo spoštovanje postavljenih iz-
vedbenih rokov. Pogosto prihaja
do prekoračitve rokov pri izvajal-
cih, kar investicije samo podražuje
in obenem investitorju zmanjšuje
dohodek, ker mora predčasno
pričeti z odplačilom kreditov; isto-
časno pa interkalarne obresti nače-
njajobodoči dohodek."
Kako v prihodnje začrtati inves-
ticijsko politiko, da ne bomo ob le-
tu kazali na iste slabosti?
,,Pri planiranju investicij bomo
morali v prihodnje stremeti za tem,
da bodo le-te dosegle večjo homo-
genost in da jih ne bomo podvoje-
vali. Za primer navajamo negos-
podarno širitev orodjarn v
posameznih OZD, namesto naložb
v skupno orodjarno; vlaganja v več
servisnih delavnic, namesto, da se s
skupno naložbo ustvari močna ser-
visna organizacija za vse vrste cest-
nega transporta in podobno. To bo
mogoče doseči le z jasno začrtanimi
razvojnimi programi posameznih
OZD, ki bodo morali biti v okviru
občine usklajeni, prav tako pa tudi
sodelovanje pri skupnih naložbah.
Ob tem bo potrebno predvidevati
možnosti za skupna vlaganja tudi
na ostalih področjih, zlasti še v
kmetijstvo.
Pripravila: MG
Program dela za februar
m marec
Zbori skupščine občine Ptuj bodo na sejah v tem
mesKu obravnavali tudi programe svojega dela za
Ifilosme leto. .Delegati soie preieli predlo« začasneea
programa dela za prvo trimesečje. Ker je januarski
program razviden iz dnevnega reda seje SO Ptuj (glej
sestavek na prvi strani), navajamo program dela za
lebruar in marec.
SEJE ZBOROV V FEBRUARJU:
Zbor združenega dela (ZZD), zbor krajevnih
skupnosti (ZKS) in družbenopolitični zbor (DPZ) bo-
ao na ločenih sejah obravnavali naslednja vprašanja:
—	Spremembe in dopolnitve družbenega dogovo-
ra o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976
00 1980 z dopolnilom k družbenemu dogovoru o
temeljih tega plana, pristojni so vsi trije zbori,
predlagatelj pa je skupščina SR Slovenije.
—	Predlog sprememb in dopolnitev družbenega
Nov^^*^^ o podeljevanju priznavalnin udeležencem
'^'JV in drugih vojn, prav tako pristojni vsi trije
ZDori predlagatelj pa je republiški komite za vpraša-
nja borcev NOV m vojaških vojnih invalidov pri
SKupščini SRS.
, Predlog odloka o pripravah za sprejem
^^"ZDenega plana občine Ptuj za obdobje
iy81-_1985^ pristojni vsi trije zbori, predlagatelj je
izvršni svet SO Ptuj.
■	~ Predlog odloka o pripravi za sprejem
^^'forofnega plana občine Ptuj za obdobje
1^86—1995 oz. 2000, pristojni vsi trije zbori,
predlagatelj IS SO Ptuj.
■	v,Informacija o problematiki TGA ,,Boris Kid-
Kidričevo, pristojni vsi trije zbori, predlagatelj
lo so Ptuj.
^ . Analiza prometne situacije v Ptuju in v regiji,
Prmojna ZZD in ZKS, predlagatelj izvršni svet SO
^,"7 Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi
^'oka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in
stanovanj v občini Ptuj, pristojna ZZD in ZKS,
predlagatelj IS SO Ptuj.
-- Osnutek odloka o dopolnitvah in spremembah
^.loka o ureditvi cestnega prometa za mesto Ptuj,
pristojna ZZD in ZKS, predlagatelj IS SO Ptuj.
Nadalje je v programu osnutkih naslednjih
^•okov: o dopolnitvi odloka o likvidaciji zunaj
proračunskih sredstev občine Ptuj, o spremembah in
'lopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj,
o merilih, po katerih se razvrstijo črnogradnje na
območju občine Ptuj ter osnutek odloka o urejanju
in oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ptuj. Za vse
navedene osnutke sta pristojna ZZD in ZKS,
predlagatelj pa je izvršni svet SO Ptuj.
SEJE ZBOROV V MARCU:
Predlog družbenega dogovora o pridobivanju
sredstev za osebno in skupno porabo ter skupnih os-
novah in merilih za določanje osebnih prejemkov
delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev,
pristojni so vsi trije zbori, predlagatelja pa sta skup-
ščina SRS in komisija za volitve in imenovanja.
—	Sprejem študije ,,Dolgoročna koncepcija
razvoja turizma občine Ptuj do leta 2000", pristojna
ZZD m ZKS, predlagatelj pa je izvršni svet SO Ptuj.
—	Osnutek odloka o ustanovitvi,
organizaciji in nalogah občinskega centra za obvešča-
nje in alarmiranje, pristojni vsi trije zbori, predlaga-
telj IS SO Ptuj.
—	Osnutek sprememb in dopolnitev odloka o
družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter
za njihove družinske člane, pristojna ZZD in ZKS,
Dredla^atelj IS SO Ptuj.
—	Predloga dveh odlokov in to: odlok o
zaključnem računu proračuna in rezervnega sklada za
leto 1978 in odlok o dopolnitvi odloka o likvidaciji
zunanjeproračunskih sredstev občine Ptuj, oboje je v
pristojnosti ZZD in ZKS, predlagatelj pa je izvršni
svet SO Ptuj.
—	Osnutki treh odlokov: o sprejetju urbanistične-
ga programa občine Ptuj, o varstvu pred hrupom in
osnutek odloka o gramoznicah, za prvi osnutek so
pristojni vsi trije zbori, za ostala dva pa ZZD in ZKS,
dočim je predlagatelj vseh treh IS SO Ptuj.
—	Soglasje skupščine občine Ptuj k programu
skupnosti komunalne skupnosti, pristojna ZZD in
ZKS, predlagatelj pa je občinski izvršni svet.
Na seji v marcu bodo zbor združenega dela, zbor
krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sprejeli
tudi svoje programe dela za leto 1979, predlagatelj
programov pa bo predsedstvo skupščine občine Ptuj.
(Iz gradiva za sejo zborov SO Ptuj)
PREDSTAVLJAMO VAM iVICO CASOVO
VARSTVO PRAVIC
DELAVCEV
Ivica Cas je namestnica
družbenega pravobranilca samo-
upravjanja občin Ptuj in Ormož.
Po zakonu o družbenem
prevobranilcu samouprav^anja
ima organ zaradi obsežnega dela
več strokovnih sodelavcev ozi-
roma namestnikov. Ker delo
družbenega pravobranilca seže
tudi v občino Ormož, je zato za
naše območje imenovan tudi
namestnik pravobranilca. Te
naloge in opravila Ivica Cas.
S kakšnimi problemi se
srečujete kot namestnica družbe-
nega pravobranilca?
..Osnovna funkcfla družbenega
pravobranilca je varstvo družbene
lastnine in samoupravnih pravic
delavcev. V času, ko se srečujemo
z različnimi problemi, je sedaj
pomembna ndoga tudi uresni-
čevanje zakona o združenem delu.
Pri tem še vedno naletimo na
težave, k^ti določbe iz zakona o
združenem delu se ne uvejav^^o
same po sebi, ampak je pri tem
potrebno veliko mnenj, pobud in
predlogov delavcev in sploh vseh
deloviuh organizacfl v eni in drugi
občini. In prav pri uve^av^anju
zakona o združenem delu
pravobranilec nudi največ po-
moči. Trenutno je moje delo
usmeijeno v to. da ugotovimo
kako daleč so v združenem delu z
uve^av^anjem določil iz zakona.
V ta namen smo izdelali
vprašalnik, ga poslali v organi-
zacje združenega dela in na
osnovi odgovorov bomo v občinah
ugotovili kakšnee akte v organi-
zacgah že imajo ter kateri jim
manjkajo. Začeli pa bomo tudi z
vsebm^o analizo ter že sprejetih
aktov."
Tovarišica Casova kdaj bodo
znani rezultati?
„Prvi vprašalniki že prihaj^o.
mislim, da bodo do konec tega
meseca vprašalniki v celoti pri nas
in bodo rezultati o uveljavianju
zakona o združenem delu znani
sredi prihodnjega meseca."
Kakšno pomoč iščejo delavci
pri družbenem pravobranilcu
samouprav^anja?
..Delavi iščejo najrazličnejše
pomoči. Na osnovi podatkov iz
lanskega leta bi lahko rekla, daje
bilo n^več vprašanj v zvezi z
delovnimi razmeiji, v tej "zvezi so
vprašanja o premestitvah na
delovno mesto, pridobitev last-
nosti in prenehanje lastnosti
delavca in drugo. Veliko je tudi
primerov o razde^evanju osebnih
dohodkov in raznih nadomestil v
združenem delu. Potem so
vprašanja o stanovanjskih zadevah
itd."
Ce so že tako imenovane
pobude, na kakšen način nudite
pomoč?
„To je zelo različno, odvisno je
9d zadeve, s katero delavec pride
k nam. Ce	ugotovi-i
mo, da je v konkretnem
Srimeru zares kršena pravica
elavca mu z ozirom na to. ali je
delavec že izkoristil pot v delovni
organizacgi, oziroma se je že tam
pritožil, mu svetujemo n^ pot
nadajufe do sodišča zdruzenega
dela. Ce gre za ne^razume,
zadeve rešigemo tudi mi"
Ste rešili velDco primerov?
..Bilo je nek^ primerov, ko smo
delavce napotili na sodišče
združenega dela in jasno je. da
tam zadeve še niso v celoti rešene
in končane."
Tovarišica Casova kakšne naloge
so v tem letu?
..Najpomembnejša naloga je
sedaj analiza uresničevanja zakona
o združenem delu na osnovi
odgovorov na vprašalnik. V
nejkrajšem času bo treba analizi-
rati starge o uve^av^anju planskih
dokumentov. V kolikor bomo
ugotovili, da združeno delo nima
planov in drugih sprem^ajočih
dokumentov, bomo morali posre-
dovati poubde za začasne
ukrepe."
Kakšne pobude pa so to?
»Družbeni pravobranilec samo-
uprav^ anj a poda pobudo skupšči-
ne občine Ptuj aU Ormož, ta pa po
preučitvi primera ustrezno ukre-
pa."
zk
Ivica Čas: „Varstvo samo-
upravnih pravic delavcev"
Delegatski odnosi v krajevnih
skupnostih
v delegatdcih odnosih tako v združenem delu
kot v kr^evnih skupnostih je opaziti nekatere
pomanjkljivosti, kijih k^ub prizadevanjem še nismo
odpravili. Opaziti je predvsem ponavljanje istih
pomanjkpvosti, neredno sest^anje delegacij' in
konferenc delegacfl, nesklepčnost... Zato bo
potrebno več storiti na področju izobraževanja
delegatov, s^ je nepoznavanje delegatskega sistema
oziroma njegovega delovanja eden osnovnih vzrokov
za omenjene pomanjkljivosti. Slabost je tudi v
preveč zaprtem delu delegacg, ki se z drugimi ne
povezujejo, poleg tega pa ne sodelujejo z oigani
krajevne samouprave in družbenopolitičnimi
or^anizacgami, predvsem s socialistično zvezo, ki bi
naj bila koordinator delovanja, sprejemanja
odločitev in podobno.
Pomanjkjivost je tudi v tem, da delegati, ki so
delegirani za sejo skupščine družbenopolitične aU
interesnih skupnosti, ne prih^ajo na seje. Podatki
niso .^ritični' za seje zborov občinske skupščine,
bo^ je vprašljiva udeležba delegatov v zboru
uporabnikov interesnih skupnosti. Dog^a se da so
nekatere skupščine, komajda sklepčne. Tudi temu
vprašanju je potrebno posvetiti več pozornosti,
predvsem pa ugotoviti vzroke in jih odpraviti. V
pogovoru s Francem Zadravcem, predsednikom OK
SZDL Ptuj, smo med drugim zvedeli tudi naslednje:
„Opazamo, da imajo delegati v skupščinah
drugačna stališča, kot so jih sprejeU v delegacH Do
tega prihaja najbrž zaradi premale koordinacije dela
v krajevnih skupnostih, kjer so družbenopolitične
organizacge morda širše informirane o pro-
Mematiki, ali pa tudi sveti v krajevnih skupnostih.
Ce bi bila ta koordinac?a izvedena, do tega ne bi
prihajalo, vs^ dosti manj. Seveda pa je res, da ima
delegat pravico, da se na osnovi dodatnega gradiva,
dodatnih stališč in poznanj, ki jih je dobil na seji
dcupščine, lahko drugače odloči.
Da bi vse omenjene pomanjkpivosti lahko
odpravili ali jih vs^ dosledneje ugotoviU, smo izvedli
anketo v združenem delu in v krajevnih skupnostih.
Poskušali smo zvedeti, ah se delegacge sest^^o, če
so dclepčne, kakšna stališča so imeh k posameznim
točkam dnevnega reda... Na osnovi teh
dokumentov in na konkretnih primerih bomo na
semina^ih, ki jih bomo imeli z delegati, te zadeve
razčistili in ugotovili vzroke, zaradi katerih do tega
prihaja. To izobraževanje še ni pričelo, predvsem
zato, ker v tem času potekajo volitve v krajevno
samoupravo in krajevne konference socialistične
zveze. Na seminaiju pa želimo zaeti zraven delegacg
še om-jnjene strukture - vodstva krajevnih skupnosti
in družbenopolitičnih organizacg. Seminaiji bodo v
februarju, marcu in v aprilu, tako da bomo obdelali
vs^ te osnovne teme delegatskega sistema v vseh
kr^evnih skupnostih, organizacg^ združenega dela
oziroma v konferencah delegacij. Prepričani smo, da
bomo na ta način nekatere pomanjkljivosti že v
začetku mandata lahko odpravili."
Po dosedanjih izkušnjah bi lahko dgali, da je
n^živahnejša razprava, - če se omejimo na
občinsko skupščino - prav na zboru kr^evnih
skupnosti. Kaj je vzrok temu?
»Delovni ljudje v združenem delu problematiko
rešujejo znotraj teme^ne organizacge in delovne
oiganizacge in so tudi sami odgovorini za reševanje
svojih problemov. To pomeni, da se nekoliko manj
nasanjajo na organe izven svojega delovnega oko^a.
morda da to nekoliko rešujejo v okviru banke in
drugih oiganov. V kr^evnih skupnostih, kjer občani
prebivajo, nastopa raznolika problematika. Nim^o
povsod urejenih osnovnih komunalnih naprav, imajo
probleme okrog izobraževanja, otroškega varstva,
zdravstva in podobno - problematika je pestrejša,
zato je tudi več problemov. Po drugi strani pa v vseh
krajevnih skupnostih nimamo takšne kadrovske
zasedbe, ki bi lahko dala odgovore na postav^ena
vprašanja v sami krajevni skupnosti. To je torej eden
od razlogov, da so seje živahnejše. Ljudje žel^o
dobiti odgovore, saj ne poznajo problematike dovo:y
široko in postavlja o vprašanja na sami seji zbora,
kjer tudi dobe odgovore nanje, vs^ v večji meri."
Tako se bodo v naslednjih treh mesecih zvTstUi
seminagi v vseh krajevnih skupnostih, da bo delo
delegacg bog še. Predavanja je potrebno tudi
obiskati, jih pozorno poslušati in v razgovorih
razjasniti vse dileme. Torq je uspešnost seminarjev
odvisna od vseh vabgenih struktur, ne samo od
izvajalcev seminarjev, občindce konference SZDL
Ptuj.
N.D.
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
18. januar 1979- XEDNIK
Odgovor na članek Ali plačujemo tudi
za (ne) delo
Čeprav si taicšnega ,,sodelovanja" s sredstvi
javnega obveščanja ne želimo, smo se ga tokrat
prisiljeni poslužiti. Zahtevamo, da v skladu z
zakonom o tisku, objavite naš odgovor na ome-
njeni članek.
Ko smo računali število vzgojno-varstvenih
dni v letu oz. poprečno v mesecu, se nismo
,,spozabili". Računali in šteli smo zavestno in
odgovorno, tako, da nam ni težko dati zahteva-
nega odgovora. Vseeno nas moti način in pri-
stop k vprašanju problematike otroškega varst-
va in več kot napadalni in izzivalni naslov ,,Ali
plačujemo tudi za (ne) delo?"
Glede na to, da članek ni podpisan, da je
neke vrste anonimka, nam pravzaprav ne bi bilo
potrebno odgovoriti. Neenakopraven položaj
med avtorjem članka in nami je še bolj potenci-
ran, ker je razvidno, da je avtor član redakcije
časopisa in s tem direktno vpliven na potek
razprave. Zato, preden odgovorimo na zastav-
ljena vprašanja, še eno vprašanje z naše strani:
Kdo je avtor članka? Za navedene podatke naj
odgovarja pred bralci Tednika, le ti naj preso-
dijo (po našem odgovoru) ali je bil članek
upravičen in korekten do Vzgojno varstvenega
zavoda. Odgovor avtorja članka zakaj se obra-
čunava poprečno 22 dni v mesecu je bil na
razpolago v Vzgojno varstvenem zavodu, kjer
bi ga lahko dobil. Dolžnost avtorja, kot člana
redakcije, je pravzaprav bila (v interesu pravil-
nega obveščanja javnosti), da ga poišče v
Vzgojno varstvenem zavodu, pred objavo v
časopisu.
V kolikor avtor članka še enkrat od 365 dni v
letu odšteje vse sobote in nedelje bo dobil 260
dni (53 nedelj in 52 sobot). Enostavna računska
operacija deljena z 12 meseci nam bo kot rezul-
tat dala 21,6666 ... dni. Logično nam mora biti,
da je takšen obračun (z 21,6666 ... dni v mese-
cu) nemogoč in, da se v skladu z vsemi
normami izvrši popravek navzgor, torej na 22
dni. (V kolikor bi izračun pokazal 21,4 dni bi
seveda zaokrožili navzdol, torej na 21 dni).
Vprašanji: ,,Kam gredo sredstva tistih 13 dni,
čemu so namenjena'^ za kvalitetno delo, za
igrače in ostale pripomočke ali predstavljajo
ostanek dohodka?" pa sta zastavljeni ali zelo
laično, ali pa zlonamerno in neodgovorno.
Osebno bi želeli, da je to zaradi neznanja. Vsem
bi namreč moralo biti jasno, da so tudi delavci
Vzgojno varstvenega zavoda deležni plačanih
državnih praznikov (enako kot avtor članka, ki
je v teh dnevih nedvomno prost). Plačilo je
potrebno zagotoviti vsem delavcem ob državnih
praznikih (sicer je to najbrž jasno vsem, ki so
vsaj površno prebrali zakon o združenem delu).
Torej praznikov ne moremo enostavno ,,črta-
ti".
Bojimo se, kljub naši želji, da bi bilo dru-
gače, da avtor s podatki operira zlonamerno in
ne iz neznanja, zato ne moremo verjeti, da pisec
ne pozna našega pravilnika, ki jasno pove, da se
odsotnost otroka iz Vzgojno varstvenega zavo-
da odračuna šele naslednji dan odsotnosti.
Preprosto povedano, odsotnost enega samega
dne se pri obračunu oskrbnine ne upošteva,
vsak naslednji dan pa se odšteje 10,67 din. Ta
znesek predstavlja vrednost prehrane v oskrbni-
ni, saj je nemogoče odšteti tudi ostale stalne in
spremenljive stroške, ki vplivajo na višino
oskrbnine. Takšno odštevanje bi pomenilo,
neupravičeno višje obremenjevanje staršev,
katerih otroci niso odsotni iz VVZ.
Toliko o vprašanjih N. D. , ki si je vzel
pravico biti tožnik, sodnik in kritik. Vedno smo
stremeli k odkritosti in odprtosti v delu in si
tako zamišljamo, tudi sodelovanje s tiskom, ki
je najbolj poklican, da javnost obvešča odkrito,
resnično in nepristransko. V članku ,,Ali pla-
čujemo tudi (ne) delo?" tega očitrio ni bilo.
Delavski svet VVZ Ptuj
PRIPIS AVTORICE ČLANKA:
Avtorica članka ni »neznanka" - to člani
delavskega sveta VVZ Ptuj dobro vedo, saj to
ni prvi sestavek, ki sem ga napisala o njihovem
delu, pa tudi isto vprašanje sem že postavila na
sqi skupščine skupnosti otroškega varstva kot
delegat naše konference delegacg (številka 23),
pa žal nanj nismo dobili konkretnega dogovora.
Mislim pa, da ni važno, kdo je čl^ek napisal,
važna je vsebina!
Glede na očitek, da bi morala povprašati za
odgovor v VVZ Ptuj lahko napišem le to, da
^m vprašala; odgovor je bil objavljen v 50.
številki Tednika v članku ,,Ali plačujemo tudi
nedelo? " Sicer pa, kako bi bilo, če bi vsi starši,
ki imamo otroke v VVZ prišli v vaše poslovne
prostore po pojasnilo, ki ga nismo dobUi niti na
skupščini. In še to vprašam, kdo je v VVZ Ptuj
pristojen za dajanje informacg, saj sem sama
dobila odgovor: ,... da praznikov ne
odračunavajo, ker se skoz celo leto dnevi
izenačgo.", medtem ko daje DS VVZ Ptuj spet
drugo pojasnilo.
Vaš račun je res izredno natančen. Komu na
čast? Število oskrbnih dni brez decimalk in
zaokroževanja lahko enostavno preštejemo v
letnem koledajju, kar je še enostavnejša
„računska operacga".
Nadalje vprašujem, ali so potemtakem tudi
delegatska vprašanja zgo^ ,,laična, zlonamerna
in neodgovorna", saj smo - spet ponavljam -
vprašanje o izračunavanju višine o^rbnin že
postavili na dcupščini in nanj še nismo dobili
odgovora. Informirame je neloč^ivi del
delegatskih odnosov. Zanj smo odgovorni vsi,
ne samo tisk. Sicer pa smo zaposleni v zavodih
posebnega družbenega pomena še posebej
dolžni oWščatijavnost o svojem delu.
Praznikov res ne moremo enostavno
„črtati", vendar je vsem, ki so vsa »površno
prebrali zakon o združenem delu jasno, da
popa nagrajevanje po delu in rezultatih dela.
Kako je to urejeno pri vas, niste odgovorili.
Sprašujem se tudi, v čem je zlonamemost
mojep pisanja, s^ sama razlagam, da je
obračunavanje višine oskrbnin ob otrokovi
odsotnosti takšno, kot to sami ponovno
navajate?
Se vedno pa ne vem, kam gredo sredstva
ostalih treh dni, saj je praznikov 10. Ne vem,
zakaj menite, da je navadno vprašanje, ki ga
postavkam, ,,nap^ in izzivanje"? Vprašanje
zahjeva zgo^ jasen odgovor, pojasnilo.
Zal je tako, da smo se vsi skup^ le preveč
navadili pojasnila idcati, manj smo jih nav^'eni
sprejemati!
NEVENKA DOBLJEKAR
VABILO
KMETOVALCEM
v preteklem letu smo v zasebnem delu kmetgstva ptujske
občine vzredili okrog 13 tisoč prašičev -pitancev. Letošnji
program je večji, vendar je osnova za večjo vzrejo večji stalež
plemenskih svinj in vzreja puj^ov. Zato je pripravljenih okrog
150 stojišč za plemen^e svinje, ob sedanjih 200 pa bi jih
potrebovali še veliko več. V kmetijski zadrugi Ptuj želgo stalež
povečati na okrog 800 plemenskih svinj. Seveda brez
sodelovanja kmetovdcev ne bo šlo. Zato so si v zadrugi postavili
nalogo povečanja staleža. V ta namen so zagotovili sredstva za
kredite pod običajnimi pogoji, tipske projekte za stojišča za 30
in 50 sviig, strokovno pomoč pri gradnji, nemoteno dobavo
gradbenega materiala, strokovne nasvete pri proizvodnji,
zdravstveno varstvo in zagotov^en odkup.
V vzrgo želgo vključiti zlasti tiste kmetge nad 3 hektarje
kmetgskih površin, ki še niso usmeijene in lahko zagotovgo
osnovno krmo. S tem je odvisnost od reprodukcgskega
materiala, krmil in koncentratov zelo m^hna, praktično so
kmetije neodvisne. Tako pri vzreji ni težav. Zraven novogradenj
so na voljo tudi krediti za obnovo sedanjih objektov.
Kmetovalci, ki bi se želeli vključiti v navedeno proizvodnjo
oziroma rejo, lahko strokovna pojasnila prejmejo na sedežu
kmetgske zadruge v Ptuju ah v vseh zadružnih enotah. 1. k.
ŠE PRIPIS UREDNIKA
Prvič po dobrih treh letih urednikovanja pri
Tedniku sem bil tokrat v resnični dilemi — ali
objaviti ta odgovor v celoti, ga skrajšati ali pa
se poslužiti določila 46. člena zakona o javnem
obveščanju, (Ur. list SRS 7/73), ki v šesti točki
pravi: ,,če je popravek napisan nevljudno ali
žaljivo". Odločil sem se za objavo v celoti
predvsem zato, da se iz primera vsi nekaj
naučimo.
(Ce pišem v prvi osebi, to ni zaradi kakih
avtokratskih navad, temveč zato, ker tudi
omenjeni zakon o javnem obveščanju govori:
,,odgovorni urednik je odgovoren",
,.odgovorni urednik časopisa mora objaviti..."
itd. ima torej pravice in dolžnosti, ki mu jih
zakon osebno nalaga).
Predvsem me moti vsebina petega odstavka
odgovora. Naj to vsebino karikiram z vsebinsko
podobnim primerom: Potrošnik pride v
prodajalno kruha in naroči 21 žemljic.
Prodajalka mu jih da, vendar zaračuna mu jih
22. Potrošnik ugovarja, prodajalka pa osorno:
,,vsem bi moralo biti jasno, da so tudi peki
deležni plačanih državnih praznikov" in bi
zviška še dodala: ,,sicer je to najbrž jasno vsem,
ki so vsaj površno prebrali zakon o združenem
delu". Dvomim, da bi se potrošnik zadovoljil s
tako razlago, on je kupil 21 žemljic in 21 jih bo
tudi plačal in nič več!
Zelo neodgovorno se mi zdi mahati z
zakonom o združenem delu pa ga ne poznati.
Tudi, če ga skrbno preštudiraš, ti še najbrž ni
vse jasno, kako bo pa potem tistemu, ki ga je
vsaj površno prebral. Prav to avtor omenjenega
odgovora praktično potrjuje. Določilo o plača-
nem dela prostem dnevu (sem se štejejo tudi
državni prazniki) smo pri nas praktično
uveljavljali že 30 let pred sprejetjem zakona o
združenem delu in ga zakon ne odpravlja.
Tudi če skrbno in ne ,,vsaj površno"
preberemo zakon o združenem delu, takega
določila v njem ne najdemo, pač pa vrsto
določil o pridobivanju dohodka, ugotavljanju
in razporejanju dohodka, razporejanju čistega
dohodka in o delitvi sredstev za osebne
dohodke delavcev, s posebnim poudarkom na
delitev po delu. Za temeljne organizacije, ki
opravljajo družbeno dejavnost, so tu posebej
določila o svobodni menjavi dela, o ustvarjanju
sredstev za razširitev materialne osnove dela v
okviru cene storitev in iz namenskih sredstev,
zagotovljenih na podlagi samoupravnega
sporazuma, samoprispevka občanov itd. Sicer pa
še enkrat, tokrat pa res skrbno, preberite zakon
o združenem delu!
Marsikaj bi še bilo treba napisati, vprašati,
npr. tudi to, zakaj ni odgovor na članek bolj v
smislu določil samoupravnega sporazuma o
določanju višine oskrbnine v VVZ Ptuj, vendar
ni to namen mojega pripisa.
Samo še formalno pravna pripomba.
Uvodoma se sklicujete na zakon o tisku, vendar
imamo zakon o javnem obveščanju, ki v 45.
členu med drugim določa, da mora biti navede-
na tudi številka in stran časopisa, na kateri je
bilo sporočilo objavljeno. To pravno
pomembno formalnost opravim namesto vas:
Sestavek ,,Ali plačujemo tudi ne delo? je bil
objavljen v Tedniku št. 50/78 na strani 7.
Franc Fideršek
Moja in vseh mojih
vrstnikov deklaracija
,,Ja, prav tako je kot ste prebrali
v naslovu, in nič drugače", sedaj še
samo s široko razprtimi pa vendar
prepričljivimi očmi,,pripoveduje"
komaj nekaj mesečni Matejček.
Sedaj niti ni pomembno iz katerega
kraja naše lepe domovine je ta pri-
kupen fantiček. Tistega, česar se
moramo zavedati vsi starejši ljudje
v svetu je obdobje, ki se je pravkar
pričelo. To je mednarodno leto
otrok. Leto, ki prinaša povečano
skrb človeštva za svojo sedanjost in
prihodnjost, to pa nam ustvarjajo
in prinašajo otroci.
Zal lahko še vedno ugotavljamo,
da je mnogim svet, kljub vedno
hitrejšemu razvoju tehnike in
znanosti, še zelo odmaknjen, ker
posebno velja za zagotavljanje
normalnih življenjskih pogojev,
redne prehrane, stanovanjskih
pogojev in tudi možnosti za-
gotavljanja zdravljenja. Nemalo pa
je ljudi, ki še danes trpijo pod škor-
nji izkoriščevalcev in njihova
življenja ugašajo za ceno svobode
in lepšega jutri preživelih.
,,Žalostno, zares žalostno je ob
vsem tem tudi to, da so nedolžne
žrtve ^elikokra. tudi moji vrstniki.
Tam v daljni Afriki in Aziji orožje,
ta nehvaležna iznajdba človeštva,
ne prizanaša tudi vrstnikom, ki so
komaj pričeli živeti. Velikokrat
težka puška, ki je težja od deset in
nekaj več let starih fantičev v
afriških državah, oblikuje njihovo
življenjsko usodo in jo velikokrat
tudi prezgodaj prekine", se kar ne
more sprijazniti mali Matejček, ki
je skupaj s svojo mamico in milijo-
ni njej p)odobnih po vsem svetu
prepričan, da je letošnje leto prava
priložnost, da storimo nekaj več za
pravice otrok in odpravimo kruto
sedanjost, ko se bogata manjšina
otepa s preobilnostjo hrane, med-
tem ko veliko otrok umira zaradi
njenega pomanjkanja.
Prav v letošnjem letu stopa v
ospredje že tolikokrat poudarjena,
dopolnjena osvetljena deklaracija o
pravicah otrok, ki postavlja na
prvo mesto pravico in dolžnost, da
se otrokom vsega sveta, ne glede na
raso, barvo kože, spol, jezik, vero,
premožnost, politično prepričanje,
nacionalno in socialno poreklo,
rojstvo in druge okoliščine otroka
in družine, zagotovijo vse pravice,
za nemoteno, svobodno življenje.
,,Ja, prav to je tudi moja in vseh
mojih vrstnikov sveta največja že-
lja, deklaracijo bi morali upošteva-
ti prav vsi, ki jim je namenjena", je
ob koncu v imenu vseh nedoraslih
otrok sveta povdaril Matejček.
Posnetek in besedilo:
Viktnr Hnrvat
Bil je eden tistih ljudi, ki jih še
take težave ne stro. Rodil se je 25.
decembra 1898 v Dolenji Dobrovi
pri Trebnjem kot sin malega
posestjiika. Komaj 16 let je imel,
ko je izgubil očeta, ki je leta 1914
padel na bojišču 1. svetovne vojne.
Cez dve leti je bil še sam mobilizi-
ran v Avstroogrsko vojsko in jo
služil pri 17. pešpolku do razpada
Avstroogrske monarhije. Leta 1919
se je javil kot prostovolec ,,Maj-
strov borec" in se boril za svobodo
koroških Slovencev. Kot takratni
borec se je udeležil bojev pri
Podrožu, Pliberku in Dobri vasi, v
Prekmurju pa v Radgoni in njeni
okolici. Po končani vojni je delal
na malem posestvu, pomagal ma-
teri.
Kot mladi fant je ugotovil, da ni
kruha doma dovolj za vsa usta in se
odločil za krajši tečaj (6 mesečni
zadružni tečaj na državni trg. šoli v
Ljubljani) in 6 mesečno prakso pri
Zvezi slovenskih zadrug v Ljublja-
ni. Od leta 1925 dalje je služboval v
raznih krajih in tako gaje tudi pot
pripeljala v Ptuj. V času službova-
nja si je ustvaril družino s katero je
nameraval mirno in lepo živeti v
Rojoznici pri Ptuju.
Zal ni bil dolgo srečen v krogu
svoje družine, doletela ga je enaka
usoda kot mnoge zavedne Sloven-
ce. Okupator je izselil tudi njega z
družino v Slovansko Požego
pozneje v Sanski most. Decembra
leta 1941 so ga zaposlili kot
pisarniško moč v Banja Luki. Kot
tak je od leta 1942 dalje pomagal z
raznimi podatki. Postal je obvešče-
valec za področje Kozare in Grme-
ča. Prenekateri kurir se je pri
njegovi družini najedel in brez skr-
bi zaspal. Leta 1944 je odšel v
partizane, ker je na terenu postal
že preveč sumljiv. V NOV je
prehodil bosanske planine od Jaj-
ca, Sanskega mostu do Prijedora,
delal je v glavnem pri organizaciji
zbiranja prehrane, obleke in obut-
ve. Zaradi sodelovanja s partizani
je bil v odsotnosti obsojen na smrt
z ustrelitvijo.
Leta 1945 se je vrnil s svojo
družino zopet v Ptuj in se naselil
na Vičavi. Zopet je bilo treba začeti
čisto vse znova; urejati ne samo
svoje družinske potrebe, ampak
tudi družbene.
Tovarič Matija se je zaposlil pri
poverjeništvu za finance, takratne-
ga OLO v Ptuju. Kot iskren tova-
riš, natančen in iznajdljiv delavec je
bil sprejet leta 1949 v Zvezo
komunistov.
S svojim odnosom do dela in lju-
di je bil zelo spoštovan in cenjen.
Takega smo poznali vsi krajani na-
še KS, predvsem v tistem povojnem
obdobju, ko je bilo treba zavihati
rokave in urejati naše okolje; Mati-
ja je bil med prvimi prostovoljci.
Našo Slovensko zemljo je tako lju-
bil in jo tudi z ljubeznijo obdeloval.
Kot gospodar kulturnega doma na
Vičavi, (ki so ga člani SZDl sezidali
in uredili), ga je tako skrbno čuval
in popravljal, da bi lahko rekli
,,dom Opara Matije". Okolje je
bilo vzorno urejeno dokler je to
delo zmogel. Ob njem in v domu se
je nešteto mladih prekalila v vzorne
mladince in mladinke. Saj o svojem
delu in delu svoje družine ni nikoli
govoril, njegovo opravljeno delo se
je samo pokazalo. Bilje odlikovan
z medaljo zasluge za narod, z
medaljo za delo; prejel je tudi
Njegove velike človeške vrednote
naj nam bodo svetal vzor in vodilo
za naše delo.	Prijatelji!
Matija Opara je bil izredno delaven
tudi ko je že užival pokojnino.
Vidimo ga, ko je vodil prostovolj-
no delo mladincev pri čiščenju
okolja na Vičavi.
tednik
—18. januar 1979
DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 5
TEDNIKOV RAZGOVOR Z BORISOM ŽNIDARICEM, KOMANDIRJEM PM PTUJ
Črne številke vznemirjajo, zakaj ?
Navada je taka. da ob zaključku
nekega obdobja naredimo obra-
Cun Kratkomalo potegnemo črto
in poskušamo ugotoviti kje smo
bili v preteklem obdobju uspešni,
kie ne kje bi lahko bilo še bolje m
podobno. V Tedniku smo vas dra-
ei bralci v sodelovanju s Postajo
milice Ptuj v naši redni rubriki Čr-
na kronika obveščali o stanju var-
nosti v cestnem prometu m o dru-
gih dogodkih. Upamo, da smo bih
pri tem uspešni, vsaj želeli smo
tako. Sicer pa je naš namen, da to-
krat ugotovimo, kje so bili občani
v preteklem letu uspešni, predvsem
na področju varnosti in v cestnem
prometu, kakšno je stanje na
področju gospodarske in splošne
kriminalitete in podobno. K
razgovoru smo povabili Borisa
2nidariča, komandirja postaje
milice v Ptuju, ki je o tem uvodo-
ma povedal:
,,Na tako kompleksno vprašanje
je težko odgovoriti, vendar lahko
strnjeno povem, da je leto 1978
minilo sorazmerno mirno, da smo
beležili nekater pozitivne kazalce,
da se pa v naši družbi le kažejo
nekatere slabosti — mislim na ob-
močje ptujske občine. No, celotno
vprašanje bi kazalo razčleniti in
ugotoviti kakšni so bili trendi gi-
banja določenih pojavo pojavov
DO Dosameznih področjih.
Gotovo bo najprej zanimivo
ugotoviti, kaj in kako smo delali
na področju preventive, na
področju podružbljanja varnosti in
družbene samozaščite v KS in v
TOZD. Postaja milice se je z vodji
varnostnih okolišev, se pravi z
miličniki vključevala v več oblik
preventivnega delovanja. V
združenem delu smo gotovo dosti
pripomogli k zboljšanju varnosti z
učinkovitim, strogim nadzorom
njihove čuvajne službe. Vrsto let
nazaj ugotavljamo, da pravzaprav
to zelo pomembno opravilo
opravljajo delovni invalidi, ali
omejeno zmožni ljudje, ker se pač
ne zavedamo, kakšne obveze gredo
tem ljudem. Od njih zahtevamo
nadčloveške napore in podobno.
Stanje na tem področju je bilo v
lanskem letu gotovo boljše, kot v
letu 1977, saj smo lansko leto pri
1150 opravljenih nadzorih ugoto-
vili le 42 malomarnosti, leto poprej
M smo uptovili 21 primerov več.
Se zmeraj pa je na prvem mestu
vinjenost na delovnem mestu,
spanje in samovoljno zapuščanje
delovnega mesta in tako dalje. O
vseh teh primerih smo informirali
samoupravne organe, individualne
poslovodne organe, ki so potem
dalje ukrepali. Vsekakor pa je
storjen korak naprej, saj so se tudi
v lanskem letu miličniki vključevali
v usposabljanje čuvajev. Na novo
smo lani usposobili 21 čuvajev, v
letu 1977 pa 18, se pravi tri manj."
Kakšno pa je stanje na področju
podružbljanja varnosti in širjenja*
idej družbene samozaščite v KS?
,.Mislim, da smo tako, kot prej-
šnja leta bili nosilci strokovnega
dela, saj smo z nasveti in konkre-
tno pomočjo pomagali izoblikovati
varnostne ocene, pomagali smo pri
izdelavi varnostnih načrtov in
podobno. Tudi tu je storjen korak
naprej, saj smo razen tega
pristopili k usposabljanju načelni-
kov narodne zaščite, tako, da
imamo že 60 usposobljenih načel-
nikov, ki pa seveda morajo s tem
delom korajžno nadaljevati. Naš
namen ni bil le, da jih spoznamo z
nekaterimi zakonskimi določili in v
ravnanju z orožjem, to je le naša
pomoč pri usposabljanju pripadni-
kov narodne zaščite v njihovih
enotah."
Kako je z varovanjem temeljev
naše samoupravne socialistične
ureditve?
,,Tu gotovo kaže, da smo nare-
dili korak naprej v KS, da pa so
kljub temu rezuhati nekoliko slab-
ši v združenem delu. V lanskem le-
tu nismo imeli nobenega primera
kaznivega dejanja s političnim
obeležjem, med občani, med tem
ko je bilo leta 1977 eno kaznivo
dejanje. Prav tako smo v lanskem
letu imeli samo en primer, ko je
občan izpadel in storil prekršek s
političnim obeležjem, v letu 1977
smo imeli kar 4 takšne primere.
Zavest ljudskih množic je bila lan-
sko leto le nekoliko višja kot sicer,
gotovo pa ima svoj delež tudi leto
kot tako, saj je veljalo kot leto
družbene akcije, mobilizacije, kot
leto kongresov. Nekoliko slabši je
bil položaj v združenem delu, kjer
smo zabeležili nekaj več prekinitev
dela in nekaj več vznemirjanj in
nezadovoljstva, kot leta 1977.
Vzroki so na splošno znani. Gre za
neusklajene dohodkovne odnose
znotraj delovne organizacije, za
slabo informiranost delavcev, za
neurejene medsebojne odnose,
gotovo pa ima svoje posledice tudi
to, da je bilo lansko leto obdobje
usklajevanja samoupravnih
splošnih aktov z določili zakona o
združenem delu. To je pri nekate-
rih ustvarilo časovno stisko z več
posledicami. Kljub vsemu pa ne
moremo trditi, da je bilo stanje
tako slabo, da bi bilo ogroženo
samoupravlianje."
Je bilo stanje na področju
gospodarske in splošne kriminali-
tete zadovoljivejše?
,,Če mislite na gospodarsko
kriminaliteto, potem lahko rečem,
da se na tem področju ne moremo
pohvaliti. Nenapisano pravilo sicer
govori, da je gospodarske krimi-
nalitete toliko, kolikor je uspemo
odkriti, seveda pa je dejansko tega
veliko več. Dejansko smo v lan-
skem letu obravnavali 81 kaznivih
dejanj s področja gospodarstva,
kar je za 21 primerov več kot leta
1977. V milici smo dali temu pose-
ben poudarek. Tudi sodelovanje z
operativnimi službami UJV je bilo
v tem letu učinkovitejše. Pri vsem
tem pa bi moral reči, da me moti,
da ta kazniva dejanja v pretežni
meri odkrivamo z informativno
dejavnostjo organov za notranje
zadeve, čisto na policijski način.
Premalo je aktivnosti v združenem
delu, prek organov samoupravne
delavske kontrole itd. Na tem
področju kaže storiti nekaj več, te
organe pa je treba seveda ustrezno
usposobiti za odkrivanje anomalij
v gospodarstvu.
Na področju klasične kriminali-
tete je stanje vsako leto boljše, saj
vsako leto beležimo padanje. V
lanskem letu smo na območju
ptujske občine obravnavali 1070
kaznivih dejanj ali 368 manj, kot
1977. To je padec za okoli 26 od-
stotkov. Ta padec pripisujemo
predvsem posledicam, ki nastopajo
zaradi spremembe kazenske
zakonodaje, gotovo pa ima dobr-
šen delež pri tem povečana akti-
vnost ljudi in organov za notranje
zadeve predvsem na preventivnem
področju. Sicer smo najbolj
malomarni na področju
premoženjskih deliktov. Včasih
puščamo kolesa z motorjem,
motorna kolesa in drugo kar na
postajah in s tem naravnost izziva-
mo labilne osebe, da si ga sposodi-
jo ali pa celo odvzamejo. No v
zadnjem času imamo na tem
področju nekoliko več uspeha in
bomo o tem še poročali.
Gotovo pa se moramo zamisliti
nad tem, kar se nam dogaja z
otroki in mladino v ptujski občini.
V lanskem letu so ti storili 168
kaznivih dejanj, zaradi česar smo
obravnavali 197 mladoletnih oseb.
Pri tem smo žal ugotavljali, da gre
predvsem za mladino, ki je že
storila taka dejanja, se pravi, da
govorimo o povratništvu, ki izhaja
največkrat iz socialno nepopolnih
in šibkih družin. Ta podatek bi
moral pomeniti mobilizacijo
družbenopolitičnih organizacij v
KS in drugih družbenih organov,
da bodo na tem področju storili
kaj več. Predlagamo, da bi se se-
stali in temeljito analizirali vse
primere posamično in sprejeli
ukrepe za odpravo škodljivih
pojavov.
Tako bi lahko odkrili tudi ose-
be, ki se klatijo in ki jih iščejo or-
gani za notranje zadeve širom
Jugoslavije. Tako smo v lanskem
letu prijeli kar 42 oseb. Ta podatek
nam pove, da smo k temu opravilu
stopili dokaj resno. Težko bi opra-
vičeval nekatere, ki menijo, da je
legitimiranje nepotrebno, šikanoz-
no itd. vendar trdim, da tega
ukrepa miličnik ne izvaja iz svoje-
ga zadovoljstva, ampak zaradi te-
ga, da odkrije osebo, ki je bodi.si
sovražna naši ureditvi ali pridobi-
tvam, ki so varovane z ustavo in
predpisi. V lanskem letu smo legi-
timirali 3833 oseb, to pa je gotovo
podatek, ki preseneča. Moram pa
poudariti, da je bil marsikaterikrat
legitimiran tudi kakšen Ptujčan,
kar nekateri sicer zamerijo. Ven-«
dar bi rekel, da je ta ukrep za
vsakega takšnega posameznika
gotovo preventivnega značaja, da
pa se iz tega lahko razvije mimo-
grede kakšen represiven ukrep.
No in ko sem prej govoril o
mladinski kriminaliteti in pravza-
prav širši družbeni akciji v procesu
vzgoje mladine, preprečevanju
povratništva in tako naprej, potem
bi to navezal še na samomore, ki
so se v lanskem letu pripetili ptuj-
ski občini. Evidentirali smo jih kar
17. To so sicer trije manj, kot leta
1977, vendar nas to število
vznemirja. Pri vseh teh samomorih
smo ugotovili, da gre za neurejene
družinske razmere, za socialno šib-
ke sredine, pri čemer v veliki meri
botruje alkohol. To so pa gotovo
zunanji pokazatelji, ki so dalj časa
prisotni pri posameznikih in mis-
lim, da na takšne stvari moramo
biti v prihodnje bolj pozorni. Veli-
kokrat pride ravno zaradi
družinskega spora med zakoncema
do takšnih ali še hujših posledic. V
največ primerih prav moški s tak-
šnim nepremišljenim dejanjem
pahne v nesrečo celo družino."
Kako pa je bilo z varnostjo pri
delu, je bilo preteklo leto veliko
delovnih nesreč?
,,Da, gotovo bi kazalo nekaj
besed nameniti tudi delovnim
nesrečam s smrtnim izzidom. V
lanskem letu smo zabeležili tri tak-
šne primere, med tem ko je bilo
ostalih smrtnih primerov kar 19.
Požarov družbenega premoženja je
bilo 6, med katerimi gotovo
poznamo dva največja. V zaseb-
nem premoženju pa je bilo kar 40
požarov. Delovnih nezgod s hudi-
mi telesnimi poškodbami je bilo 7,
skratka na tem področju smo
zabeležili 103 dogodke."
Smo lahko zadovoljni s stanjem
javnega reda in miru?
,,Lahko rečem, da v lanskem
letu ni bistvene spremembe proti
letu poprej. Tako smo leta 1978
obravnavali 1304 osebe in zoper
njih podali 1175 predlogov, zaradi
storjenih 1502 prekrška zoper jav-
ni red in mir. Je pa bilo pridržanih
nekaj več oseb, kar 213 smo jih
morali pridržati, zaradi storjenega
prekrška v vinjenem stanju. To je
le za 20 več, kot leta 1977. Opravili
smo tudi 553 intervencij zaradi
kršitve javnega reda in miru.
Največ smo jih opravili v zasebnih
stanovanjih, kar 206, šele na
drugem mestu so gostinski lokali v
178 primerih. Tukaj bi lahko
rekel, da še zmeraj prevečkrat
gostinsko osebje toči alkoholne
pijače že vinjenim osebam. Zoper
to smo že večkrat ukrepali, vendar
menim, da bi tudi na tem področju
morala zaživeti družbena samo-
zaščita v KS in v združenem delu.
Tudi v ekonomskih interesih je
treba zaščititi človeka."
Gotovo pa bo zanimivo kakšno
je bilo v preteklem letu stanje
varnosti v cestnem prometu?
,,Strinjam se, da je to vprašanje
verjetno za bralce najbolj zanimi-
vo, žal pa ugotavljam, da ie bilo v
preteklem letu najbolj črno
področje našega dela. Že na
lanskoletnem posvetu v mesecu
marcu smo ugotovili, da s takšnim
stanjem ne moremo in ne smemo
biti zadovoljni. Sliši se kot fraza,
vendar je tako. Kot problem bi
gotovo kazalo izpostaviti gnečo v
Ptuju, predvsem ob nastopu dela
in ob odhodu delavcev domov.
Dali smo pobudo, da bi narodna
zaščita v TOZD ali v KS omogoča-
la nemoteno vključitev delavcev v
promet. To pa seveda ni zaživelo,
čeprav bi kazalo posvetiti prav te-
mu področju nekoliko večjo
pozornost.
Med neugodne faktorje pa sodi
tudi podrtje borlskega in
rekonstrukcija ptujskega mostu
čez Dravo, v času od 1. julija do
31. oktobra. V tem času je bil v
mestu Ptuj promet precej oviran,
pa tudi sicer se ne moremo
pohvaliti z dobro prometno
ureditvijo, saj ugotavljamo, da je
vse skupaj en sam prometni zama-
šek.
Vse to je od milice in drugih
zahtevalo izredno velike napore,
da smo lahko kljub temu nekako
uspeli zagotoviti sicer ovirano
odvijanje prometa, pa vendarle za
takšne razmere dokaj dobro. K
vsemu temu pa moramo še prišteti
občutno povečanje tranzitnega
prometa skozi Ptuj, zaradi izvaja-
nja določil odredbe RSNZ, s kate-
rim je bil prepovedan promet za
določene kategorije vozil na
magistralnih cestah št. 3 in 13 od
Maribora proti Zagrebu."
In kakšne ukrepe ste v preteklem
letu na tem področju izvajali?
,,V letu 1978 smo podali 3.240
predlogov zaradi storitve 3.899
cestnoprometnih prekrškov, to pa
je manj za 645 predlogov proti letu
1977. Večjo pozornost smo v
preteklem letu posvečali hujšim
prekrškom. Tako smo v smislu
203. člena zakona o temeljih
varnosti cestnega prometa odvzeli
kar 246 vozniških dovoljenj, to je
18 primerov več kot leta 1977.
Naša preokupacija je bila tudi v
tem, da smo za lažje prekrške le
opozarjali in tako selektivno
pristopali tudi na tem področju.
Zaradi tehničnih hib na vozilu
smo odvzeli v lanskem letu v cest-
nem prometu kar 158 prometnih
dovoljenj, kar je veliko. Opravili
smo 333 ogledov krajev prometnih
nezgod, v letu 1977 pa kar 675. Ta
primerjava pa je seveda relativna,
smo do lanskega leta opravljali
oglede vseh prometnih nezgod,
sedaj pa le tiste, kjer je materialna
škoda večja od 20.000 din, ali kjer
je oseba poškodovana. No, v lan-
skem letu smo kar 229 takšnih
nezgod obravnavali kot kaznivo
dejanje, med tem ko je bilo prekr-
škov le 62 in dogodkov 42. Videti
je, kot da je bilo v lanskem letu
vse bolj milo, kot leto prej, pa
pravim, da je ta primerjava zelo
relativna.
Leta 1977 je na cestah v ptujski"
občini 31 oseb, v lanskem letu pa
32 oseb. Hudo telesno poškodova-
nih je bilo leta 1977 le 100 oseb v
lanskem letu pa 123 oseb. Lažje
telesno poškodovanih je bilo leta
1977 kar 270, lani pa le 253 oseb."
Gotovo bo zanimivo, kakšna je
bila v lanskem letu materialna
škoda?
,,Ce želimo ugotoviti, kakšno
škodo povzročajo ti izpadi
poškodovanih oseb v združenem
delu, gotovo ne pridemo do konca.
Materialna škoda na vozilih pa
znaša v preteklem letu
4,659.140,—din."
To bilo v glavnem vse. Seveda
bo Postaja milice Ptuj tudi letos
podala delegatski skupščini izčrp-
no poročilo v katerem bo razen
tega gotovo nanizano še kaj več. O
tem pa vas lahko informirajo tudi
vaši delegati. Vsem pa ob koncu
velja opozorilo: doma bodite
mirni, na cestah predivdni in na
delovnem mestu delavni, pa bo
prihodnje leto veliko manj
,,črnih" in temnih črk. M. Ozmec
Boris Žnidarič, komandir postaje
milice v Ptuju: podružbijanje
varnosti bi moralo biti še bo|j
prisotno.
Foto: M. Ozmec
Naj bo takšnih prizorov letos čimmanj
Enkrat in nikoli več...	Poto: M. Ozmec
Temeljito o varnostnih razmerah
v cestnem prometu
Danes popoklan se bodo na redni seji sestali člani
koordinacgskega odbora za ljuddco obrambo in
^užbeno samozaščito pri predsedstvu občindce
konference SZDL Ptuj skupaj s člani sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu, avto-moto
arustva Ptuj in Kidričevo, združenja šoferjev in
^^>9"}ehanikov, nekaterih skupnosti, družbeno-po-
uucnih organizacg in drugimi gosti, da bi v osrednji
locki dnevnega reda obravnavali problematiko
^t^tnega prometa na obmo^u UJV Maribor in v
občini Ptuj.
O . problematiki, ki zaskrbljuje bo potrebno
^me^ito razpravgati in nakazati akcij^o usmeritev.
1 1978 je po podatkih postaje miUce Ptuj sicer
«eviio prometnih nezgod upadlo, tem hujše pa so
zato posledice. Samo zaradi vinjenosti je bilo v
preteklem letu odvzetih 246 vozniScih dovojenj;
paradi slabega tehničn^a stanja vozil pa 158
prometnih dovogenj. Med vzroki prometnih nezgod
"ajpogos^e zasledimo neprimerno hitrost, izsige-
prednosti, vicgučevame v promet, nenadno
'avgaige. neprevidno prehitevanje, vožnja pod
vplivom alkohola in podobno.
Mada^nje ugotovitve kažejo, da so med
povzročite^ prometnih nezgod na prvem mestu
vozniki oscbnili avtomobilov, na drugem vozniki
koles z motorjem, tretjem kolesaiji, četrtem vozniki
tovornih avtomobilov in na petem pešci - otroci.
Poleg tega poročilo nav^a tudi najbo^ kritične
točke, kjer n^pogos^e prih^a do prometnih
nezgod. Teh točk je skupaj 12. Da bi „čme točke"
tudi odpravili bi morali v pretežni meri posvetiti več
pozornosti postavitvi ustrezne prometne signali*
zacge, saj se ugotavlja, da prihaja do nezgod na teh
mestih ne samo zaradi subjektivnega vzroka, temveč
tudi zaradi objektivnih vzrokov.
Za dosledno odpravo vseh teh vzrokov bo
potrebno v vseh teme^nih sredinah skUcati
problemske konference, na katerih bo v osrednji
točki govora prav o varnostnih razmerah v cestnem
prometu. Ob teh priložnostih bo potrebno sprejeti
tudi konkretne akcgske programe, ki bodo temegili
na izv^anju nalog preventive in večje varnosti
cestnega prometa.	MG
Pobuda za začasne ukrepe
v TOZD Petovia Ptuj
Kmetgski kombinat Ptuj je skupščini občine
Ptuj predlagal uvedbo začasnih ukrepov družbenega
varstva v TOZD Petovia Ptuj in to na podlagi sklepov
OO ZKS in delavskega sveta TOZD Petovia Ptuj,
odbora za gospodarske zadeve in odbora za
sanacgske zadeve pri KK Ptuj, osrednjega delavskega
sveta in sindikalne konference KK Ptuj.
Naveaeni organi in organizacge ugotav^ajo, da so
v TOZD Petovia skaljeni samoupravni odnosi, huje
prizadeti družbeni interesi in da TOZD ne izpohijuje
z zakonom določenih obveznosti, zato v ^ladu z
določili zakona o združenem delu predl^^o, da
občinska skupščina sprejme začasni ukrep
družbenega varstva.
V obrazložitvi predloga je navedeno, da je bila v
TOZD „skrita" izguba že v letih 1974/75, v letu
1976 pa je bila izguba že ugotovljena. Vzroki za to
so bUi v zastareli tehnologi i, dotrajanih in
neprimernih objektih za živilsko predelavo, ni bilo
pogojev sanitarnega, požarnovarstvenega in
delovnega varstva, ni bilo proizvodne in poslovne
dokumentacge oz. je bila neustrezna, pomanjkanje
kadrov itd. Z namenom, da bi izbogšali polož^
TOZD so napravili sanacgski program, ki je bil
sprejet maja 1977.
Navdamo nekaj n^pomembnejših ilalog iz
sanacflskega programa:
Začetek nove investicge in rekonstrukcge je bil
predviden za oktober 1977. zakpuček pajulfl 1978.
ko bi n^ začeli tudi z redno proizvodnjo. Izvedba in
zakgučck celotne sanacije pa bi naj bila z 31.
decembrom 1978. Ob tem so tudi pokrili nastalo
izgubo in zagotovili sredstva za izpegavo sanacge.
Od izpeljave sanacge so pričakovali ugodne
gospodarske učinke, med drugim, da se bo ostanek
dohodka od 901.000 din v letu 1977 dvignil na
13,300.000 din v letu 1980, povečani letni prirast
vrednosti proizvodnje bi bil ^upno 16,298.000 din,
na eno novo delovno mesto pa 319.588 din. Žal se
ta predvidevanja niso uresničevala.
Hitrejšo realizacijo je zaviralo predvsem to, kei
investicga ni bila končana do pogodbenega roka, s
tem pa je bil začetek proizvodnje preložen za eno
leto, zato bi tudi pozitivni učinki sanacge bih v
enoletni zamudi. TOZD tudi ni dobila večje
kadrovske pomoči, vodstvo kadrovsko ni bilo polno
zasedeno, zato so bila na določenih področjih dela
oprav^ena nekvalitetno, v sistemu prodaje in nabave
pa ni bilo veliko sprememb. Pojavljala so se tudi
nesoglaga, slabo delo, neučinkovito koriščenje
delovnega časa, na^rotujoče si sklepanje v
samoupravnih organih in podobno.
Zaradi vsega navedenega je bUa dana pobuda, ki
jo je izvršni svet skupščine občine Ptuj obravnaval že
ob koncu lanskega leta in je podprl predlog za
uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva. O tem
bosta sklepala zbor združenega dela in zbor
krajevnih skupnosti SO Ptuj, ki se bosta sestala na
ločenih sejah v sredo, 24. januarja. Ce bo sklep
sprejet, bo občinska skupsčina tudi imenovala
komisigo z nalogo, da ugotovi dejandco stanje v KK
Ptuj TOZD Petovia in o tem obvesti skupščino.
(Iz gradiva za sejo zborov SO Ptu-
6- IZ N ASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
18. januar 1979 -
tednik
Zaščita interesov
ob gradnji HE Formin
Kot je znano, je hidroelektrarna Formin s svojimi objekti močno
posegla v prostor in spremenila podobo Ptujskega polja. Z dovodnim
kanalom je krajevno skupnost Markovci praktično razpolovila. Poseg v
prostor se v kmetijstvu te krajevne skupnosti v veliki meri ne odraža, saj
so objekti, zlasti bazen, na kmetijsko manj uporabnih površinah. Največ
rodovitne zemlje je prizadete tam, kjer sedaj poteka dovodni kanal.
Kmetovalci so gradnjo sprejeli z razumevanjem, čeprav brez težav ob
tako zahtevni gradnji tudi ni šlo. Tudi sedaj vse še ni urejeno. Gre za
izmere in odpise na katastru, tako da dajatve od teh zemljišč še ostajajo.
V krajevni skupnosti si prizadevajo, da se to čimprej uredi.
Z dovodnim kanalom pa se odpirajo tudi nove možnosti v razvoju
kmetijstva, predvsem gre za namakanje. Kmetijska zemljiška skupnost je
v program vnesla gradnjo odvzemnih mest. Namakanje bo možno
približno za kilometer razdalje na obe strani. Na tem območju bo možno
gojiti tudi zahtevnejše kulture, ki potrebujejo več vode in tako ne bo več
odvisnosti od vremena.
Zmanjšan pretok v stari strugi se je odražal v zmanjšanju nivoja
podtalnice in s tem na preskrbo prebivalcev s pitno vodo. Vendar je
investitor. Dravske elektrarne Maribor, to odpravil z izgradnjo novih
vodovodov. Težave pri dostopu do kmetijskih površin so zmanjšane z
izgradnjo mostov, razen tega pa kanal v veliki meri poteka ravno po meji
med katastralnima občinama in zato večjih težav ni. Krajevna skupnost se
je v interesu varnosti za krajane in živali od začetka gradnje prizadevala
za varovanje kanala. Zato je sedaj na določenem delu postavljena
zaščitna ograja, želijo pa, da bi bil celotni kanal zaščiten.
Sodelovanje z Dravskimi elektrarnami ob gradnji v krajevni
skupnosti ocenjujejo kot zelo dobro. Oboji so z razumevanjem sprejeli in
poskušali uresničiti želje in potrebe. Menijo, da so težave ob gradnji
uspešno prebrodili. Za uničene ceste in presekane poti so dobili ustrezno
odškodnino in s prispevkom krajanov nekatere stvari še celo izboljšali kot
so bile pred začetkom gradnje.
1. kotar
Na Polenšaku bi radi
boljše ceste in šolo
Ob vstopu v leto 1979 pravijo na Polenšaku, da se sicer ne morejo
pohvaliti s kakšnimi večjimi akcijami v letu 1978, kljub vsemu pa so
žrtvovali veliko sredstev in naporov, da so asfaltirali 800 metrov ceste
Hlaponci—Polenšak. Komunalno dejavnost, ki so jo v tem času
načrtovali so celo presegli. Posebna skrb je veljala krajevnim cestam, na
katere so navozili prek 1000 kubičnih metrov gramoza, načrtovanega dela
pa niso mogli realizirati pri ureditvi pokopališča in mrliške veže.
Na zboru občanov so se dogovorili, da bi v letošnjem letu asfaltirali
cesto od Zamene do konca občinske meje v smeri Bresnice in do Podgorc.
Občani v tej krajevni skupnosti za boljšo urejenost cest tudi sami še
dodatno prispevajo saj imajo uvedena kar dva samoprispevka in bodo
zbrali okrog 200 milijonov starih dinarjev za sofinanciranje dveh odsekov
cest. Ob tem pa ugotavljajo, da lokalna skupnost za ceste ne bo zmogla
svojega deleža in bo pač potrebno delati toliko kolikor bo denarja.
V letošnjem letu je še več drugih želja in težav, ki bi jih želeli v tej
krajevni skupnosti čimprej odpraviti. Pravijo, da imajo slabo električno
napetost predvsem v vaseh Hlaponci in Polenci — Breg. Zgradili bi radi
dve jamborski postaji v gornjem delu Polenšaka in v Polencih. Nujna je
adaptacija šole še v letošnjem letu, ker drugače pouk v zimskem času ne
bo več mogoč.
Tajnik krajevne skupnosti Polenšak Janko Vičar med drugim tudi
pravi, da je želja sicer še več. Zaradi velikih dajatev, ki jih krajani že
imajo, lani je svoje storila tudi toča in pozeba, si bo potrebno prizadevati,
da do leta 1980 uresničijo najnujnejše.
mš
USPEŠNI
V ZAPOSLOVANJU
ŽENSK
Prizadevanja, da bi v občini Slovenska Bistrica hitreje reševali
problematflco zaposlovanja žensk so v zadnjih nekaj letih dosegla
pomembne uspehe s tem pa tudi povečanje celotne produktivnosti
gospodarstva v občini z 31.500 prebivalci od katerih je redno zaposlenih
skupno okoU 7000 občanov.
*Na področju hitrejšega zaposlovanja ženske delovne sile so v bistriški
občini dosegli največje u^ehe prav v zadnjih dveh letih, ko sta pričeli
obratovati nova tovarna ISKRA TELA Ljubljana TOZD v Makolah in
Poličanah, obrat plastike iz Litge v Studenicah. Z obnovitvgo ah
razsiritvgo že obstoječih obratov v IMPOLU, Steklarni in tudi na
področjih lesne industrge ter kmetijstva, kot tudi nekaterih drugih
področjih gospodarstva v občini, so prav tako našle zaposlitev mnoge,
dosld še nezaposlene žene.
Odgovorni v občini Slovenska Bistrica pa si še naprej prizadevno
zagotoviti nova delovna mesta, predvsem za žensko delovno silo,
vrač^oče zdomce, mladino in tudi druge, ki iščejo z^oslitev pri zavodu
za z^slovanje.
Potrebno je tudi povdariti, da dosegajo v bistriški občini u^ehe na
področju odpiranja novih delovnih mest prav na območjih nerazvitih
krajevnih skupnosti kot sta Makole in Studenice, medtem kobo v
prihodnje potrebno takšno rešitev zagotoviti tudi za območje KS
- apoije, ki prav spada med nerazvite.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Središče KS Lapoije, kjer še vedno iščejo poti iz nerazvitosti,
možnosti načrtujejo v kmetijski proizvodnji.
NAJVEČ ZA CESTE IN VODOVOD
Ze iz resolucije razvoja za leto
1978 je razvidno, da so v občini
velik poudarek namenili prav
razvoju infrastrukture, to je ces-
tam in gradnji vodovodnega
omrežja. Nosilec vseh akcij so bile
krajevne skupnosti in samouprav-
na interesna skupnost za komunal-
ne dejavnosti ter kot izvajalec del
Stanovanjsko komunalno podjetje
Ormož.
Kar zadeva modernizacijo cest
so v občini Ormož že lani realizira-
li naloge za to srednjeročno
obdobje. Tako so modernizirali
cesto Središče—Lačaves v skupni
dolžini 6,6 km (položili so prvo
plast grobega asfalta). Stanovanj-
sko komunalno podjetje je za
modernizacijo te ceste namenilo
5.700.000 dinarjev, interesna
skupnost 2.860.000 dinarjev, KS
Kog 1.630.000 dinarjev in KS
Središče ob Dravi 1.230.000 dinar-
jev.
Modernizirali so tudi cesto
Koračice — Tomaž v dolžini 1.8
km, vrednost teh težavnih del je
znašalo 2,250.(X)0 dinarjev, denar
je prispevala interesna skupnost,
izvajalec del pa je bilo ormoško
komunalno podjetje. V lanskem
letu so opravili tudi nekatera
rekonstrukcijska dela in asfaltira-
nje Cvetlične ulice v Ormožu ter
cesto Sodinci—Vičanci, kjer je de-
nar prispevala krajevna skupnost
Velika Nedelja.
Najpomembnejše akcije pri
razširitvi vodovodnega omrežja pa
so bile naslednje: zgradili so
črpališče na Otoku, dela se bodo
nadaljevala še v letošnjem letu,
izvedli so sekundarno vodovodno
omrežje v krajevni skupnosti
Središče in v Veliki Nedehi. Tako
je voda stekla v vaseh Sardinje,
Lunovec, Strmec, HajndI, Velika
Nedelja, Mihovci in Vičanski vrh
in Senešcih. Zaključna dela pa so v
vaseh Trgovišče in Vičanci. Dela,
ki so jih opravljali delavci
komunalnega podjetja, financirale
pa krajevne skupnosti, so znašala
okoli 5 milijonov dinarjev.
Poudariti je potrebno, da so
skoraj vsa težja zemeljska in druga
dela opravili občani krajevnih
skupnosti.
Poleg tega so v občini zgradili še
črpališče v Hajndlu in vcidni stolp
na Vičanskem vrhu. Stolp ima 84
tisoč litrov vode. Ta dela je
financirala interesna skupnost v
višini 2.200.000 dinarjev. Zaključi-
li so tudi dela na primarnem vodu
HajndI — Vičanski vrh —
Bresnica v dolžini 11 kilometrov.
V krajevni skupnosti Podgorci
so bila v lanskem letu izvedena de-
la pri položitvi sekundarnega
omrežja in sicer v hribovitih vasefi
te KS, ki je tudi financirala celotna
dela pri gradnji omrežja.
V lanskem letu se je na zgrajeno
vodovodno omrežje priključilo
kar 996 gospodinjstev, kar je pra^
gotovo velik uspeh. Nekatera delj
so še v zaključni fazi in bodo ž.
spomladi popolnoma zaključena
V preteklem letu so delavc,
komunalnega podjetja iz Ormoža
na vtKlovodno omrežje priključili
tudi sladkorno tovarno
nerealizirana naloga iz preteklegj
leta pa je še gradnja vodovoda
Otok—HajndI v dolžini 2 km
Sedaj ko je na razpolago dovoli
salonitnih cevi, bodo spomlad,
opravili tudi to nalogo. Zi
stanovanjsko komunalno podjetje
je bilo preteklo leto zelo uspešno
ne samo zaradi obsežnih lij
pomembnih del pri gradnji
vodovodnega omrežja i.
modernizaciji cest, temveč tuoi
zato, ker so poslovno leto
zadovoljivo končali.
Delo mladinskega aktiva „Franc Kramberger" Rogoznica
Zveza socialistične mladine v
krajevni skupnosti Heroja Lacka
je del celice, v kateri se v zadnjem
času odloča in oblikujejo interesi
ter potrebe krajanov.
Mladi iz aktiva ZSMS ,,Franc
Krambereer" Rocoznica smo si za
leto 1979 /.astavili dokaj pester in
vsebinsko bogat program. Le
nekaj najbistvenejših nalog:
— aktiv ZSMS v KS mora biti
gibalo ter mesto za uveljavljanje
interesov in hotenj mladih. Čim
hitreje, predvsem pa uspešno se ie
potrebno vključevati v družbe-
nopolitična dogajanja KS;
—	na področju telesne kulture
se je zavzemati, da bo le-ta postala
množična;
—	posebno skrb je posvečati
mladinskemu prostovoljnemu delu
ter pričeti priprave na ustanovitev
MDB v KS;
—	na področju ohranjanja
revolucionarnih tradicij se bomo
zavzemati, da bomo prevzemali
skrb nad spomeniki, ki
simbolizirajo cilje, smisle in
vrednote NOB;
—	krepili bomo že pričeto
sodelovanje z OO ZSMS na
področju Slovenskih goric.
Da bo sleherni član mladinske
organizacije mlad delegat in
aktivist lahko kvalitetno deloval v
DPO in organih KS, mora biti
ustrezno usposobi j en.
Idejnopolitično usposabljanje
mladih je še kako pomembno.
Odločili smo se, da bomo temu
posvečali posebno pozornost.
Da je temu res tako, bomo v
soboto, 20. januarja 1979 ob 18.
uri organizirali predavanje na
temo ,,NALOGE NA
PODROČJU LJUDSKE
OBRAMBE IN DRUZBENE
SAMOZAŠČITE V KS",
Predavanje bo popestreno tudi s
prikazovanjem filmov. Mladi na
predavanju ne bomo samo nemi
poslušalci, ampak bomo odgovor-
nim nosilcem teh nalog v KS
postavljali vprašanja v zvezi i
izvajanjem samoupravnega
sporazuma o organiziranju in
izvajanju družbene samozaščite ter
nalogah s področja LO, CZ in NZ
v KS Heroja Lacka Rogoznica.
V samoupravnem sporazumu o
organiziranju in uresničevanju
družbene samozaščite v KS Heroja
Lacka smo si zapisali, da bomo
vplivali na razvoj socialistične
zavesti, socialistične morale ir
obnašanja, negovali in vplivali na
razvoj ter vrednotenje rezultatov
dela, utrjevali tovarištvo ir
kolektivnost v prvi vrsti z aktivnim
delom v KS. Kot tolikokrat prej,
se bomo tudi tokrat izkazali s
polnoštevilno udeležbo na
predavanju.
M. L
Pomanjkanje zdrave
pitne vode
Med glavnimi problemi, ki tarejo občane KS Leskovec, je prav
gotovo pomanjkanje zdrave pitne vode. Ta problem je prisoten na vseh
sejah samoiy)ravnih organov krajevne skupnosti^ na sestarikih 00 ZKS in
drugih družbenopolitičnih organizacg in društev. Zal ugotav^ajo, da
problema še niso premaknili v smeri reševanja.
Predvsem so prizadeti učenci osnovne šole, enako učiteKski blok,
zobozdravstvena postaja in vsi ostali krajani ogega območja Leskovca.
Vodo iz šolskega vodnjaka pogosto pošiljajo na kemične in bakteriološke
raziskave, vendar je vedno enak odgovor: ,,Vzorec vode je kemično
neprimeren. Vsebuje preveč prostega among^a (58 krat), albuminskega
amongaka, organskih snovi in železa. Voda ni uporabna za uživanje, niti
za pranje.' (Iz poročila Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor).
Tudi bakterioloSci izvid ugotav^a, da je vodnjak bakteriološko
neprimeren. Prav tako je neprimerna voda v vodnjaku iz katerega se
oskrbujejo z vodo stanovalci središča Ledcovca m zobozdravstvena
postaja, ki so jo začasno ukinili, eden od vzrokov je tudi - neprimerna
voda.
Problem vode skušajo v krajevni skupnosti reševati že od leta 1954
da^e. Ze takrat je namreč okrona higienaca postna v Ptuju ugotovila, da
je voda v šolskem vodnjaku neprimerna za uporabo. Pozneje so skušali
problem pitne vode v tem kraju rešiti tako, da bi poiskali primemo
z^e^e za oskrbo kraja z vodo. Prizadevanja in raziskave niso rodili sadov,
zato je problem preskrbe z zdravo pitno vodo ostal še do danes nerešen.
(Iz delegatskega vprašanja na seji zborov KS
^0 mj, 15. decembra 1978)
Za večjo odgovornost
Odveč bi bilo govoriti o vseh
pripravah na volitve novih orga-
nov v KO in KK SZDL Kidričevo
ter KS in o samem poteku zborov
občanov, ki so bili v lanskem letu
na vseh območjih KS Kidričevo.
Bolj zanimivo bo vsekakor to, kar
stoji sedaj pred organi, ki so bili
izvoljeni na zborih občanov.
Znano je, da so občani v vseh šes-
tih krajih v sklopu KS Kidričevo
izvolili svoje odbore KO (takozva-
ni vaški odbori KS) in KO SZDL
istočasno pa tudi soglasno povsod
potrdili predlagane evidentirane
kandidate za vodilne funkcije v KS
in KK SZDL Kidričevo.
Do tukaj je tudi vse lepo in
prav, saj je vladalo prepričanje, da
so tokrat bile volitve izvedene na
najbolj deiTfokratičen način. Obča-
ni so nekatere evidentirane in
predložene kandidate od koor-
dinacijskega odbora pri KK SZDL
podprli, nekatere pa so zamenjali,
ker so menili, da imajo še-boljše
aktiviste med seboj.
Na zborih občanov so bili tako
izvoljeni novi odbori SZDL in KO,
predlagani pa so se s tem strinjali.
Toda, ko so se odbori konstitui-
rali, je že pričelo prihajati do raz-
nih odmikov, ko nekateri niso ho-
teli sprejeti funkcij predsednika
SZDL alj KO in podobno.
Žalostno je dejstvo, da so med
njimi tudi člani ZK. In kaj sedaj?
Pred DPO v KS Kidričevo se
pojavlja nov problem, kajti rešitev
je treba najti, saj prav v tej KS
stojimo pred odgovornimi in
zahtevnimi nalogami, kot je na
primer ponovna uvedba krajevne-
ga samoprispevka za izgradnjo
nove skupne kotlovnice, o tem so
se stanovalci naselja Kidričevo 1 že
izrekli pred meseci v dobro pri-
pravljeni anketi. Seveda ne bo
manjkalo tudi drugih odgovornih
in zahtevnih nalog, zato pa je tudi
potrebna enotnost in aktivnost
vseh občanov in ne le peščice ljudi,
ki so voljni delati.
Kako neodgovorno sc obnašajo
nekatera društva in organizacije v
KS je primer pri sestavi KK SZDL
Kidričevo. Ze v začetku decembra
1978 smo po^lali vsem DPO,
društvom in organizacijam ter DO
in TOZD pismo v katerem smo jih
prosili, da nam do 25. decembra
1978 sporočijo ime delegata /a KK
SZDl , da bi tako omogočili
čimprejšnjo prvo sejo novi)izvolje-
nih delegatov KK SZDL. da bi
i/volili novo vodstvo konfcrence in
opravili ostale naloge. Do vključno
10. januarja 1979 se je temu pozi-
vu odzvalo le nekaj društev,
organizacij in DPO ki so imenovali
18 delegatov od skupnih 39, koli-
kor jih bo v bodoče štela KK
SZDL Kidričevo.
Sedaj se vprašajmo kaj storiti,
če vidimo, da so odpovedali prav
tisti, ki bi morali nositi največjo
politično odgovornost. Svoje vloge
ni v celoti opravil tudi koordina-
cijski odbor pri KK SZDL
Kidričevo, ker je treba kadrovanje
izvajati nenehno in sproti sprem-
ljati vse spremembe in takoj tudi
ukrepati. Tako se že v samem
začetku pojavljajo problemi, ki pa
jih je treba odločno premagati in
čimprej spraviti vse v normalni tir
poslovanja. Vse tiste, ki jim ni za
tak način dela pa vprašati kako si
oni zamišljujcjo delo SZDL in da
dajo tudi svoje predloge, ki bi
morda še kako pomagali pri
nadaljnem delu KK SZDL in KS
Kidričevo.
Pred nami so torej akcije, vsi se
moramo boriti za uresničevanje
sklepov minulih kongresov, kar
pomeni boriti se za boljše delo. pri
tem pa misliti tudi na večjo osebno
odgovornost!	France Meško
Preurejen Trg svo-
bode in Titova cesta
Na dan občindcega praznika je bila svečanost na Trgu svobode
Med pomembnimi pridobitvami v okviru letošnj^a občinskega
praznika občine Slovenca Bistrica je tudi prenov^en Trg svobode in
Titova cesta v občinskem središču Slovendci Bistrici. Svečanost je bila za
sam dan praznika, v ponedeljek, 8. januarja dopoldne na Trgu svobode,
kjer je v uvodnem govoru predsednik n^večje kr^evne skupnosti v
občini, Milan Krajcer, spregovoril o dosedanjem razvoju te KS in tudi o
njenih nalogah za prihodnje obdobje.
Predstavniki družbenopolitičnih organizacg, skupščine občine in
tudi delegacg pobratenih občin so ob tej priložnosti položili vence ob
spomenik NOB. Učenci osnovne šole Slovenska Bistrica pa so izvedli
krajši kulturni program z recitacgaml
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Povečanje stanovanjske gradnje!
Proizvodno gradbeno podjetje v
Ljutomeru tokrat gradi novi 27
stanovanjski blok za trg v
predračunski vrednosti 13 mili
jonov din. To bo zaključni blok v
prvi fazi stanovanjske zazidave.
Načrte je izdelala enota za
projektiranje pri podjetju PGP
Ljutomer. Z gradbenuni deli
hitgo, k^ub januarski ohladitvi saj
morajo novi blok izročiti za
vselitev že jeseni 1979.
V letošnjem letu bodo povečaU
tudi za 15 novih stanovanj s
prizidkom stanovanjskega bloka
nutomcrskih upokojencev. Po-
trebe po stanovanjih pa so še
mnogo večje, zaradi tega
proučujejo pri PGP Ljutomer,
možnosti, da bi povečal) padryo
družbenih in zaseonih stanovanj v
Ljutomeru.
Besedilo in oosnetek: sf
Posnetek gradbišča stanovanjskega bloka v Ljutomeru januaija
1979.
tednik
— 18. januar 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
VPRAŠALNIK OTK - 1
Programi osnovnih
organizacij
v telesni kulturi prehajamo na
novi način vrednotenja programov
oziroma zagotavljanja sredstev za
izvedbo programov osnovnih
telesnokulturnih organizacij.
Delegati obeh zborov skupščine
telesnokulturne skupnosti občine
Ptuj so namreč sprejeli merila za
vrednotenje programov. Za
poenotenje oblike programov in
poročil o dosedanjem delu je
skupnost vsem nosilcem dejavnosti
posredovala vprašalnik. Več o
nanjenu tega smo izvedeli iz
pogovora s pomočnikom
sekretarja skupnih služb SIS
družbenih dejavnosti za telesno
kulturo Stanetom Fabjanom.
—	Katere izkušnje iz preteklih
let so narekovale takšno obliko
ugotavljanja dejavnosti in planira-
nja?
,,To obliko planiranja naše
dejavnosti, tekmovalne in
rekreativne, so narekovale izkušnje
prejšnjega financiranja in
potrošnje sredstev. Programi
osnovnih telesnokulturnih
organizacij so bili namreč z ozirom
na naše možnosti prenapeti, saj bi
za njihovo izvedbo potrebovali
dvakrat več sredstev kot pa jih je
na razpolago. To nam potrjujejo
podatki za več let nazaj in
programi vseh 48 nosilcev
dejavnosti. Zato je bilo nujno pri-
stopiti k novemu načinu financira-
nja. Gre tudi za to, da ovrednoti-
mo vse kar je bilo vloženo v
izgradnjo novih objektov,
vzdrževanje obstoječih, nabavo
opreme in športnih pripomočkov
in seveda tudi vse velike obvezno-
sti, ki jih skupnost mora poravnati
zaradi najetih kreditov.
Ta oblika financiranja prek
vprašalnika DTK-1 bo prinesla
marsikaj novega. V prvi vrsti
popolne in resnične statistične
podatke, ker društva v večini ne
izpolnjujejo prejetih obveznosti,
nas ne obveščajo o svojem delu, o
programih. Včasih jih morajo prav
siliti, da nam posredujejo podatke,
ki jih potrebujemo za plansko de-
lo. Z novim načinom bomo dobili
podatke koliko članov je v naših
osnovnih organizacijah. Danes
uporabljamo podatek, da jih je
okrog 12 do 13 tisoč. Naša naloga
pa je, da to število povečamo, da
vse starostne strukture občanov
vključimo v dejavnost."
—	Kaj vse vsebuje vprašalnik?
Mogoče bodo vaši odgovori
pomagali osnovnim organizacijam,
da ga bodo lažje in popolnejše
izpolnile.
,,Najprej vsebuje splošne podat-
ke o osnovni organizaciji, klubu,
društvu, točen naziv, sedež, v
kateri krajevni skupnosti, datum
ustanovitve, številko prijave, to je
registracijsko številko pri oddelku
za notranje zadeve. Potem gre tu
za naslov prejemnika pošte, kar je
bilo dosedaj zelo pereče vprašanje.
Prav tako je potrebno navesti
mandat funkcionarjem, kdaj jim
poteče, nadalje število članstva od
cicibanov do odraslih ter športne
panoge s katerimi se v društvu,
klubu ukvarjajo. Navesti je
potrebno katere objekte
uporabljajo kljub temu, da smo v
letih 1976 in 1977 izvedli popis
športnih objektov v občini. Se
vedno ni jasno lastništvo nekaterih
objektov. Prav tako kdo vse
uporablja navedene objekte.
Novi podatek je izvedba
množičnih akcij v preteklem letu.
Gre tu za teke, hojo, kros, trimske
akcije in podobno. Tako bomo
izvedeli ali v društvu delujejo tudi
na tem področju, zato je naslednje
vprašanje udeležba na množičnih
akcijah v sosednjih krajevnih
skupnostih, občini, sosednjih obči-
nah. Med pomembnimi vprašanji
je aktivnost društva v rekreativ-
nem sistemu, tu so mišljena
tekmovanja rekreativno-športnega
značaja in množične akcije. Prav
tako je potrebno navesti katere
športne panoge so najbolj zastopa-
ne, katere so za njih najbolj
zanimive, kje tekmujejo, katere
uspehe so dosegli, saj imamo
društva, ki dosegajo izredne uspe-
he, na katere smo lahko ponosni
vsi. Gre za posameznike in ekipe.
Proti koncu so v ospredju pere-
ča vprašanja, med njimi kadrovska
zasedba, saj vemo, da vodnikov v
rekreaciji imamo zelo malo, čeprav
smo v srednjeročni plan zapisali",
da bomo do leta 1980 izšolali
prek 250 vodnikov rekreacije, če-
prav se ti izšolajo večinoma
samostojno. Zato je potrebno tudi
na primer navesti bivše športnike,
ki so po aktivnem delovanju sedaj
vodje na primer sekcij za kros, za
nogomet, vendar nimajo strokovne
izobrazbe. V programu za leto
1979 imamo tečaj za vodnike
rekreacije, na katerega bi moralo
vsako društvo, ki se ukvarja
izključno z rekreacijo in ne s
tekmovalnim športom, poslati
najmanj enega kandidata, seveda
pa si želimo, da bi jih bilo
čimveč. Zato pa je ob tem potreb-
no navesti tudi, katere in kakšne
kadre društva potrebujejo. Tu gre
predvsem za društva v krajevnih
skupnostih.
Nadalje bo iz odgovorov, če
bodo seveda realni, razvidno s
kakšnimi sredstvi društvo dejansko
razpolaga. Gre tu zraven združenih
sredstev prek telesnokulturne
skupnosti tudi za sredstva iz
drugih virov (krajevna skupnost,
reklame, organizacije združenega
dela in podobno). Tako bi
ugotovili koliko sredstev dejansko
porabimo za telesno kulturo. Zato
zahtevamo tudi podatke o
porabljenih sredstvih od leta 1975
dalje.
Menim, da bomo s podatki iz
izpolnjenih vprašalnikov lahko
pristopili k izdelavi kompletne
analize razvoja telesne kuhure v
občini in na podlagi tega k
planiranju za naslednje
srednjeročno plansko obdobje."
Ob koncu naj dodamo, da je
izpolnjene vprašalnike potrebno
vrniti do 31. januarja. Tako bomo
do marca lahko izdelali
podrobnejši program dela in
zagotavljanja sredstev za osnovne
organizacije, točneje za njihovo
dejavnost.
1. kotar
Vključevanje inšpekcijskega nadzorstva
v družbeno samozaščito
Sedanja raven družbene samoza-
ščite se srečuje z razvojnimi težava-
mi in tudi s subjektivnimi slabost-
mi. Ponekod jo še vedno
pojmujejo kot posebno organiza-
cijo, dogaja pa se tudi, da se sama
zapira v strokovno službo oziroma
izvršne in poslovodne organe. Ču-
titi je pojmovanje, da so za varnost
in zaščito nas vseh odgovorni samo
posebni organi ali specializirane
službe. Mnogokrat se podcenjuje
vloga organiziranih socialističnih
sil pri uresničevanju družbene sa-
mozaščite. Zaradi tega se ponekod
pojavlja mnenje, da je treba za
zatiranje škodljivih pojavov segati
predvsem po kazenskih ukrepih.
Ob tem se zanemarja pomen poli-
tičnih, vzgojnih izobraževalnih in
drugih ukrepov subjektivnih sil.
Vendar povsod ni tako.
O vključevanju inšpekcijskega
nadzorstva v družbeno samozaščito
v ptujski občini, smo se pogovarjali
z Milanom Jagrom, načelnikom
oddelka za inšpekcijske službe pri
SO Ptuj.
,,Delo inšpekcij ne moremo ob-
ravnavati zgolj kot delo upravnega
organa, pač pa je potrebno vsebino
tega dela vključiti tudi v oceno
uresničevanja družbene samozašči-
te v naši občini. Pri izvajanju
inpšekcijskega nadzorstva, kot ga
razumemo v tej fazi razvoja socia-
lističnih samoupravnih odnosov v
naši družbi, organi inšpekcijskega
nadzorstva vsekakor ne morejo
ostati samo pri represivnih oblikah
svojega delovanja. Njihovo delova-
nje mora biti vse bolj preventivno.
Vloga državne uprave na področju
nadzorstva, — kako se organizacije
združenega dela in občani ravnajo
po zakonih in drugih predpisih,
zdaleč ni več samo v tem, da ugo-
tovljene kršitve zakonov predlaga-
jo v kaznovanje ter izdajajo odloč-
be o odpravi pomanjkljivosti.
Inšpektorji mislimo, da pc^ružb-
Ijena državna uprava zahteva od
nas tudi odkrivanje vzrokov, ki so
privedli do samih kršitev. Ob ugo-
tovljenem vzroku kršitve je seveda
potrebno samoupravnim organom
oziroma občanom nakazati tudi
kako se lahko ti vzroki odpravijo.
Reči moram, da smo preventivno
metodo inšpekcijskega delovanja v
praksi v naši občini že kar dobro
uveljavili. V preteklih letih je bilo
opravljenih niz razgovorov s samo-
upravnimi organi v temeljnih orga-
nizacijah združenega dela o razme-
rah pri izvajanju zakonov v njiho-
vih sredinah. Naši načrti za naprej
pa so v tem, da se še bolj konkretno
povežemo s samoupravnimi organi
TOZD, predvsem pa z organi
samoupravne delavske kontrole.
Zdi se nam, da je samoupravna
delavska kontrola v samoupravnih
organizacijah in skupnostih še vse
premalo vključena v odpravljanje
vzrokov kršitev zakonitosti. Prav
zato inšpektorji menimo, da bomo
največ prispevali k utrjevanju vloge
družbene samozaščite v naši druž-
bi, če bodo naše ugotovitve o kršit-
vah zakonitosti prikazovane orga-
nom samoupravne delavske
kontrole in skupaj z njimi bi obli-
kovali rešitve za odpravo teh vzro-
kov.
Zdi se nam, da smo v tem trenut-
ku kadrovsko že usposobljeni za
tako vrsto opravil. Trenutno
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo
na 16 področjih 17 inšpektorjev.
Vsi so ustrezno strokovno izpopol-
njeni za svoje delo, 90 % jih ima vi-
šjo ali visoko šolsko in strokovno
izobrazbo. V zadnjih letih smo po-
svečali precej pozornosti tudi druž-
benopolitičnemu izobraževanju in-
špektorjev. Tako usposobljene in
ustrezno organizirane inšpekcije bi
torej morale zadovoljiti zahtevam
delovnih ljudi po hitrem, zakoni-
tem in učinkovitem delovanju v po-
družbljanju državne uprave na po-
dročju inšpekcij.
V letu 1979 načrtujemo tudi
preoblikovanje oddelka za inšpek-
cijske službe v medobčinski inšpek-
torat občin Ormož in Ptuj. Ze več
kot 10 let opravljamo za občino
Ormož inšpekcijsko nadzorstvo
skoraj na vseh inšpekcijskih podro-
čjih, vendar to delo še ni dobilo us-
trezne organizirane oblike. V letu
1977 smo sicer sprejeli dogovor o
organiziranju medobčinskega in-
špektorata kot samostojnega med-
občinskega upravnega organa, ven-
dar do realizacije ni prišlo zaradi
pomanjkanja sredstev, ki jih je mo-
rala zagotavljati ormoška občina.
Letos se je s pomočjo republiškega
sekretariata za pravosodje, občo
upravo in finance to vprašanje ure-
dilo. Tako upamo, da bomo v tem
letu medobčinski inšpektorat us-
trezno organizirali in s tem sledili
težnjam, ki jih pred državno upra-
vo postavlja zakon o temeljih siste-
ma državne uprave oziroma
republiški zakon o organizaciji dr-
žavne uprave.
Z novo organizacijsko obliko mi-
slimo doseči tudi večji kvalitetni
napredek v delu inšpekcijskega
nadzorstva, kljub temu, da ne mi-
slimo bistveno povečati števila ka-
drov. *
Okrog razmer glede kršitve zako-
nitosti oziroma ocene o stanju na
področju inšpekcijskega nadzor-
stva v preteklem letu bi rekel, da ni
posebno drugačna od ocene v letu
1977. Nekih težjih kršitev zakonov
in predpisov v naši občini nismo
prepogosto ugotovili, kljub temu,
da je bilo opravljenih okrog 7000
inšpekcijskih pregledov. V glavnem
gre le za prekrške in nekaj gospo-
darskih prestopkov, seveda pa je
bilo tudi nekaj ovadb zaradi kazni-
vih dejanj. Ocenjujemo, da so pre-
cej nezadovoljive razmere na
področju požarnega varstva. Var-
nostna kultura in samozaščitno ob-
našanje delavcev glede požarnega
varstva je pogosto na zelo nizki
stopnji.
Tudi na področju zdravstveno
sanitarnih razmer v družbeni pre-
hrani ne moremo biti povsem za-
dovoljni. Mnogo je še neurejenih
obratov družbene prehrane, pa tudi
oskrba z mesom v naši občini še ni
najbolj higiensko urejena. Vemo
pa, da so posledice gl^e zastrupi-
tev s hrano lahko zelo nevarne. Or-
ganizacije združenega dela vlagajo
premalo sredstev v objekte za druž-
beno prehrano oziroma za prodajo
mesa.
Resne razmere smo v preteklem
letu ugotavljali tudi na področju
kužnih živalskih bolezni. Menim,
da se lahko zahvalimo le množič-
nim veterinarskim intervencijam,
da se nekatere zelo nevarne živalske
kužne bolezni, ki se razširjajo tudi
na ljudi, niso še bolj razširile.
Moram povedati, da se steklina na
mejah naše republike zelo intenziv-
no širi, prav tako pa smo v naši ob-
čini na območju Ptujskega polja
dobili nov distrikt vraničnega pri-
sada. To pomeni, da bo potrebno
vsaj 30 let opravljati preventivna
cepljenja proti vraničnemu prisadu
vseh goved in prašičev na tem ob-
močju. Je pa to tudi nevarna bole-
zen, ki se prenese tudi na ljudi.
Na drugih področjih inšpekcij-
skega nadzorstva pa menimo, da ni
nekih bistvenih odstopanj od zako-
nitosti. Bilo bi prav gotovo manj
prekrškov, če bi se občani in delov-
ni ljudje bolj dosledno držali pred-
pisov o kvaliteti proizvodov, da bi
bolj dosledno evidentirali svoje
delo in podobno."
N. D.
Problemi preprečevanja
zanositve-kontracepcija
Zadnje stole^e, posebno še nekaj zadnjih desetletij, je
število človeštva naraščalo tako na^o, da je postalo to
vprašanje z različnih vidikov zelo pereč problem. V nekaterih
po merilih civilizacije zaostalih delih sveta je razmnoževaige
ljudske populacge dandanes zelo aktualno vprašanje. Ne le
zaposlenosti, temveč predvsem prehranjevanja tolikih množic
ljudi se prelevlja iz socialnega in političnega problema v
pravcato zagato.
Že odkar so se pojavili prvi osnutki nastopajoče civilizacge,
so se obenem in vzporedno naraščajoč z njo razvgali sprva
pomisleki in končno skrbi: roditi, aH ne roditi otroka.
V prazgodovinski dobi je bilo to vprašanje zgolj higgenski
problem in s tem problem vzrediti otroka, ali pa sprejeti krutost
narave s smrtjo nezavarovanih dojenčkov. Umrpvost
novorojenih je bila zelo visoka, dosegljivost starostne dobe pa
zelo ni^a. Dokler je človek skrbel samo za hrano, priprav^al
skromna oblačila in rokodelčil primitivna orodja, je bil vsaj
novorojen otrok velika nada in up ter nujno potrebna pomoč v
nadaljnjem boju z naravo za obstanek. Takrat je bU družinski
prirastek največja vrednost za bodočnost. Takrat ni bilo skrbi
za delovna mesta.
Zadnja stoletja človeški rod nezadržno narašča, govorimo
že o nekakšni eksplozgi človeštva. V prazgodovini je
prevladoval živalski svet. Sposobnost človeka misliti in
načrtovati je tisti dejavnik v razvoju sveta, kije in še vedno bo^
razvga in spreminja način življenja. Domala ves razvoj in
napredek pa je preveč usmerjen v izrazito samo^ubnost. Smo
preveč egocentrično usmeijeni in premalo mislimo na svojo
okolico. Kveqemu malo na tisto neposredno, ki nas direktno
prizadeva.
Izginjajo lepi gozdovi in prazne razsežne poljane so čedalje
več^a rec&ost. Izumirajo številne živalske vrste, ker se ne morejo
braniti pred modernimi izumi človeka in pad^o kot žrtve na
oltar razumnemu bi^u. In če pomislimo na energgo razkr^anja
in bodočo možnost ustvaganja materge, potem je že —
zaenkrat sicer še na obzoiju — slutiti apokalipso samouničenja.
Mnogo je težkih in celo kritičnih problemov. Mnogo pa je
tudi nasprotujočih si paradoksnih vprašanj. Eno tako je brez
dvoma nesluten razmah človeškega rodu. Vsiljuje se
človekoljubna dolžnost, da bi tisti, ki so sposobnejši in
prizadevnejši, delali za one, ki niso t^i. Na eni strani gojimo
moderno medicino, ki se trudi in bori za vsako življenje, na
drugi pa vprašanje, kako zavirati prekomerno razmnoževanje
človeštva.
Oboje in vse bo potrebno uskladiti in usmeriti v smotrne
tokove in obzirne smeri.
Pri dosedanji hitrosti razmnoževanja človeškega rodu se
moramo zavedati nekaterih dejstev. Leta 1850 — torej kom^
dobrih 100 let nazaj — je število ljudi prvič preseglo eno
milgardo. Že leta 1975 smo narash na 4 milijarde. Pomislimo!
V 125 letih — to sta komaj dve srednje dolgi življenski dobi —
smo poskočili za štirikratno množino, sedaj nas je že 4 krat
toliko, ali 3 krat več!
Po takšni postopici napoveduje predračun že leta 1986 —
kom^ čez 7 let — 5 milgard in v letu 1995 — lahko rečemo že
kar kmalu — pa že 6 milijard! Tako naglo se dosedaj ni
razmiioževala nobena živalska vrsta!
Že samo ta ra.7mislek nas sili k razglabljarnu in iskanju
različnih poti, kako razmnoževanje rodu kontrolirati, nekako
obvladati in celo zavreti, koder bi bilo potrebno.
Sledi 1. nadaljevanje
DOSEDANJI USPEHI NAM NALAGAJO
ŠE VEČJO ODGOVORNOST
Vrsta pomembnih družbenih dejavnosti kot
^ izobraževanje, otroško varstvo, kultura,
telesna kultura, raziskovanje in socialno varstvo
« odv^a v ustreznih samoupravnih interesnih
sKupnostih na čelu katerih so izvršni odbori, ki
»upaj s predsedstvom priprav^^o tudi gradivo
in na osnovi podatkov in priporočil strokovne
službe predl^jgo skupščmam njgprimernejše
rešitve. Ze uvodoma je potrebno povdariti, da
so samoupravne interesne skupnosti v prvem
obdol^u svojega delovanja vehko storile za
ra^oj in bo^šo organiziranost področn, ki jih
Pokriv^o.
Z novim načinom financiranja in
ustrezngšim vrednotenjem dela beležimo velik
napredek na vseh področjih. Gradimo in
obnav^amo šole, s tem posodab^amo pouk,
budimo se, da bi v predšolsko varstvo in vzgojo
^^o vk^učih čimveč otrok, pravičnge
^ednotimo poslanstvo kulturnih ustanov,
^voje mesto v družbi dobiva telesna kultura,
^di raziskovalni dejavnosti namenjamo veliko
pozornost in jo vse bo^ vrednotimo. Ogromna
^dstva d^e družba za socialno varstvo v
katerega je vključeno socialno dcrbstvo,
^postovaige, družbeno usmerjena gradnja
stanovarg ter invaliddco in pokojnindco
zavarovanje.
K^ub dejstvu, daje že stolen krepak korak
naprg, pa vsako leto ob sprejemanju dopolnil k
samoupravnim ^razumom ugotav^amo, da
združeno delo ali Konkretneje delovni človek le
ne more dajati za te dejavnosti toliko kot bi
želeh ah kot so degandce potrebe v občini in
republiki. Ob upoštevanju minulih potreb in
prednostnih nalog, ki jih je naša družba imela v
letih po vojni, v družbeni standard nismo mogh
toliko vihati, včasih pa tudi nismo znali
izkoristiti vseh možnosti, ki so bile na vo^o.
Danes se k^ radi zgledujemo po razvitejših
predelih, ki imajo tudi izredno močno
industrijsko zaledje in primeijalno ugotav^amo
vse imajo, kako so vse te službe
organizirane in česa vse^a še mi nimamo. In tu
naletimo na težave. Nase dejanje zmogljivosti
so premjghne, ne ustvarimo toliko kot bi želeli
in s čimer bi lahko vse zamujeno dohiteli. Prav
od realnih programov in finančnih načrtov je
odvisno, kako bodo ta naša prizadevanja
sprejeli uporabniki v združenem delu. Tu bi
morala biti njihova vloga konkretnejša, v
dcladu z družbenim razvojem in predvidenimi
resolucflskimi gibanji in selektivna obenem.
Vse manj bi moralo biti tistih, ki dopolnil k
samoupravnim sporazumom ne podpišejo, zato
pa tolflco bo^ poglob^ena razprava in analiza
programov in vse več samoupravno
dogovorjenih odločitev o tem katerim vejam je
potrebno posvetiti več pozornosti, kje
odločneje pospešiti razvoj danes in kje z manj
ode jutri
Pri delu samoupravnih interesnih skupnosti
bi bUo potrebno omeniti predvsem skupščine,
ki se sestanejo tri aH štirikrat na leto in
sprejemajo vse pomembngše odločitve. Po
navadi se zgodi, da izvajalci postav^^o zahteve,
opravičujejo predložene programe in še kako
drugače zagovarjajo interese dejavnosti,
uporabniki pa se oglasijo le takrat, ko je
ogrožen interes dcupine, krjgevne skupnosti ah
ogega območja občine. Veijetoje vzrok tudi v
tem, da vse prevečkrat dobno odgovor, da ie
stanje tako, da je sredstev toliko in da se ne da
več nič spremeniti. Ko so programi sprejeti in
ovrednoteni je to dejandco res, ko pa jih šele
sprejemamo in se o njih dogovarjamo pa bi
morah bo^ upoštevati njihova mnenja in
predloge.
Dostikrat so tudi gradiva za seje skupščin
priprav^ena dobro in temeljito, kar morda
včasih opravičuje molčečnost delegatov ali pa
je njen vzrok v delu samih delegacg, pristopu k
problemu in tudi razum^ivosti napisanega.
Vsi se moramo zavedati, da samoupravne
interesne skupnosti ne delajo zase, delajo za
nas vse, za delovne ljudi in občane. Zato smo
tudi enako odgovorni za vse kar bomo dali,
sprejeh ah zavrnili, za vse kar bomo po
samoupravno dogovorjeni poti sklenih in na tej
osnovi tudi uresničih.
8- IZ NAŠIH KRAJEV
18. januar 1979- JEDNIK
„Kaj nas briga preteklost"
Tako kot nekoč je tudi danes po naših krajih in vaseh polno
konfliktov med starejšimi in mlajšimi, med tistimi, ki jim je do napredka
družbe kot celote in onimi, ki jim je glav^ni cilj — lastno materialno
blagostanje. Mladi očitajo nam starejšim, češ: „Mi danes ustvarjamo,
gradimo, se mehaniziramo, kaj pa ste vi ustvarili. . .? "
^ Zal tako ozko egoistično usmerjeni mladi posameznikijjozabljajo,
da še niso daleč časi, ko smo morali pretežno potovati pes, z vozovi,
kolesi. . . Pozabljamo na ruševine zadnje vojne, ki smo jih odstranjevali z
lopatami in motikami, gradili z golimi rokamL Spomnimo se, da smo še
precej let po osvoboditvi v marsikaterem skednju mlatili s cepci, z
mlatilnico na ročni pogon, da smo prevažali, orali itd. pretežno s
konjsko, volovsko pa tudi kravjo vnreg9, da smo se potili ob težko
naloženih samokolnicah, ko smo udarniško popravljali krajevne ceste.
Mnogo bi še lahko povedal, vendar je že to dovolj, da se zamislimo, kako
velikj skokovit napredek smo napravili v zadnjih 30 letih, najmanj
tolikšen kot prej v 300 letih.
Za ta velik napredek ima prav gotovo največ zaslug prav generacija,
ki ji posamezniki iz vrst mladih očitajo, da ni nič napravila. Ne samo to,
da smo nosili največjo težo v NOB, v boju za nacionalno in socialno
osvoboditev, prvi smo bili pri gradnji ljudske oblasti, razvganju družbene
aktivnosti, kulture, turizma, društvenega življenja, često tudi v lastno
škodo, z zanemarjanjem svojih družin in kmetij. Toda vedno in povsod
morajo biti ljudje, ki se znajo žrtvovati za druge, za skupnost, saj brez
tega ne bi bilo napredka.
Franček Holc pri Gomili
Milijoni izgubljeni
v požaru
v nedelo, 7. januaija je ob 3. uri pričelo, iz še nepojasnjenega
vzroka goreti v kompresorski postaji TOZD LIP Slovenske Konjice, LIO
Oplotnica. K^ub temu, da so bili samo nekaj trenutkov po izbruhu
požara na mestu člani gasildce enote Edi Košir, Feliks Tic in Stanko
Gosmin, se je požar hitro razširil na ostrege, katerega konstrukc^e so
skoraj povsem iz lesa. Ob pomoči gasilcev iz Oplotnice in drugih, ki so
prihiteli na kraj požara so u^eli v zelo kratkem času požar lokalizirati in
zadušiti. K^ub njihovi hitri intervencni in zares požrtvovalnemu
reševanju, je po približnih ocenah nastala materialna ^oda za okoli
1,500.000 dinarjev.
Požar v LIO Oplotnica je ohromil delo v tem kolektivu za okoli tri
ni, saj so pogorele nekatere prepotrebne nape^ave^ki so tesno povezane s
pogonom strojev za proizvodnjo.
Ciani 195 članskega kolektiva LIO Oplotnica so prav v tem težkem
trenutku pokazah ve&o mero solidarnosti, da bi proizvodnja kar
n^hitreje stekla. Ob tem so se srečali tudi s solidamos^o matičnega
podje^a LIP Slovenske Konjice in njenih obratov, ki so izrazih
pripravjenost pomagati v materialu in z delom za kar n^hitrejše
odprav^anje nastale Scode. Dvodnevni izpad v proizvodnji ne bo
odločilno vplival na njihov proizvodni u^eh, saj so se v kolektivu
solidarnostno izrekli, da bodo izgubljene delovne dneve nadoknadili z
delom ob prostih sobotah.
„IQub težavam, v katerih smo se ob katastrofi znašli pa se moramo
zahvaliti hitri intervenciji obratnih gasilcev, dje bila materialna Scoda, v
primeijavi s tisto, ki bi nastala, če ne bi bilo takojšnjega ukrepa, in da bi
se požar razširil na proizvodno halo, mnogo bo^ boleča in težko
nadomestljiva," je v pogovoru povedi vodja TOZD LIO Oplotnica
Anton Višnar.
samo ob katastrofah kakršno smo doživeU oplotniškem LIO,
pridite med nas večkrat, tudi takrat, ko je pri nas bo^ veseU dogodek, to
je pisanje o delovnih uspehih tega koleJctiva", je pridal glavni direktor
LIO Slovenske Konjice, kije tudi prispel na kraj požara.
Slika in besedUo: Viktor Horvat
Požar je ohromil delo le za tri dni, čeprav je materialna icoda
velika
Ivan Moravec
osemdesetletnik!
Kdo ga ne pozna Ivana Moravca iz Lunovca pri Veliki Nedelji. Pred
dobrim mesecem dni je praznoval med svojimi najbližjimi osemdeseti
rojstni dan. Menda ni človeka v okolici Velike Nedelje in Ormoža, ki ga
ne bi poznal. V mlajših letih je imel čevljarsko delavnico v Ormožu, kjer
smo ga poznali kot vestnega poštenega in kvalitetnega obrtnika. Po
osvoboditvi, ko ta privatna obrt ni bila več tako rentabilna se je zaposlil v
ormoški opekarni.
Vseskozi ima velike zasluge za delo pri velikondeljskem kulturnem
društvu, kjer je od mladih pa do poznih let svoje starosti deloval kot
izredno dober igralec in režiser. Ta dejavnost je bila njegovo največje
veselje, njegov hobi. Ničkoliko večerov je prehodil dobre 3 km dolgo pot
ob vsakem času in vremenu k vajam, sestankom, sejam, zavedajoč se
kakšnega pomena je tudi za preprosto ljudstvo kultura in razvedrilo.
Pa ne samo to. Kot dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Velika
Nedelja ima tudi mnogo zaslug za ureditev vaških in okoliških cest in
poti. Ni meril, do kod sega meja urejanja njemu pripadajočih cest in poti,
videl je oziroma še danes vidi kje je potreba, sam vzame motiko ali lopato
in nemalokdaj ga lahko vidimo s tem orodjem na cesti, saj se v celoti
zaveda kako prepotrebna je povezava hriba z dolino v primeru požara,
bolezni...
Vse za dobro ljudstva, bi lahko rekli, je njegovo geslo. Veliko veselje
ima tudi z manjšimi opravki v domačem vinogradu in sadovnjaku. Koliko
lepih vrtnic in drugih rož cveti poleti v njegovem vrtu, ki jih goji in sadi
skupno s svojo hčerko Angelo in njenim možem z največjim veseljem. Z
delom, ki je seveda več ali manj primerno za njega, kljubuje krepko
svojim letom, ki mu jih ne bi nihče prisodil po delu in zunanjem videzu.
Se na mnoga zdrava leta so naše želje Ivanu Moravčevemu!
Efem
Turistični delavci na Polenšaku so se že sestali
Turistični delavci na Polenšaku so se že v začetku
letošnjega leta pogovaijah o nalogah, ki bi jih v
okviru svoje dejavnosti reahzirah. Ob tem nam je
predsednica turističnega društva Polenšak Mimica
Scgulova dejala:
„Upamo, da bomo na dosedanje 15-letne
izkušnje, ki jim imamo pri vsakoletni prireditvi
razstave kruha in pogač, tudi tokrat svojo nalogo
dobro Ojjravih in da bo Polenšak ponovno privabil
več tisoč gostov od blizu in daleč.
Skupaj z omenjeno razstavo skušamo ob tej
griložnosti pokazati tudi delček našega etnološkega
ogatstva, ki ga v naših gospodinjstvih se hranimo, to
je vrsto starih predmetov, ki smo jih uporabljali
nekoč ah pa služgo svojemu namenu se danes.
Dogaja pa se nam, da teh predmetov nimamo kje
shraniti, še manj pa možnost, da bi bih obiskovalcem
Polenšaku na vo^o ob vsakem času. Tako v
turističnem društvu resno razmišljamo o nakupu
ustreznega prostora, ki bi ga v ta namen preuredili. S
to akcijo bi obenem preprečili propadanje tega blaga.
ohraniti pa bi ga našim zanamcem, da bodo vedeU
kako smo nekoč živeh in si urejali svoje kmečko
življenje.
TUdi o razglednem stolpu smo na Polenšaku
razmišljali in zanj že imeh predračun po katerem bi
p^red leti veljal meter stolpa milgon starih dinaijev.
To se je seveda sedaj ze nek^krat povečalo in
menim, da tega načrta zaenkrat še ne bomo zmogli.
Minulo sezono smo kar dobro go^odarih in na
voljo imamo nekaj denaija s katerim bomo del svojih
načrtov lahko tudi uresničih.
Turistično društvo na Polenšaku vodim sedaj še
več kot 15 let in menim, da bo potrebno počasi
predati dolžnost kakšnemu mlajšemu, ki bo to delo
nadaljeval," je ob koncu dejala tovarišica Mimica, ki
med drugim pravi, da tudi ni povsem zadovo^na z
obravnavo Polenšaka v študp o razvoju turizma do
leta 2000. Pravi, da ceste ne bi smele biti vzrok, da
ne bi v to območje vložiU k^ več in Polenš^u
namenili še kakšen gostinski sedež več kot 19, kijih
ta študija predvkleva.	_^mš
„V preteklem letu smo dok^
dobro gospodarili," pravi
predsednica TD Polenšak
Mimica Šegulova.
Foto: Ozmec
93 LET ŽIVLJENJA ANTONA REBERNIKA IZ CIRKOVC
„NajUpa in topoli ostanejo
spomin za menoj"
Kmalu po novem letu je bilo, ko
sem krepko stisnil močno Antono-
vo roko in mu v novem letu zaželel
veliko zdravja. ,,Ja, ja," je govo-
ril, nekoliko zaskrbljen in presene-
čen hkrati, ,,enako vam, enako
vsem ljudem". Močan je njegov
objem, roka je velika, prsti dolgi in
silni, velika je njegova postava,
malce že sključena, vendar še ne
upognjena in človek bi mu ne priso-
dil 93 let. Pa jih ima, je najstarejši
občan krajevne skupnosti Cirkov-
ce; no, tudi njegova žena Marija jih
šteje 80. In kdo bi ne poznal
Antona Rebernika, ni otroka, ne
žene v krajevni skupnosti in zunaj
njenih meja, ki se ga spominjajo
kot marljivega in vestnega delavca.
Njegov rojstni kraj je Stari trg
pri Slovenj Gradcu. Aukmanov
Tonček je na svet privekal v juniju
1886 in bil eden od šestih otrok dru-
žine Rebernikovih.
Kot da bi mu bilo usojeno ukvar-
jati se z vojaščino, orožjem in po-
dobnim. Zakaj? Zelo zgodaj je
namreč postal vojak in je bil kot
vojak tudi upokojen. Njegova
zveza z vojaškim življenjem in var-
nostno službo v predvojni Jugosla-
viji se je pravzaprav že začela leta
1907., ko je služil Avstroogrski mo-
narhiji. Ko se je vrnil je delo našel
pri plavžu v ravenski železarni.
Kljub visoki starosti, vsem tego-
bam življenja in dela, različnih raz-
položenj, paradoksalnim politič-
nim trenutkom in drugo, je Anton
Rebernik še vedno videti čil in
zdrav možakar. Neka iskrenost
veje iz njegovih oči, vitalnost iz nje-
govih kretenj, čeprav človek, ko ga
zagleda pomisli, da je z njim nekaj
narobe. Ne, nič ni narobe. Sam ta-
kole komentira svoje počutje:
,,No, še kar gre, tu in tam je že
dan, ko se slabše počutim in ne vem
kako naprej, kod in kam moje živ-
ljenje, vendar ni najhujše. Kako
živo in natančno se spominja
dogodkov, prigod in primerov.
Nobena letnica, niti ime mu ni
skrivnost. Tudi dela ob plavžu se
dobro spominja in o tem pripove-
duje: ,,Zgodaj zjutraj smo začeli
delati pri plavžih, zmočili smo si
obleko, jo mokro nadeli, na obraz
masko in očala ter tako zrli v rdeče
žrelo razžarjene peči. Tudi takrat se
je potrebovalo železo. Prepričan
sem, da so bili delovni pogoji tedaj
mnogo slabši kot so danes. Tudi
počitka in plačila ni bilo. V železar-
ni sem imel odgovorno delo in
delovno mesto, morda bi še kam vi-
šje pririnil, če ne bi bilo usodnega
leta 1914. Med prvimi sem bil, ki
jih je zajela mobilizacija. Iz Lju-
bljane smo krenili v Galicijo. 64 va-
gonov napolnjenih z vojaki je poto-
valo proti vzhodu. Vsi smo mislili,
da gremo v Srbijo. Na neki postaji,
kjer se je vlak ustavil, vprašamo ra-
njence, kje smo. Le s težavo smo
jim z ustnic razbrali, da smo v Bu-
dimpešti. Počutil sem se izgubljen,
žalosten in tako zelo sam. Torej na
Karpate . . . Cez nekaj dni smo bili
na cilju. Marsikdo med nami se je
spraševal, zakaj je tu in zakaj se
bojuje . . . Kaj kmalu nas je zajela
vojna vihra. Vojaki stare Avstrije
smo se tolkli z Rusi in kaj jaz vem s
kom še. V teh bojih je padel tudi
naš komandant Kratofil, s konjem
vred ga je raznesla granata . . .
Leto in pol sem bil na fronti", ne
da bi vedel za koristi vojskovanja,
potem so me ranili. Pravzaprav kar
5 krat sem bil ranjen. Ena izmed
ran je nastala od izstrelka granate.
Po zdravljenju v Linzu sem nato
prišel v Slovenijo, v Maribor in sem
v okolici današnjih Hoč kot
inštruktor vadil regrute. Potem sem
spet delal v železarni na Ravnah.
Izdelovali smo artilerijsko orožje in
strelivo in tudi nekaj železa Smo
proizvajali. Ko je leta 1918 razpa-
dla avstroogrska armada, je z itali-
janske fronte v Celje in na Ravne
prišel Franjo Malgaj, sopotnik in
borec generala Maistra. Malgaj je
zbiral vojake za boj na severni
meji. Dobro se spominjam. Veliko
nam je govoril o slovenskem trenu-
tku in o tem, da se Slovenci mora-
mo osvoboditi tujega jarma in prav
te besede so me zasnubile. Spet sem
bil med prvimi, ki so šli po poti
Malgaja in generala Maistra.
Napredovali smo hitro, zavzeli
smo Ravne, Prevalje, Mežico, Hu-
mec. Črno in prišli do Pliberka.
Mislili smo, da smo končno osvojili
ter dobili nazaj naš kos zemlje in
naše ljudi. Zgodilo se je tisto, kar
smo najmanj pričakovali. Pred Pli-
berkom so se zbrali Nemci in Av-
strijci, ki so prišli s fronte in nas
napadli. Morali smo bežati, številč-
no so le bili premočni. Takrat je
padel tudi Franjo Malgaj. Nesre-
čno je izgubil življenje. V nekem
gozdu se je zapletel med veje, neka
veja je udarila po bombi in eksplo-
zija gaje ubila."
Oči so se mu orosile, prizadela ga
je Malgajeva smrt, prizadela zato,
ker je izgubil vero v življenje. Toda
ker je močno verjel v slovenstvo in
Slovence,je premagal smrtni uda-
rec. Nove moči so prihajale vanj,
prišla je nova vera za ljubezen do
domovine, do slovenskega človeka.
,,Domovino moraš ceniti, spošto-
vati in ljubiti," je dejal Anton Re-
bernik.
Nemci in Avstrijci so jih nagnali
do Slovenj Gradca. Bili so v razsu-
lu, brez vodstva, brez hrane, brez
pravega moliva za boj. Pri Velenju
so se srečali s Srbi in mislili skupaj
z njimi udariti po preganjalcih,
vendar so se dogodki zasukali
drugače. Potem čas pred
plebiscitom in čas plebiscita.
Izgubili smo zemljo in ljudi ter
zaupanje do soseda. Leta 1919 sem
stopil v takratno žandarmerijo. V
času plebiscita so žandarje
zaposlovali po vsej Sloveniji in iz
Pliberka je Anton Rebernik prišel
v Ptuj in od tam v Cirkovce.
,,Bilo je jeseni 1919, ko sem
prišel v Cirkovce. Življenje je bilo
mirno, delo sem opravljal po svo-
jih močeh in se z občani in kmeti
kar dobro razumel. In naša nalo-
ga. Preganjati smo morali
nepridiprave, tudi simpatizerje
naprednih struj in tako dalje. 1925
leta sem postal komandir postaje
in bil premeščen v Bistrico ob Sot-
li. Dobro se spominjam let pred
drugo svetovno vojno. Nemci so že
imeli vajeti v rokah. Tudi mi smo
že čutili nemško osvajalsko roko.
V Bistrici je bilo veliko nemškutar-
jev. Ob vsaki zmagi so kurili
kresove, jaz pa sem jih tožil
predpostavljenim, res neumno se
mi je zdela ta njihova privrženost.
Neka trafikantka me je zatožila
,,kulturbundovcem" v Brežice in
nesimpatiziranje z Nemci sem kaj
kmalu občutil na lastni koži."
Še eno zanimivost nam je
povedal. Anton Rebernik je v
Bistrici ob Sotli spoznal Titovo
mater, bila je Slovenka doma iz
Podsrede. Povedal nam je tudi, da
je v Bistrici poznal nekaj ilegalcev,
komunistov in njihovih
simpatizerjev. ,,Na mojem rajonu
sta delovala inženir Korenini in
doktor Kunej. Imel sem
priložnost, da jih zatožim, toda
ne, tudi mene je zanimalo napred-
no gibanje, seveda v mejah in'
okvirih tedanjih možnosti. Ne
smem pozabiti, da sem bil orodje
vlade. Nekoč sem v Bistrici rešil tri
ljudi, ki so baje simpatizirali s
komunisti ali pa celo bili člani
partije. Predpostavljenim sem
ponarejal črno listo osumljenih.
Pridno sem praznil to listo, tudi te
tri sem izbrisal iz seznama.. Ker
nisem bil tako kot bi žandar moral
biti, so me premestili v okolico
Beograda. Ko je v aprilu izbruhni-
la vojna, je bila med varnostniki
tedanje Srbije velika zmešnjava.
Kot da bi se čas ustavil, se mi
zdi, ko ga poslušam. Tako živega
in doživetega pripovedovanja ne
slišiš vsak dan. Zamahne z roko,
češ kaj bi s tem pripovedovanjem,
zgodovina je svoje rekla in zakaj
moje pripovedovanje. Ne, si mis-
lim, pripoved je nekaj drugega kot
zgodovina zapisana s suhoparnimi
črkami na belih, brezmadežnih
listih knjige. In res čas se je usta-
vil...
,,Bilo je v Stojniku, junija,
Nemci so napadli Rusijo, vojna je
divjala po vsej Evropi, bil sem
komandir žandarmerijske postaje
v Stojniku, ko je k meni in
osemnajstim žandarjem prišel neki
pop in zahteval od mene naj zapu-
stim postajo, torej naj se predam
brez prelivanja krvi. Partizani so v
gozdičku, je zaključil. Sodnik jih
vodi, je še dejal. Njega sem poznal
in začel razmišljati kako naj
napravim, da bo prav. Bal sem se
predpostavljenih, bal sem se
partizanov in ni mi bilo vseeno za
mojih 18 ljudi. Odločil sem se
tako: 16 vojakov sem poslal na
teren in v nedeljo popoldne
pričakal kolono partizanov.
Sodnika sem spoznal, tudi on
mene, vendar sva se delala kot da
se ne poznava. Postajo sem dal, ne
da bi počil en sam strel. Partizani
so dobili obleko, 21 pušk, 41
bomb in 7 zabojev streliva. No, to
dejanje se je dobro končalo, ni pa
se moje srečanje s predpostavljeni-
mi v Beogradu, kjer so mi očitali
bojazljivost in izdajo. Nekaj časa
sem bil zaradi tega dejanja zaprt,
potem so me poslali v Mladeno-
vac, nato v Sopot, kjer sem še na- .
prej delal za ilegalo in napredne
kmete, čeprav kot kontrolor neke-
ga mlina.
Velikokrat sem takorekoč zrl
smrti v oči, vendar se mi je vedno
posrečilo izvleči se iz težke situaci-
je. Bil sem spreten, razumski in
miren. Nikoli nisem bil panik, čep-
rav sem se vedno bal, da bom
nekega dne ,,obležal na hrbtu".
Samo tega sem se bal."
Anton Rebernik ima danes
pomembne dokumente v svoji
listnici. Je borec za severno mejo
in borec NOB. Leta 1945 je prišel
spet v Cirkovce, tedaj je organi-
ziral društvo upokojencev in ga
dolga leta tudi uspešno vodil. Bil
je tudi med ustanovitelji lovske
družine, kar 17 let je bil lovski
čuvaj in tajnik družine. 33 let pa je
bil v Kmetijski zadrugi pomožni
strojnik. Lahko bi rekli, da je
Anton Rebernik človek trdne roke,
discipline in strogosti. Je. Tudi
asket je, toda ne v slabem pomenu
besede. Se kot otrok se ga
spominjam, nekako strah nas ga je
bilo. Vaška otročad se z njim ni
rada srečevala. ,,Nisem vas
sovražil," mi je razlagal oni dan,
ko sem ga obiskal, ,,ne, ne, kje pa,
otroke imam zelo rad. Najbrž pa
me otroci niso radi videli zato, ker
sem rad imel čisto okolje, red oko-
li hiše in disciplinirano obnašanje.
Ce človek to ima, ni nič slabega,
celo priporočljivo je."
In recept za dolgo življenje?
,,Ga ni," mi je kratko odgovoril.
Vse življenje sem zmerno jedel,
zmerno pil, kadil nisem in tudi
burnega življenja nisem imel. Moje
življenje ni bilo razkošno, pa tudi
skromno ne."
Podoben je drevesu, podoben je
lipi, ki jo je pred 20 leti posadil
pred zgradbo krajevne skupnosti
in dejal mi je, ,,ko so ji električarji
rez.ali veje, je bilo tako, kot da bi
mi rezali roke." Zelo ljubi naravo.
Zelo ljubi delo. In prav delo je tis-
to, ki človeka ohranja, mu daje
vitalnost, polnokrvnost in vsebins-
kost. Veliko mu je bilo do dela in
še vedno mu je.
,,Veliko dreves sem posadil," je
dejal ob koncu Anton Rebernik,
,,in naj bodo vsi topoli in lipa v
Cirkovcah edini spomin za me-
noj!"
besedilo in posnetki: zk
Rad pobrskam po albumu, tudi
časniki so moji največji prijatelji...
Grozili so mi s smrtjo, vendar me
niso štrli, še danes sem tukaj, z
vami, z ženo...
tednik ~ 18.ianuar1979
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
LITERARNI VEČER
Z DAMJANOM
JENSTERLE
v Klub mladih me je v petek, 5. januaria 1979 privabil plakat,
nanisan Z vehkimi črkami: LITERARNO-GLASBENI večer z pesnikom
Jensterle Damjanom. Stopim v osvetfien protor. Stoli so že priprav^eni, a
tudi čas za začetek je že.
Vstopi mlad fant „To je on," pomislim. V roki nosi sveženj tankih
kniic Atmosfera mi ne ugaja. Ni reflektoijev, ki bi jo napravili
prgetnejšo. Stena v ozadju deluje hladno. Močne svetilke mi bleščijo v
Zashšim glas dekleta, ki nam predstavna gosta. Z nestrpnostjo
oričakuiemo začetek. Nastane tišina. Recitira nam pesmi. V njih je
občutiti pesnikov odnos do družbe. Kritizira jo. Moti ga propadanje
kmečke idUe. Obsoja današnjo družbo, da ie preveč potrpšn&a. Ljudje
govorijo le o tistemkar jim koristi, skrbi jih za svoj „stolček , za druge
stvari pa imžgo gnojni jezik. Pričakuje, da bo civilizacqa človeka uničila.
V	svoji prozi nam prikaže mladost. Njegovo opisovanje je
popestreno s šaljivimi pripombami, ki se jim iskreno nasmejemo.
Ra^črano smo, ko nam pove, da nam bo predstavil še eno pesem za
konec. Sledi razgovor. Prizna nam, da je redkobeseden. A vseeno je
razgovor prqeten, šaljiv.
Opazim kitaro ob njegovem stolu. Vprašamo ga, če ima kitaro le za
dekorac^o. Nasmeje se in pove, da ga je izdal glas in da se mu roke zelo
potgo. Na naŠe uporno nagov^anje pa nam le zai^a pesem, a je ne
izvede do konca. Z aplavzom seje literarni večer konča. Odh^amo.
V	meni vrta vprašanje, zak^ imamo tako redko literarne večere, ko
si vsi žehmo veliko sproščenih in prgetnih razgovorov s pesniki in
pisatep, razprave o n^aktualnejših temah v sodobni slovenski literaturi
oz. kulturi sploh.
Sonja Bogdanovič, Nina Kodela
10. jubilej
folklornega
društva Ptuj
Ena izmed osnovnih nalog Fol-
klornega društva Ptuj je skrb za
ohranjanje starih šeg, navad, obi-
čajev; skratka skrb za kulturni os-
tanek preteklosti. Vsa ta prizadeva-
nja pa se kažejo skozi vrsto folklor-
nih prireditev, ki jih je društvo v le-
tih delovanja in v sodelovanju z os-
talimi društvi v občini tudi pripra-
vilo. Poleg tega pa v društvu
stremijo za tem, da se folklorna
kultura širi med mladimi.
Celotna prizadevanja društva
skozi 10-letno obdobje bo mogoče
videti na spominski razstavi, ki bo
odprta predvidoma 19. februarja.
Folklornemu društvu bo pri pripra-
vi razstave s strokovnim nasvetom
pomagal delavec Pokrajinskega
muzeja. Minula dejavnost društva
pa bo zabeležena tudi v spominski
brošuri, v kateri bo vrsta posnetkov
starih pustnih navad, šeg in običa-
jev, ki so se prav v največji meri
ohranile v okolici Ptuja.
Med aktivnostmi društva v letoš-
njem letu je tudi organizacija pio-
nirske foklorne revije, ki bo imela
širši pomen.
MG
Živahna kulturno prosvetna
dejavnost v ptujsl(i občini
Aktivnost prosvetnih društev, predvsem dramskih
skupin je v teh zimskih dneh ponovno oživela, opu-
stele in hladne vaške dvorane so prizorišča najraz-
ličnejših dejavnosti predvsem pevske in dramske.
Pevski zbori so se letos že predstavili na občinski re-
viji v Ptuju kjer so ponovno dokazali, da smo na
področju pevske kulture v občini naredili velik korak
naprej.
Zvezi kulturnih organizacij v Ptuju je poslalo
podatke o svojem delu kar dvanajst gledaliških
skupin s katerimi delajo mentorji Marija in Mirko
Vaupotič, Peter Malec, Andrej Fekonja in Lojze
Matjašič. Tista skupina, ki nima svojega režiserja
dobi pomoč v celotni režiji, tam pa, kjer režiserja
imajo, mentor le občasno svetuje in pomaga pri delu.
Zanimivi so tudi podatki o dramskih delih, ki so
jih izbrali za senono 1978/79. V Vitomarcih bodo le-
tos uprizorili komedijo ČE SE ŽENSKI JEZIK NE
SUČE, prosvetno društvo Stane Petrovič na Hajdini
je izbralo znano veseloigro KLOPČlC, v prosvetnem
društvu Leskovec pa člani dramske skupine študirajo
Finžgarjevo RAZVALINO ŽIVLJENJA. Gledalci z
območja Leskovca bodo lahko letos gledali KA-
STELKO, na Vidmu pa bodo po vsej verjetnosti iz-
brali HASAN AGINICO. Tudi iz prosvetnega društ-
va Grajena poročajo, da že pridno vadijo Remčevo
delo MRTVI KURENT, na premiero pa se pripra-
vljajo še v ptujskem gledališču kjer kot gost režira
Franjo Potočnik, režiser mariborske opere in pripra-
vlja Cervantesove TRI MEDIGRE. Finžgarjevo
RAZVALINO ŽIVLJENJA so izbrali tudi člani
dramske skupine v Juršincih, v Žetalah drugi del
Partljičeve komedije O, NE, ŠČUKE PA NE, pri
Svobodi Kidričevo se o delu še odločajo, ravno tako
pa tudi v mnogih ostalih prosvetnih društvih od kate-
rih podatkov o letošnji dejavnosti še ni.
Tajnik zveze kulturnih organizacij v Ptuju — Du-
šan Kožar je med drugim dejal, da bodo tudi letos v
Ptuju pripravili občinsko srečanje dramskih skupin,
če bo kvaliteta izvedenih del po mnenju dramske
komisije boljša kot lani in ustrezala taki predstavitvi.
Zimsko obdobje pa ni samo čas, ko delo zaživi v
prosvetnih društvih, temveč v tem obdobju potekajo
še redni občni zbori prosvetnih društev na katerih v
glavnem pregledajo opravljeno delo v lanskem letu,
se pogovorijo o denarnih vprašanjih in ponekod voli-
jo tudi nove odbore. Na teh občnih zborih je
pomembna točka dnevnega reda tudi sprejem pro-
grama za naslednje leto.
Pri zvezi kuhurnih organizacij v Ptuju imajo regi-
striranih 32 prosvetnih društev in skupin. V te skupi-
ne spada še ptujski pihalni orkester, komorni zbor in
kulturne skupine pri klubu mladih v Ptuju katerih
delo velja še posebej pohvaliti.
Poleg te osnovne dejavnosti pa se pri zvezi kultur-
nih organizacij v Ptuju pripravljajo še na dve večji
prireditvi. Na predvečer slovenskega kulturnega praz-
nika 7. februarja se bo ptujskemu občinstvu predsta-
vil mladinski pevski zbor iz Maribora, ki ga vodi pro-
fesor Branko Rajšter, drugič pa bodo letos f>odelili
priznanja kulturne skupnosti Oljenko in tri male
oljenke. Skupščina te samoupravne interesne skup-
nosti je že sprejela odločitev kdo bo ta priznanja
dobil. Letošnji nagrajenci so Stane Stanič, folklorna
skupina Markovci, Pihalni orkester OOS TGA ,,Bo-
ris Kidrič" Kidričevo ter Ljudska in študijska
knjižnica iz Ptuja.
Poleg priprav na slovenski kulturni praznik, je v
teh dneh stekla tudi akcija za srečanje tamburaških
orkestrov, ki bo po vsej verjetnosti organizirano v
prvi polovici meseca aprila in bo predstavljalo pre-
gled tovrstne glasbene dejavnosti v občini.
mš
OLJENKO — priznanje za dolgoletno in uspešno
ustvarjalno delo na področju kuhure bodo letos že
drugič podelili ob slovenskem kulturnem prazniku.
Foto: R
Načrti Pokrajinskega muzeja
Ptuj za leto 1979
Začelo se je novo leto. To je čas, ko v delovnih
organizacgah delamo načrte za delo v naslednjih
dvan^stih mesecih. V Pokrajinskem muzeju v Ptuju
smo začeli novo leto z že]yo utrditi ugled muzeja in
privabiti v zbirke in na razstave čimveč obiskovalcev.
To ni lahka naloga in rezultati se veijetno ne bodo
pokazali kar čez noč. V muzeju smo zato razširih
krog strokovnih delavcev in zaposlih kustosa
pedagoga. Njegova naloga bo predstaviti muzejsko
dejavnost širši javnosti. Poskušali bomo navezati
stflce z Izobraževalno skupnostjo, pedagogi in učenci
na šolah, z delovnimi kolektivi in društvi. Le
obiskovalci nam bodo lahko povedah, k^ si v muzeju
n^bolj želgo videti in kakšne razstave jih n^bo^
zanim^o.
Naš namen je omogočiti vsem oddelkom, da se
enakopravno predstavno javnosti. Morda bo, vs^ v
začetku, nekoliko večji poudarek na arheologgi, na
arheoloških zbirkah in razstavah. Na pomlad bo
odprta zbirka drobnega gradiva, ki je bila več let
nedostopna obidcovalcem. Staro gradivo bomo
dopolnili z n^dbami zadnjih let. Prav tako bo
namenjen ogledu križni hodnik v dominikanskem
samostanu in samostansko dvorišče, ki bo na novo
opremljeno z eksponati. V reflektoiju bosta
arheologa postavila numizmatično zbirko, kar bo
tudi novost. K postavitvi bomo povabiU strokovnjake
numizmatike. Spomladi bosta navo^o obidcovalcem
še oba mitreja, na Bregu in Hajdini. Arheologa imata
v letu 1979 v načrtu tudi dve občasni razstavi.
GostovaU bosta v pavijgonu Dušana Kvedra. Prva
razstava bo imela naslov Ptuj skozi arheološka
obdobja. To bo izrazito poučna in pr^ledna
razstava. Na sporedu bo veijetno še pred pričetkom
jomladl Druga bo prišla na vrsto v drugi polovici
eta in bo pokazala antično obrtniško dejavnost
Ptina in okolice. V zadnjih letih je bilo na ptujskem
področju veliko zaščitenih izkopavanj m se je
nabralo dosti novega in zanimivega gradiva.
EtnoloSco delo bo namenjeno dopolrgevanju
zbirke Maske in onravila, ki ie bila odorta lani za
občinski praznik. Zbirka bo letos bogatejša za deset
kurentov. Sicer pa se bo kustosinja posvetila delu na
terenu in nalogi, ki si jo je zadalo Slovensko
etnološko društvo. Naslov naloge je Živ^enje
Slovencev v 20. stoletju. Pri delu sodelujejo vsi
slovenski muzeji V pripravi sta tudi Slovenski
etnološki slovar in Encikloped^a slovenske
etnolgoge. Delo je šele na začetku poti, vendar
morajo etnologi o njem že resno razmišljati Morda
nam bo v času kurentovanja uspelo postaviti razstavo
ob obletnici folklornega društva v Markovcih.
Razstavo bi sprem^alo dokumentarno gradivo in
ek^onatl
Oddelek NOB bo poleg stalne zbirke ponudil
obiskovalcem na ogled se dve občasni razstavi. Prvo,
Ukradeni otroci, priprav^amo v povezavi s ce^dcim
muzejem. Morda bomo razstavno gradivo popestrili
še z dokumenti s ptujdcega področja. Še posebej se
želi oddelek vključiti v proslavo šestdesetletnice
ZKJ. Morda bomo lahko prevzeh potujočo razstavo
o zgodovini KPJ' ki jo bo priredil Muzej revolucge v
Ljub^anl Razstava bo obsežna in bomo morali v
Ptuju v ta namen poiskati večji razstavni prostor. Ce
to ne bo mogoče, bomo ob tej priložnosti v
razstavnem paviflonu predstavili partijsko dejavnost z
našega ožjega območja. Kustosinja oddelka za
revolucgo bo tudi letos na terenu zbirala gradivo za
spomin^o publikacgo. Muzej ima še eno zahtevno
nalogo. Urediti mora prostorske težave oddelka za
revolucigo. Vprašanje bomo skušah rešiti skup^ z
občinskimi forumi.
Takšni so naši načrti Z njimi želimo prit^niti
zanimanje čimvečjega števila obiskovalcev. Zave-
damo se, da bomo lahko le s trdim delom dvignUi
ugled ustanove. Prizadevanja posameznikov ne bodo
mogla roditi zaželenih rezultatov. Dosegli jih bom.o
le s skupnimi n^ori vseh članov delOvne ^upnosti v
muzeju. Naše zeJe za letošnje leto pa so, da bi
nam bila pri delu v pomoč tudi širša javnost.
Maijeta Ciglenečki
Kranjčanom bodo vrnili
gostovanje še letos
Plod dolgoletnega sodelovanja med ptujskim in
kranjskim Prešernovim gledališčem je vsakoletno
gostovanje Kranjčanov v Ptuju in obratno. Tako je
nedavna predstava Hadjičevega ČLOVEKA NA
POLOŽAJU navdušila ptujsko gledališko občinstvo.
Dober poznavalec Hadjičevih del ugotavlja, da sicer
to ni njegov najboljši tekst, vendar delo kljub vsemu
navdušuje. Ob predstavi Prešernovega gledališča iz
Kranja smo tokrat ugotovili, da se tudi v tem kolekti-
vu nekako izmenjuje generacija igralcev. Veliko jih je
bilo na odru prvič in med njimi je pravo presenečenje
mlada igralka, sicer študentka slavistike, ki se je odli-
čno predstavila v vlogi služkinje.
Omeniti velja tudi svojevrstno sceno — delo sceno-
grafa Saše Kumpa iz Kranja in kostume Mije Jarče-
ve.
Kranjčanom bodo še letos vrnili obisk člani ptuj-
skega gledališča.
mš
Tretja gledališka
predstava
Dom krajanov v Cirkovcah je res večnamenski
objekt. V gledališki sezoni 1978/79 je Prosvetno dru-
štvo Cirkovce organiziralo gledališki abonma, ki je pri
občanih naletel na velik odziv. Zanimivo je, da si
predstave ogledajo tudi občani iz KS Hajdina, Kidri-
čevo in Pragersko ter iz Ptuja.
Doslej so v domu krajanov bile že tri predstave te
sezone. Najprej so se občinstvu predstavili igralci Tea-
tra v gosteh z delom Gospod lovec, mariborska opera
z Gorenjskim slavčkom, prejšnjo nedeljo pa SNG Ma-
ribor z Desetim bratom. Ob tej priložnosti je dvorana
bila premajhna, da bi lahko sprejela vse ljubitelje gle-
dališča. V prihodnosti se bodo igralci mariborskega
gledališča predstavili še z dvema predstavama.
zk
. VIDA ROJIC.
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(80. nada^evanje)
RIBIC IN LJUBO ZBEŽITA
Ivan Ribič in Dan^el Hoj s-ljubo sta pohitela po žalostni smrti
tovariša Franca Belšaka-Maksa iz podstreha in tekla za gospodarsko
poslopge. Tu sta za hip postala, ker sta videla, kako stopa iz Hemdlovega
avta moški v uniformi. Ljubo je nanj nameril strel, daje moški omahnil
^ ^'a. Herndl je padlega potegnil v avto in ga odpeljal. Tudi ta je umrl
Bii je oberšarfirer SS Richard Schalbereiter.
Ribič in Ljubo sta sedaj skočila v potok Suhače, ki teče za
Ribičevim gospodarsk " i poslopjem. Tu sta si ogledala naokoU. Spoznala
^a, da je vse mirno. Ziito sta se vrnila k Maksu, kije negibno ležal pred
hišo. Bil je mrtev. Pobrala stmu oroge iiyiaboje in se napotila proti vasi
Grabe. Med potjo sta morala preplavati Sčavnico. Na drugem bregu sta
zagledala Filipičevega sina. Povedal je, da so ga poslah partizani nzg
pogleda, k^ se dogaja ; :i Ribičevih, od koder se sUšgo streh.
Ribič je fantu naročil, n^ gre nazaj k partizanom in jim naroči da
Priddo v bhžnji gozd. To se je res zgodilo. S partizani pravzaprav z
vojaškimi novinci, ki jili je bilo šest, je prišla tudi Anica Slavinec. Vsi
*upaj so nato ubrali pot proti Radomeiju. Komaj so prečkah cesto
4utomer-Kamenščak-Ormož, so že z^ledah na njej avtobuse, polne
Vojakov in vermanov. . ;aši so nato šli mimo Radomeija do vasi Globoko
in tam prešli madžarsko mejo. Na madžarski strani so se sešh z Borisom
(Slavkom Ivanjšičem). Nekaj časa so se zadrževah pri Francu Kšelu v
ješčicl nekaj časa pa na Gibini pri Zuhanu. Tu je Ribič zbolel S
čolnom so ga prepe^^ v Prekmuije, kjer je ostal do osvoboditve.
Ribičevo ženo so po aretac^i odpe^ali v Ljutomer, kjer je prestala
hudo trpinčenje. Tepli so jo, utap^ali v vodi Morala je skozi ptuj^e in
marilx)rske zapore v Rawensbrueck. Domov ie je vrnila avgusta 1945.
^Jajšega Ribičevega sina .\iaqana, starega teu^ trin^st let, so Nemci tudi
odpelaiU v Ljutomer, uč'^* in izsiljevali, da bi povedal, ce so se pri njih
doma zbirah partizani. Čeprav še otrok, je znal močatl Pozneje so ga
poslaU v taborišče mladoletnikov v Feldkirchen v Avstrp, nato pa na
kmete na Gradiščansko. Nemci so preganjali tudi Ribičevega očeta.
ŠE VEC SPOPADOV MED PARTIZANI IN NEMCI V
UUTOMERSKEM OKROŽJU
Med Nemci in partizani se je odvilo spomladi 1944 v vzhodnih
Slovenskih goricah še več žalostnih spopadov. Partizani pa so izvedh od
januaga naprej tudi več u^ešnih napadov na nemške postojanke.
17. januaija je skupina partizanov-terencev zažgala trem voditeljem
Heimatbunda gospodarska poslopja v Bučkovcih. Pogorela so do taLker
domačini niso hoteh požara gasiti. Napad je vodil Franc Belšak-Maks.
30. januaija so p^tizani uničih ves inventar in zaplenih živilske
nakaznice na občini v Bučkovcih.
8. marca so vdrli na pošto v Cezanjevcih, uničili opremo in zaplenili
4.358 RM.
23. marca so se partizani popadli z Nemci pri Alojzu Legaku v
Degaku, kjer so imeh partizani svoj bunker. Nemška patru^aje bunker
tedaj odkrila. V spopadu, ki je sledil, so padh štiije partizani in trge
gestapovci. Prebila pa sta se dva partizana-
Sledil je spopad Janka Ribiča v Vogričevcih in Luba ter Maksa v
Ribičevem mlinu v Cezanjevcih, kar že poznamo. Oba spopada sta bila 6.
aprila. Tistega jutra sta Ljubo im Maks pridela k Ribičevim po sestanku
pri Lenartu s Srečkom Rojsem-Nikom. Kot vemo, je Maks padel pri
Ribičevi domačp; Nemci pa so tu izgubih kar štiri funkcionaije.
Razumljiv je bil zato nemški bes nad junaškimi uporniki kije rodil
strašen zločin.
SPOPAD V VELICANAH
Ko so odpe^ah po boju v Cezanjevcih bolnega Ivana Ribiča v
Prekmuije, je preživeh Dangel Hoj s-Ljubo odšel s Slavkom
Ivanjšičem-Borisom in skupino vojaških novincev v Zmazkovo viničargo
v VeUčane. Na zvezo s Pohoijem so tu čakali: brata Ignac in Gustek
Zmazek Anton Petrena in Zerovinec, Marga Filipič iz Desr^aka, Anton
Sunčič iz -orejec in Franc Babič iz Krapja.
Da bi ne čakali predlogo, sta odšla Boris (Slavko Ivajnšič) in Ljubo
(Daniel Hojs) na ,,zvezo" s Pohoijem. Medtem je skupino nekdo izd^
k^ti nad tredeset nemških orožnikov je viničargo obkolilo 13. aprila
1944. Slabo oboroženi in slabo založeni z municgo so se obko^eni
^irali sovražniku tri ure, nato so hoteh izsiliti preboj. Pri tem so p^h
Gustek Zmazek, Anton Petrena, Marga Filipič in Anton Sunčič. Trge
nemški orožniki so bUi ranjeni
Iz nemškega obroča sta se prebila le Ignac Zmazek in Franc Babič,
ki pa sta padla oba proti koncu leta 1944.
Aprila se je odvil še en spopad med Nemci in partizani Nemci so
namreč odkrUi partizandci bunker v Žerovincih pri Antongi Žalar v
njenem gozdu, blizu njene domačge. Ted^ se je tam zadrževalo pet
partizanov, od katerih so se štiije prebih, padel paje Janez Žalar.
Vir: D. Novak: Prlekga v NOB
STRELJANJE TALCEV V CEZANJEVCIH
Leta 1944 so ustreUh Nemci 17 skupin talcev, skup^. 230
domo^ubov v raznih kr^ih okupirane Štajerske. Za kraje svojih zločinov
so izbrah neposredno bližino spopadov s partizani v katerih so bih
ustreženi Nemci.
Da bi se maščevah za svojih pet mrtvih v Cezanjevcih 6. aprila 1944
so si Nemci izbrah prav Ribičevo domačgo za svoj zločin, sžg so prav tu
izgubih 4 svoje ve^ake, enega pa na občini
V ptujskih zaporih so 24. aprila izbrah jetnike za tran^ort. Med
njimi so bile tudi tri ženske: Ribičeva, Filipičeve in Kaučevičeva.
Naslednje jutro so odbrane natovorih na tovornjak, žendce pa so pustih v
zaporih. Najbrž je prispelo ponoči tako navodilo.
Zjutraj 25. aprila je prišel k Ribičevim nemški ovaduh. Zahteval je,
naj pripravi gospodinj^a pomočnica za dvajset fantov ,,Arbeitsdiensta"
izdaten zajtrk. Pomočnica Anica Šoštarič je morala zastražena opraviti,
kar so ji naročih. Tedaj je bil doma le še dedek Janko Ribič. Z^ trk je bil
narnenjen morilcem slovenskih talcev. Okrog devete ure je pridrvelo pred
RRibičevo domačgo več avtomobilov in avtobusov z gestapovci
pripadniki SS enot in orožniki Bilo jih je okrog dvesto. Cez pribhžno
pol ure sta pripekala talce dva tovornjaka. Postrojih so jih v vrsto in nato
izločili iz nje po pet. BUi so bosi in oblečeni le v perilo. Počih so streh.
Obležalo je 25 talcev, za vsakega ubitega Nemca v Cezanjevcih po pet.
Talec LUDVIK VRBNJAK iz Cenzanjevec ni pustil, da bi mu
zavezah oči. Mirno je zrl smrti v oči rekoč: „Hočem videti barabo, ki bo
ustreUla nedolžnega človeka!"
Ludvik je bil kmet star 57 let. Iz občine Cezanjevci je padlo še 8
talcev: JOŽE BOKŠA (20), kmečki sin; ALOJZ LESJAK (43), kmet;
MIHAEL MAGDIC tSO), viničar: RUDOLF NOVAK (34_), instalater:
MARIJA PETEK (50), kmet; I^C^AN SENCAR (20), delavec; IVAN
SLAVINEC (52), občinski uslužbenec in IVAN JESENIK (20) po^ski
delavec. Skupaj z žrtvami iz cezanjevške občine je padlo med talci v
Cezanjevcih iz ^utomerskega okroga deset talcev, kajti ustrezen je bil še
Ivan VRBNJAK (36) kmet iz Hermanec pri Mah Nedep
Nadaljevanje prihodnjič
10- NASI DOPISNIKI
18. januar 1979- JEDNIK
ZA HUMOR:
V šoli pri matematiki smo se
učili o tujih množicah. Tovarišica
nam je dejala: ,,Ce bi bili dve
množici ena ženskega spola, ena
pa moškega spola, bi si bili ti
množici tuji, ker ne bi bilo nič v
presečni množici." Ena izmed
učenk pa je dejala: ,,Tovarišica, v
presečni množici bi bil srednji
spol!"
Dragica Kaučic,
5/a, F. Osojnik,
Ptuj
KMAIL BODO ZIMSKE
POC IIMCK
Bližajo se zimske počitnice
Otroci jih že nestrpno čakajo. V
šoli je vsak dan bolj živahno. Vsak
dan govorimo o izkazih. Eni se
hvalijo, da bodo odlični, drugi pa
molčijo. Tudi jaz že težko čakam
počitnic. Vsak dan delam načrte,
kaj bom počela med počitnicemi.
Najbolj pa si želim, da bo takrat
sneg.	Valerija Zupanič,
3/c, razred,
Ptuju
1979 - LETO OTROKA
Naše želje
-	da bi bil mir in da bi otroci imeli dovlj hrane in oblačil!
Brigita
-	da bi po vsem svetu zavladal mir in, da ne bi bilo razlik med
belimi in črnimi otroci in tudi med vsemi ljudmi sveta, saj moramo biti
vsi enaki!
Darinka
-	da bi se tako naprej razumelo naše ljudstvo in da ne bi bilo nikjer
na svetu vojne!
Li]yana
-	da v tem letu ne bi bilo vojn in ne lakote, da bi bili vsi otroci sveta
v letošigem letu zdravi, veseli, nasmejani in da bi se velflco naučili!
Irena
-	da bi na svetu vladal mir in da bi vsi otroci in ljudje imeli dovo^
hrane.
-	da bi vsi otroci sveta imeli dovo^ lirane za vsakdanjo živ^enje in
da ne bi čutili grozote vojn in lakote.
Danica
-	da bi vsi otroci sveta imeli starše, dovo^ hrane in da bi bili
svobodni
Boštjan
-	da bi bih otroci vsega sveta srečni, da ne bi bilo lakote in vojn!
-	da bi imeli vsi otroci možnosti šolanja in izobraževanja!
Branka
-	da bi bih enakopravni, da ne bi bilo vojne, da bi imeli kruha,
obleke in vse k^ bi hoteU.
Franci
-	da bi bili svobodni in da ne bi bUo lakote in žege, da ne bi
razsajala kuga in druge nalez^ive bolezni, da bi tudi oni sedeli v tako
lepem prostoru, se učili in igrali
Zdenka
-	vsem otrokom sveta želim srečno novo leto 1979 in tudi mnogo
uspehov v tem letu. Gojiti moramo tovarištvo in prfate^stvo, zato se
pndno učimo in želimo mnogo u^jehov pri graditvi domovine.
Branko
-	da otroci doma in po svetu ne bi bili lačni in, da bi bili srečni!
Milan
-	da bi vsi otroci imeli dovo^ hrane in da ne bi bilo vojne. Vsi bi
radi živeli v miru.
Lid^a
-	da bi se končala tekma v oboroževanju in da bi bil mir m
enakopravnost med narodi sveta.
Robert
-	da bi bili vsi pravični in da ne bi bilo prepirov med deželami in
^udmi.
-	Robert
-	da bi se vsi narodi združili in da ne bi bilo vojne, potresov in
nesreč.
Jožica
-	za vse otroke sveta n^ bo dovo|[ kruha in človeške topline!
-	otroci sveta n^ nikoh ne občutgo grozot vojne ali lakote!
-	vsi otroci sveta naj bodo velika družina, v kateri bo vsak
posameznik našel vse to, kar imam jaz.
DARJA
-	da bi med svetom vladal mir in da ne bi bilo vojne!
Damjan
-	srečno in veselo novo leto vsem otrokom sveta, da bi živeh v miru
in svobodi.
Lizika
-	da bi bUi otroci svobodni in zdravi.
Daija
-	da bi vsi otroci imeli dovolj sonca!
ODON
-	da bi bili vsi narodi enakopravni in da bi tov. Tito dolgo let živel
med nami!
MARINKA
-	da bi biU vsi ljudje na svetu enakopravni in, da ne bi bilo vojn.
Irena
-	da bi prenehala vojna med narodi, ki se še bor^o in da bi imeli vsi
otroci sveta prgeten dom.
KARIN
-	da bi bili svobodni, srečni, razigrani, veseli, ter še mnogo drugega,
da bi bili zadovo^ni s svojo družbo.
Mojca
-	vsem otrokom sveta želim zdravja in zadovo^stva in da bi se jim
izpolnile vse že^e, kijih goj^o.
Dragica
-	vsem otrokom mnogo zdravja in srečno novo leto!
Majda
-	da bi otroci širom sveta ne stradaU kruha, obleke, obutve in
^ubezni!
IRENA
-	da bi vsi otroci imeli starše, da v mladih ustih ne bi bila
hrepeneiga po hrani, kjer je nI Vsem želim, da bi bili v novem letu zdravi
ter močni.
Mojca
-	Vsem otrokom na svetu želim dovo^ kruha, uporabo materinega
jezika, da bi živeh v socialistični domovini in da bi imeh prqeten spomm
na svojo otroštvo in mladost.
NADA
-	da nikdar na svetu ne bi bilo vojne in bi vsi otroci bih siti in
zdravi.
Leon
-	da bi počitnice trajale vse leto in skozi vse živ^enje. Ce pa bi bilo
ustreženo našim že^am, bi se nam najbrž zdele precej dolgočasne.
Zahrepeneh bi po vs^danjem delu. Zato n^ bo za letos počitnic dovo^!
Karmen
Dopisniki, 5. razreda OS FRANCA OSOJNIKA, Ptuj
Spoštovano uredništvo!
Pred dnevi smo prejeh vaš list Tednik ter prilogo NAŠ DELAVEC.
Zelo smo veseU, da ste uvedli nek^ takšnega za nas rojake, ki smo v
tujini, da lahko v njem preberemo vse novice iz domovine.
Najlepša hvala vam, da nam redno pošiljate Tednik, ker gazelo radi
čitamo, posebno jaz, ker sem nezaposlena.	,
V Našem delavcu sem čitala, da lahko naročim tudi čestitko
brezplačno, to je zares lepo, da lahko po tej poti poši^amo pozdrave v
domovino.
Marta Kosi, Kuckenberg 41
5093 Burschekl, ZR Nemčga
Naročniku Antonu Kosiju in Marti, sicer doma iz
Trgovišča hvala za pismo. Obenem sporočamo, da čestitke v
Tedniku ne objavljamo, temveč smo jih poslali na uredništvo
„Naš delavec v Ljubljano, Dalmatinova 4 poštni predal
313-1 V. Vsem dopisnikom, ki bi želeli objavo čestitke,
priporočamo, da jih pošiljajo neposredno na navedeni naslov!
^	Uredništvo
SKRB ZA PTICK
V	petek smo se s tovarišico
razredničarko pri uri slovenskega
jezika pogovarjali o snegu in zimi.
Tovarišica nam je tudi napovedala
spis z^ prihodnji teden. Tega pase
seveda nismo preveč razveselili.
Nato pa smo se pogovarjali o pti-
cah in gozdnih živalih pozimi.
Mnogi so že naredili krmilnice za
ptičke. Seveda sem tudi sama že
pomislila na to.
Očka sem poprosila, naj mi jo
naredi. Vendar, ko pride domov,
je zelo utrujen saj je v službi od 6.
ure zjutraj pa do 6. ure zvečer.
Včasih sem že sama poskušala,
vendar nisem našla vsega orodja in
materiala.
V	torek popoldan, ko je očka bil
še v službi in sva bila z bratom sa-
ma, sem se spet spomnila ptičk.
Sklenila sem da bom naredila
krrnilnico. To idejo sem povedala
bratu. Bil je takoj za to. Nato sva
šla v garažo, kjer ima očka orodje.
Sama sem poiskala orodje, bratu
pa rekla, naj poišče nekaj primer-
nih deščic. Ko je bilo vse pri-
pravljeno, sva začela z delom.
Sestavljala sem in zbijala žeblje,
brat pa mi jih je dajal. Ko pa sem
začela delati še streho, sem po
neprevidnosti stopila na ostali del
in vse podrla. Bila sem jezna sama
nase. Brat mi je rekel, da bi začela
vse znova, vendar sem ga zavrnila.
Tako še zdaj ni narejena ptičja
hišica.
Vlasta Zelenik,
5/d, OŠ Franca Osojnika
Ptuj
ZIMA
Dolgo, dolgo smo čakali,
da bi na snegu se igrali
naredili si sneiake,
prav velike korenjake.
Pa si nam nasula snega,
tudi mraz si povabila,
s poledico poti zgladila.
Ta nam leze za rokave,
esiplje v prste, uhlje, glave.
Še za nos se nam obesi,
da do kraja nas razjezi.
Darja Letonja.
7/C. OS Tone Žnidarič,
Ptuj
OBISK PISATEUEV
V četrtek, 14. decembra, smo v
svoji sredi pozdravili književnike.
Tovarišico Nasiho Kapidžič-Had-
žič, tovariša Mitja Vošnjaka in
tovariša Marjana Kolarja. Na za-
četku jih je učenka sedmega razre-
da prisrčno pozdravila. Nato se je
začel program, ki so ga učenci naše
šole pripravili gostom. Pevski zbor
je zapel dve borbeni pesmi, sledili
so recitali. Učenka sedmega razre-
da Natalija Cačkovič je prebrala
odlomek iz knjige Ko si bila
majhna pisateljice, ki je bila med
nami. Za konec programa, so
učenke četrtega razreda prikazale
ritmični ples ob glasbeni spremlja-
vi.
Potem so spregovorili gostje.
Najprej se je predstavil tov.
Vošnjak. Povedal je, da je Ptuj-
čan. Med drugim je tudi povedal,
da je bil prijatelj Toneta Znidari-
ča, po katerem nosi ime naša šola.
Prebral nam je zgodbo, ki jo je
napisal pred dnevi. Zato smo bili
prvi, ki smo jo slišali. Bili smo
navdušeni, saj je bila zelo zanimi-
va in napeta. Tov. Nasiha Kapid-
žič-Hodžič je povedala, da je
iz Banja Luke in da je sedaj
urednica časopisa LASTOVKA v
Sarajevu. Povedala je, da največ
piše poezijo. Doživeto nam je
recitirala vrsto svojih pesmi iz
knjige Maskenbal u šumi, ki je bila
njena prva knjiga in jo je izdala le-
ta 1962.
Na/adnje se je predstavil tov.
Kolar ter nam povedal, da je iz
Slovenj Gradca. Zaposlen je kot
urednik tovarniškega glasila v to-
varni, v katero je postavljeno
dogajanje nadaljevanke Poti in
stranpoti, ki jo spremljamo vsako
nedeljo na TV. Nato je prebral
črtico iz vojnih časov.
Ko so se vsi predstavili, smo jim
smeli učenci postavljati vprašanja.
Ker je bila ura neusmiljena, smo se
morali posloviti od naših gostov.
Bilo je prijetno poslušati njihove
zgodbe in pesmi. Hvaležni smo jim
bili za njihov obisk in za uro
resničnih doživetij. Marsikaterega
učenca bo nanje še dolgo spomi-
njal avtogram v spominski knjigi
ali literarni mapi.
Helena Glažar, 7 'c,
OŠ Tone Žnidarič
MLADI, KOT SEM SEDAJ JAZ,
MED NOB
Pred leti so napadli našo
domovino. Jugoslovani niso hote-
li, da bi jim kdo drug vladal. Šli so
v boj.
Otroci so v NOB veliko
pomagali. Nekateri so dali celo
svoja življenja. Mnogo jih je
trpelo v taboriščih. Mnogi so
doma pomagali partizanom.
Nekateri so bili kurirji, drugi so
pomagali v kuhinji. Mnogi so dali
puško čez ramena in Šli z odraslimi
v boj. Nekateri so prinašali
borcem hrano, obutev, obleko.
Ce bi bila vojna sedaj, bi
čimprej šla v partizane. Tam bi
bila kurirka ali pa bi šla v boj. Ce
bi bilo treba bi dala tudi življenje.
A tega ne želim. Rada bi preživela
svoja mladostna leta, saj so v
življenju le enkrat. A v vojni bi
dala svojo mladost, tudi za
vsakega Jugoslovana, a to ni
mogoče.
Več tisoč ljudi in borcev je dalo
svoja življenja, da mi lahko svo-
bodni živimo v SER Jugoslaviji.
Edita Kostanjevec,
OŠ Vitomarci,
dopisni krožek
MLADOSTNI SPOMINI MOJIH
STARŠEV
Moja mama je svojo mladost
preživela na deželi, ker je bila tam
tudi rojena. Na deželi je, kolikor si
jaz mislim, tudi bolj zanimivo kot
pa v mestu. Veliko zanimivih
zgodb mi je pripovedovala. Sedaj
jih bom nekaj opisala.
Nekoč sta šli mama in njena
sestra spomladi v gozd nabirat
drva. Pa sta naenkrat zaslišali
neko cviljenje. Najprej sta se
prestrašili. Potem pa sta šli počasi
proti kraju, od koder se je slišalo
cviljenje. V grmu sta videli
majhno srnici, ki je najbrž izgubila
mater. Odnesli sta jo domov.
Doma so jo hranili, zato se je na
njih navadila. Ko je že bila večja,
pa jim je ušla nazaj v gozd. Potem
je včasih prišla nazaj, vendar je
zopet odšla.
Med žalostnimi dogodki
je tale. Bila je zima in zapadel je
visok sneg. Otroci so ga bili zelo
veseli. Tokrat so imeli pri mamini
sošolki koline. Ker sta bili z mamo
veliki prijateljici, je šla mama k
njim na koline. Ko so bile koline
že skoraj pri kraju, jim je nečesa,
kar so potrebovali, zmanjkalo.
Zato sta mamina šošolka in njen
bratranec šla k sosedom, da bi si
pri njih sposodili. Ker ju že dolgo
ni bilo, so ju šli iskat. Sami ju niso
našli, pomagali so ju iskati cela
vas. Cez nekaj dni so ju našli
zasipana v snegu. Vsem je bilo žal
za njima, ker sta bila dobra.
Nekoč je šla z drvmi na rokah
domov. Ko je mislila drva odnesti
v hišo, je videla, kako leze po steni
proti oknu strupena kača. Ker ni
bilo nikogar doma, je v strahu
stekla k sosedom. Sosed je šel
gledat in res videl kačo ter jo ubil.
Ce je takrat mama ne bi videla, bi
se mogoče kje skrila v kot in še
mogoče katerega pičila.
Otroci so večkrat nagajali
starejšim ljudem. Najraje so naga-
jali iieki starki, ki je bila zelo
revna. Ker je imela samo majhno
kolibo v kateri je imela posteljo,
kjer so zvečer zraven nje spali
kokoši. Na sredini je imela ogenj,
in v kotu privezano kozo. Ker ni
imela posestva, je hodila okoli in
kmetje so ji dali kakšno delo, da
se je tako preživljala. Nekoč so ji
skrilli kozo, ki si jo je privezala za
grm. Ker je starka zvečer ni našla,
je jokala. Otrokom se je zasmilila
in so ji kozo vrnili. Potem pa ji ni-
so več nagajali in so hodili k njej,
da jim je popovedovala zgodbe.
Penko Darinka, 7/b
PIONIRJI MED VOJNO
Ze več kot trideset let je minilo,
odkar je v Jugoslavijo posijala
zlata svoboda. Med NOB so se
borili tudi pionirji. Nemci so
Slovence hoteli prisiliti, da bi vsi
postali Nemci. Toda zavedni ljudje
so se borili proti fašizmu. Pionirji
so se morali učiti nemški jezik in v
razredih je poučevala nemška
tovarišica. Med vojno so se tudi
pionirji borili. Po ulicah so trosili
letake z napisom OF. Nosili so
važna sporočila. Mnogi so tudi
padli med NOB. Na pionirje,
kurirje moramo biti zelo ponosni.
Janica Glaser,
3. razred OŠ Sela
POSTANI NlC
Stisniti rep med noge
in oditi.
To je najboljše
kar lahko narediš
v današnjem kaosu.
Lahko r^eš še:
Dobro se imejte!
In potem se moraš pogrezniti
v kake blatne toplice,
da ti bo toplo
in presti kot kak star maček
na zapečku,
toda preden to narediš
se moreš še izbrisati
iz matičnih in nematičnih knjig
in narisati vsako sled za seboj
Preprosto
za druge ne smeš več obsojati
postati moraš nič.
IDA
UČITELJICA BOM
Odločila sem se, da bom postala
učiteljica biologije in kemije.
Ze v rani mladosti sem zelo lju-
bila naravo. Večkrat sem vpraševa-
la očeta to in ono, vendar mi mno-
gokrat ni mogel odgovoriti, ker
tudi sam ni vedel kaj prida o naravi
in njenem življenju. Ko pa sem za-
čela obiskovati šolo, sem vsak dan
zvedela nekaj novega o prostoru, ki
mu pravimo narava. Všeč so mi bile
ure narave, zato se pri njih nikoli
nisem dolgočasila.
Ko sem stopila iz petega razreda
v šestega, se mi je obzorje razširilo.
Včasih smo si kaj ogledali pod mi-
kroskopom, ker smo hoteli videti
stvarce, ki jih s prostim očesom ne
moremo videti. In takrat se je v
meni oglasila želja, da bi postala
učiteljica.
Skrb za poklic je postajala vedno
večja. Nisem vedela, naj se odločim
za učiteljski poklic ali ne. Ko pa
sem nekoč tudi sama posredovala
učno snov, sem se dokončno odlo-
čila. Na začetku predavanja me je
bilo zelo strah, ker se mi je zdelo,
da dela ne bom zmogla. Ko pa sem
ugotovila, da me učenci poslušajo,
sem pozabila na strah. Nihče me ni
prekinjal, govorila sem svobodno
in sproščeno. Po uri sem čakala na
tovarišičino oceno o delu, ki sem ga
pravkar opravila. Tovarišica me je
pohvalila in sklenila sem, da bo ta
poklic moje življenje.
Vem, da bom za dosego cilja
morala žrtvovati ure in ure, se tru-
diti in delati, toda vmesila bom
kruh, ki bo vedno topel in sladak.
Olga Zamuda, 8. b
DOMOTOŽJE
Ob rojstvu sem bila slabotno de-
kletce in moje življenje je viselo na
nitki. Brez velikega upanja, da bom
premagala smrt, meje mama nosila
od zdravnika do zdravnika, v
bolnico in iz nje. Velik del svojega
otroštva sem preživela v bolnišni-
cah. Bila sem v ptujski, mariborski
in ljubljanski bolnici, v zdravilišču
na Pohorju in na Rakitni. V teh
,,zaporih" sem velikokrat doživlja-
la domotožje in čutila, kaj pomeni:
ljubo doma, kdor ga ima.
Ležala sem v ljubljanski bolniš-
nici. Tožilo se mi je po domu,
mami, sestrah, bratu in prijatelji-
cah. Vsak dan sem dobivala pošto
in tople besede, napisane v pismih,
so govorile, da vsi mislijo name.
Predaleč je bilo, da bi me obiskova-
li. To mi je dajalo pogum, da sem
vzdržala in tako so se moja bolna
pljuča počasi krepila.
Bil je dan obiskov in prva nedelja
v mesecu. Žalostno sem sedela na
postelji. Obiska nisem pričakovala.
Sanjarila sem, kako je lepo, če je
človek zdrav. Sredi sanj je prišla v
sobo sestra in veselo dejala:,,Alen-
ka, obisk prihaja." ,,Sestra, pro-
sim, ponovite še enkrat!" sem pro-
sila. Sestra se je nasmehnila- ,,Tvo-
ji, ki te imajo radi. Tudi očka."
Takrat sem se zdrznila. ,,Očka?
Ne, on ne prihaja. Nimam očeta.
O, ko bi zdaj prišel moj očka, me
objel in odnesel domov! Kako bi
bila srečna! Pa je umrl," sem za-
šepetala v solzah. ,,Ne joči, saj
imaš mamico, ki te ima rada. Neka-
teri otroci pa nimajo ne mamice in
ne očka," me je tolažila sestra.
Medtem so se že odprla vrata in v
sobo so stopili moji dragi. Skočila
sem proti vratom in že objela ma-
mo, ki me ie stisnila k sebi in meh-
ko poljubila. To je bila sreča, za
katero ni besed!
Cas obiskov je že zdavnaj minil,
moji pa so bili še vedno pri meni.
Pa je le prišla sestra in jih prosila,
če bi se poslovili. Takoj so ubogali,
meni pa je bilo silno hudo. ,,Ma-
ma, vzemi me domov!" sem zahli-
pala. ,,Jemala bom zdravila in pri-
dno ležala." Glasno sem zajokala.
,.Sestra, pomirite jo in odvedite v
posteljo!" je bilo slišati od vrat,
kjer je stal zdravnik.
Moji dragi so odšli, ostalo pa je
domotožje, ki se je umirilo šeie
takrat, ko sem se vrnila domov.
Alcitk.i Hc/jas.
8/ b OŠ Franc BelŠak,
Gorišnica
> \ARSTM
Rada obiskujem varstvo. Imamo
igrače in se igramo. Ob 9. uri ima-
mo prvo malico. Po malici imamo
učno uro. Med učno uro delamo
domače naloge. Po učni uri, gleda-
mo televizijo. Tudi na sprehode
hodimo. Ob pol dvanajstih nam
naše kuharicc pripravijo dobro ko-
silo. V varstvu se imamo lepo.
Marija Holc 2/c
OJ MOJ KRAJ SO POLJČANE
Dravinja. Boč in marsikaj
spominjalo te bo nazaj.
Kako v Poljčanah si Uvel •
in marsikaj si doiivel.
Sedaj v tujino si odšel
in nazjaj spet, kmalu boš prišel.
Ker spomniš se na mater, rodno
zemljo to Poljčansko.
ki dala ti je kruh tlačansko.
Sedaj spet prišel si nazaj, v
Poljčane
in videl te krajane.
objel jih poljubil in uzrl v nebo.
tam zagledal si goro.
To je naša gora Boč.
In ob mislih na goro Boč
sklenil si za vedno rekoč
,,Ne grem in ne grem v tujino
ker rodni kraj Poljčane
oj ta mi le daje dobri vino!"
Marta Slatenšek, /b.
OS Poljčane
O BABICI
MOJA BABICA JE DOMA V
KLADOVU. TO JE OB REKI
DONAVI. BABICO IMAM ZELO
RAD. KLICEM JO BAKA. VI-
DIM JO SAMO ENKRAT V LE-
TU. TAKRAT HODIVA OB RE-
KI. PO DONAVI PLOVEJO
LADJE.
DINA KORZE,
1. RAZRED,
OŠ MAJSPERK
OBRAMBNI DAN
NOB nas je poučila, da lahko
tudi majhen narod, če se bori s
skupnimi močmi za osvoboditev
svoje zemlje, upre in zmaga proti
veliko močnejšemu sovražniku.
Zato moramo vsi državljani biti
pripravljeni s skupnimi močmi bra-
niti Jugoslavijo v primeru kakrš-
negakoli napada.
Tovariš Tito je nekoč dejal:
,,Delajmo tako, kot da bo vedno
mir in bodimo pripravljeni, kot da
bo jutri vojna."
S tem nas je opozoril, da mora-
mo biti vsi, tudi najmlajši, to smo
pionirji, ob vsakem koraku
pripravljeni za obrambo naše do-
movine. Da bi pa lahko našo
domovino in svobodo, ki smo si jo
priborili z velikim trudom in
mnogimi žrtvami uspešno branili,
sc moramo vsi državljani izpopol-
njevati v družbeni samozaščiti.
Tako se vršijo razne priprave v
obliki obrambnih dnevov v podje-
tjih, šolah, krajevnih skupnostih in
drugje.
Ker pa poteka teden protipožar-
ne varnosti, smo se tudi na naši šoli
odločili, da bomo v ta namen prire-
dili obrambni dan, saj moramo biti
učenci seznanjeni tudi z obrambo v
primeru elementarne nesreče.
Tako smo se v soboto 28. okto-
bra vsi vznemirjeni zbrali v Soli. Do
alarma je bilo Se dolgo, zato smo
imeli med tem časom predavanje o
družbeni samozaščiti in protipožar-
ni varnosti. Cas nam je kljub vzne-
mirjenosti hitro mineval. Naenkrat
nas je presenetil alarm, saj smo
skoraj pozabili nanj. Hitro smo sc
zapodili skozi vrata in po prednost-
nem vrstnem redu v kratkem času
spraznili šolsko poslopje. Tekli
smo v Ljudski vrt, da bi sc zavaro-
vali prod letalskim napadom. Vso
ozračje je bilo nasičeno z dimom,
zaradi dimnih bomb, ki so jih na-
stavili okrog šole. Po končanem
bombnem napadu so ekipe RK
nudile prvo pomoč ,,ranjcnccm" in
jih na nosilih odnašale v bolnišni-
co, skrito globlje v gozdu. Drugi
smo med tem časom z zanimanjem
opazovali, kako so gasilci gasili
navidezno goreče šolsko poslopje.
Poka/ali so nam, kako sc ravna z
aparatom za gašenje.
Ko sc jc vse umirilo, smo v
koloni odšli na zborno mesto glo-
blje v go/dii. Tam so komandirji
čet raportirali komandantu bataljo-
na, nato smo imeli počitek. Po
malici smo priredili kulturni pro-
gram, kjer so učenci recitirali in
ierali številne borbene pesmi. Na
koncu smo Sc vsi, ob sprcmlja\i
harmonikarja zaplesali kozaračko
kolo.
Po \scm tem smo sc komandirji
vodov in komandanti čet zbrali v
^oli na kratkem scsi;uikii. Tovariš
r;>\nalcij jc najprej occnil ve/bo.
nato pa smo sc pogovorili, kaj bi
lahko Sc izboljšali.
Ta dan mi bo ostal šc doleo v
spominu, sai obrambnih dnc%o\ ni-
mamo Nsak dan in jc to /a nas v eli-
ko do/ivctjc.
Vesna Carli. dopisni kio/ck,
OŠ 1 ranča Osoinika,
Ptuj
tednik
— 18. januar 1979
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
Opravičili poslanstvo
v teniškem klubu . Ptuj so se v
nrvem letu delovanja srečevali z
.Kgirn^i težavami, kljub temu pa
z delom opravičili svoje
Sslanstvo in stopib korak naprej
rpriSdevanjih, da bi tems tudi v
PtSju postal množičen šport, bolje
.noved^o množična oblika
fekr^cije. Največjo. težavo j.m
nreSavlja gostovanje na tujih
fgfiščih, ker lastnih še nimajo.
Tako so razpeti m^. ig"5či Ptuj-
skih toplic in Kidričevep, kar
vsekakor negativno vpriva na
občutek klubske pripadnosti m
tako posredno tudi na njihovo
delo. Kljub temu so v letu dni
delovanja občutno povečali
čUinstvo, saj klub sedaj združuje
40 odraslih članov, 16 mladmcev
in 29 pionirjev in pionirk. Največji
želji sta lastna igrišča in poveča-
nje števila članov. To sta tudi
prednostni nalogi v letošnjem letu.
V preteklem letu so uspešno
izvedli republiško pokalno
prvenstvo članov, pridobili nekaj
prepotrebnih sredstev in še več
izkušenj pri organizaciji. V maju
in juniju so osnovnih teniških
prvin naučili 20 začetnikov, od
septembra do novembra pa 29
pionirjev in pionirk. Izvedli pa so
tudi pet turnirjev za klubsko
prvenstvo članov in sicer za po-
sameznike in dvojice. Na občnem
zboru so najboljšim podelili
priznanja. Prejeli so jih Marjan
Rola, Ervin Mavrič in Peter
Radulovič med posamezniki in
dvojice Horvat — Petek, Rola —
Vukasovič in Ratajc — Vobner.
Zahvalili pa so se tudi marljivim
članom, ki so največ prispevali k
uspešnemu delu.
V kratkem bodo v športni
dvorani Mladika pričeli s teniško
šolo za pionirje, skozi leto pa šolo
za mlade in odrasle, izšolali dva
vaditelja, najeli še eno igrišče v
Ptujskih toplicah, organizirali
delovne akcije za ureditev igrišč,
organizirali slovensko pokalno
'prvenstvo članov in interne turnir-
je, pionirski turnir in več srečanj s
sosednjimi klubi, štirje njihovi
člani pa se bodo udeleževali turnir-
jev za republiško prvenstvo. So-
časno pa bo tekla akcija za la-
stna igrišča in za povečanje števila
Flanov. Z ozirom na program in
potrebna sredstva za uporabo
teniških igrišč je njihova članarina
• 500 dinarjev za člane, 200 za
mladince in 50 za pionirje. Delovni
program, ki so si ga zastavili, je
tudi delovna obveza za člane, ki se
y preteklem letu vedno niso
izkazali. To so kritično ugotovili
na občnem zboru in pričakujemo,
da bo zato njihovo delo še
uspešnejše.	i ^otar
ZAČETEK PRIPRAVLJALNEGA OBDOBJA
Igralci pete selekcije nogomet-
nega kluba Drava bodo z ranimi
treningi pripravljaln^a oMobja
pričeli v torek 23. januarja. Od
Mčetka decembra pa Jim^teče
takoimenovano prehodno obdobje
ko se enkrat tedensko zberejo v
športni dvorani. V pripravljalnem
obdobju bodo trenirali štirikrat na
teden in sicCT dvakrat na stadionu
ter enkrat v toplicah in dvorani.
Delali bodo na psihofizičnih
elementih. Nato bodo treninge
prilagodili vajam tehnike s
poudarkom na telesni
pripravljenosti in taktičnih prvi-
nah, pripravili pa bodo tudi pnja-
teljska srečanja. Začetek
nadaljevanja tekmovanja v vzhod-
ni republiški ligi bo v začetku dru-
ge polovice marca.
Ce se ozremo na preteklo
polsezono lahko ugotovimo, da
selekcija po rezultatih in formi
posameznih igralcev zelo nihala.
Posebno velja to za slab začetek,
ko je moštvo verjetno že zajelo
malodušje kljub temu, da so veliko
trenirali. Tako »je selekcija prišla
na zadnje mesto. Za tem se je for-
ma popravila in zlasti pred koncem
tekmovanja so dosegli ugodne
rezultate (v zadnjih treh kolih dve
zmagi in en neodločen izid). Kljub
temu, da so na lestvici uvrščeni
precej nizko, stika z moštvi pred
njimi niso izgubili, saj jih od
tretjeuvrščene ekipe ločita le dve
točici. Spomladi bodo prva kola
odločala o uvrstitvi v ta-
koimenovano super ligo. Možnosti
Drave so zelo majhne. V selekciji
zagotavljajo, da se bodo dobro
pripravili in delali tel^oče naprej.
saj sedanje moštvo ima perspekti-
vo, seveda ob zavzetem delu in
rešitvi nekaterih vprašanj. Precej
težav gre na račun neurejenega
odnosa med rekreacijskim in
tekmovalnim delom, saj gre za
vprašanje interesa nastopanja in
možnosti prestopa perspektivnih
mlajših igralcev iz moštev
rekreacijske lige v selekcijo in s
tem v organizirano vadbo, ki
zahteva vehko odpovedovanja in
zavzetosti pri delu. Prav je, da
igralcem omogočimo redno vadbo
in nastopanje v selekciji, saj tako
predstavljajo celotno tekmovalno
skupnost oziroma nogomet
ormoške, ptujske in slovenje-
bistriške občine.
1. kotar
Hvaleč v skoku
— foto B. Rode
Prvi del dvoranskega
tekmovanja
Pretekli petek je bil v športni dvorani Mladika prvi del dvoranskega
atletskega tekmovanja prvih selekcq. Nastopili so ucenci in učenke 5. m
6. razredov. Vsak tekmovalec je nastopil v treh disciplinah in sicer teku
na 30m, skoku v višino in suvanju težke žoge. Naslednje tekmovanje bo
prihodnji mesec, zadnje pa v marcu. Za skupno uvrstitev bo štel seštevek
vseh nastopov. Na prvem tekmovanju so najboljše izide^dosegli:
-	mlajši pionirji - 30 m: 1. Zvonko Murko (T. Žnidarič^ 4,6 s, 2.
—4. Milan Stojičevic (F. Osojnik), Andrej Mesaric (T. Znidaric) in Miloš
Sajič (Kidričevo) 4,7 s; - višina: 1. - 2. Vojko Milenkovič in Andrej
Mesaric (oba T. Žnidarič) 130 cm; — suvanje težke žoge: 1. Samo
Korpar (Franc Osojnik) 9,69 m, 2. Tonči Kirbiš (I. Spolenjak) 8,76 m, 3,
Miran Smoiinger (Kidričevo) 8,62 m;
—	mlajše pionirke 30 m: 1. Urška Kerbler (Franc Osojnik) 4,7 s,
^ Simona Konig (Tone Žnidarič) 4,8s; - višina: 1. Breda Kovačič (Tone
Žnidarič) 130, 2. - 5. Urška Kerbler (F. O.), Brigita Skaza (I.
Spolenjak), Majda Banko (Kidričevo)^ in Nina Kustec (Kidričevo); -
suvanje težke žoge: 1. Darinka Kolaric (Gorišnica) 8,12 m, Marjeta Miki
(T. Žnidarič), 3. Simona Gornik (F. Osojnik) 7,5 3 m;
Nastopilo je 145 tekmovalcev in tekmovalk v petnajstih ekipah.
1 Irr^tnr
S tekmovanja
-foto B. Rode
Zimsko veselje
Ker se že nahajamo tik pred zimdcimi počitnicami, ko bo prišel prav
gotovo n^bo^ veseli čas za mlade sankaije in smučarie, ki jim do po več
te^ snežna odeja končno naklonjena. Seveda vsi ne bodo mogh oditi na
Pohoge ah kam drugam, zato se bodo morah pač zadovo^iti s tistim kar
im^o doma.
Naši malčki si n^dejo vsak n^manjši hribček, če že ne kupčdc za
sankaije ah smučanje. Večji odh^ao na sankališče v gramozno jamo za
g^aražami tflc ob TRIM stezi, kjer si dajgo duška. Na srečo im^o v bližini
lUdi lepa poboi^a pod Ptujdco goro, kjer bodo prav gotovo prišU na svoj
račun.
Vsi otroci pa tudi niso deležni tega zimdcega vesela, ker pač nim^o
smučk ah sank, toda upajmo, da bo tudi pri teh prišla do izraza
sohdamost. Za to bodo poskrbeh tudi igihovi učite^i in mihovi starši.
Vsem malčkom, šolarjem pa resnično mnogo zimskega vesel a ter srečen
povratek v šolske kkmil
N^večje sankaliiče za malčke je gramoznica ob trim stezi
Foto: K. Zoreč
IZ ŽIVLJENJA
ŠŠD JURŠINCI
V zimskih mesecih je aktivna predvsem šahovska sekc^a. V
obnovljeni šahovski sobi vadgo učenci v treh skupinah. V prvi so učenci
od drugega do četrtega razreda, v drugi vadgo učenci petih in šestih
razredov in v tretji skupini učenci sedmih in osmih razredov. S š^ovsko
teorgo jih seznanja njihov mentor Franc Cafuta, igrajo pa tudi turnir.
N^ starejša skupina je odigrala že 7 kol, vodi Lidga Horvat pred Samom
Bezjakom in Brankom Ma^ašičem. Pri n^ml^ših sta najuspešngša
Gorazd Cafuta in Matjaž Horvat in v drugi skupini pa Krajnc in Toš.
ŠŠD Sloga je organiziralo že več šahovskih tumigev. Na tumi^u ob
krajevnem prazniku je zmagala Jasna Pavlin, pred Lidflo Horvat in
Tomažem Žmavcem. Ob dnevu JLA se je pomerilo 12 šahistov KS
Juršinci, zmagala pa je Lid;ga Horvat, d^a je bila Jasna Pavlin, tre^i pa
Samo Bezjak. Na novoletnem tumiiju je osvojila prvo mesto ponovno
Lki^a Horvat, drugo Samo Bezjak in trei^e Anton Lajh.
Šahisti OŠ Juršinci so na prgate^dcem srečanju z OŠ Gorišnica
zmagah z rezultati 11,5:8,5. Pomerih so se na desetih deskah dvokrožno.
N^uspešnejši v zmagovalni ekipi so bih Samo Bezjak, Branko Matjašič in
Lidna Horvat.
Slavka Cafuta
Pokal 8. januarja
odbojkarjem Maribora
v okviru praznovanj, praznika
občine Slovenska Bistrica je bil v
telovadnici, ki so jo pred
nedavnim predaU svojemu namenu
v Lapoiju, tradicionalni odboj-
karsi turnir za Pokal pohorskega
bat^ona. Turnir je bil na
kvahtetni ravni, s^ so se ga
udeležile ek^e drugoligašev Ma-
ribora in Mežice, sodelovala pa sta
tudi repubhška ligaša Topolščica
in Polskava.
Turnir je bila prava poslastica za
jubite^e odbojke. Po pričako-
vanju so imeh tudi tokrat nqveč
uspeha odbojkaiji iz Maribora, ki
so z osvojitvflo prvega mesta, brez
poraza, prejeh pokal Pohorskega
bata^ona. O kvaliteti tumiija v
Lapoqu govorijo tudi tesne zmage
posameznih srečanj.
Rezultati: Polskava-Topolščica
2:0, Maribor-Mežica 2:1, Mari-
bor-Topolščica 2:1, Mežica-Pol-
skava 2:0, Topolščica-Mežica 2:1
in Maribor-Polskava 2:0.
Viktor Horvat
TEKMOVANJE
OBČINSKE
KOSARKARSKE LIGE
Pri košarkarskem klubu „DRAVA" posveč^o velflco skrb vzgoji
košarkardtega narašč^a, Ze v letu 1977/7S so na tem podro^u doseli
lepe u^ehe, še več pa jih pričakujmo v tekočem obdot«u. Z novim
šolskim letom seje povečalo število kroScov osnovno-šolie pk)nirdce
košarke. KroSci so bih ustanov^eni v osnovnih šolah: Kidričevo,
Cirkovce, Dornava, Miyšperk, Ivan Spolenjak, Tone Žnidarič, Franc
Osojnik in Podlehnflc.
Z aktivnim delom so krožki pričeh v mesecu oktobru preteklega
leta. Ves ta čas do pričetka Iraškega tekmovanja, ki bo v mesecu
februaiju pa so izrabih za teme^ite treninge in športna srečaiya, da »
prklobflo potrebno tekmovalno znanje.
Tekmovahia komisga KK „DRAVA" Ptuj je pripravila tudi
tekmovalne prepozicge občindce košarkardce lige osnovnih šol za
pionirje in pionirke za prvo in drugo selekcigo, ki določjgo organizac^o
in potek tekmovanja. Prvo selekcigo sestav^^o pionirji in pk)nirke,
rojene 1966 in ml^ši, drugo pa pionigi in j)ioniike, rojene 1964. leta in
mlajši Tekmovanje predvideva dvokrozni sistem. Po končanem
tekmovanju bodo podelili pokale najbopim trem ekipam; ostale ekipe
pa bodo prgele priznanja za sodelovanje. Pol^ tega so se v klubu
odločih, da bodo nagradih tudi ekipo, kije nžgbo^se izv^ala proste mete
in ek^o, kije nahitrejše vodila žogo med ovirami. Priprav^^o pa še tudi
druge napade.
S tekmovanjem, tako predvidev^o, bodo zakjučih v mesecu mjgu.
MG
Planinci iz Kidričevega
na Gsankarici
Ob občindcem prazniku Slovendce Bistrice je bila v ponedepek 8.
januaija 1979 svečana občindca proslava ob 36-letnici tragičnega
zadnjega boja pohordcega bata^ona. Poleg mnogih udeležencev iz širšega
območja se je pohoda na Osankarico in Trem žeb^am udeležila tudi
15-člandca ekipa članov Planinsk^a društva iz Kkiričevega-
Pot jih je vodila od Osankarice do prizorišča posledigega boja
pohorskega bata^ona pri Treh žeb^ih kjer }e bila m^hna svečanost. V
Kratkem govoru je bila opisana vsa tragedga, ki se je dogodila zaradi
izd^stva. Tega svečanega pohoda in svečanosti seje udeležuo okrog 250
udeležencev od osnovnUi šol do tabornikov ter planincev in članov
raznih družbenopohtičnih organizacg. Prav vsi pa so vzdržah soskor^ 3
in pol urno težko hojo po precg visokem snegu.
laKo pot so lum n^miajsi pianmci iz Kidričevega vzarzau čeprav
mnogi celo niso bih primemo oprem^enl Potem je pot kidričevske
planince vodila dape do koče na Pesku in končno še do zadrge
postojanke na Rogli, kjer so tudi zelo lepo urej^ena smučišča in kjer ie
bilo užitka na čistem pohorskem zraku na pret^ predvsem še za mlade
udeležence.
Člani PD in udeleženci tega pohoda iz Kidričevega so menili, daje
Eotrebno take pohode redno organizirati in pritegniti še ostale ljubite|e
^pih planin in gora. Na koncu poti je vsak udeleženec pri koči dobil tudi
izkaznico z žigom letnice pohoda ter koledarček PD in lepo značko
(^omindco) Pohorskega bat^jnona. Vreme je bilo zares odhčno, zato bo
ta pohod ostal vsem udeležencem PD iz Kidričevega še bo^ v trajnem
spominu.
France MEŠKO
Udleženci pohoda iz Kidričevega pri obelej^u, kjer je padel
Pohor^ bataljon.
Posnetek: K. Zoreč
Smučarski tečaj
za otroke
Da so tudi otroci v ptujdci občini željni bele opojnosti in znanja
smučarskih veščin, nam potrjuje podatek, da seje smučarskega tečq a v
preteklem letu, bil je na terenih Pohoija, iz naše občine udeležilo 475
otork. Tudi letos mladi ne bodo prikrajšani. Telesnokultuma skupnost
občine Ptuj namreč skupeg z občindco zvezo za telesno kulturo in
smučarsko šolo Pohorje pri SK Branik iz Maribora pripravp začetni in
dva nadaljevalna teč^a smučanja. Udeležgo se jih lahko otroci med 6. m
14. letom starosti.
Teč^i bodo v dveh skupinah. Za prvo skupino bo od 22. do 27.
januaija, za drugo pa od 29. januaija do 3. februarja. V vsaki skupini bo
začetni in oba nada^evalna teč^a lahko obiskovalo okrc» 200 otrok.
Teč^i bodo potekah na terenih pri Arehu na Pohorju. V tem je tudi
razhka v primerjavi s prejšnjimi teč^i, ko so ti potekah pri hotelu
Bellevue. Cena teč^a za otroka je 850 dinaijev. Polna cena je 1240
dinaijev, razhko pa poravna telesnokultuma skupnost. V ceni je všteta
vadba (štiri ure na dan), prevoz, topla mahca pri Arehu, vozovnice za
vlečnice, zdravnica slu^a in varstvo. Otroci morajo imeti svojo opremo,
ki dnevno ost^a v avtobusu in jo zato primerno označite.
Tečffle bodo vodih vaditelji smučardce šole Pohorje, vsak vaditefi pa
bo poučeval skupino desetih otrok. Iz izkušenj pretekUh let vemo, daje
zlasti proti koncu teč^a prišlo do neksg poškodb, izkjučno po krivdi
otrok. Ti so se izmuznili vaditeljem in smučah po lastni presoji Vendar
vsi prav dobro vemo kakšne pasti skrivjgo tereni za neizkušene smučaije.
Zato je prav, da starši pred tečnem na to opozorgo otroke. Tako bo
zdravniška ekipa brez dela in prav je tako.
Za prevoz na smučišča bodo poskrbeh s posebnimi avtobusi. Odhod
bo vsak dan ob 8. uri izpred pošte v Ptuju, povratek pa okrc^ 16. ure.
Poskrbeh so tudi za otroke iz nekaterih kr^evnih skupnostL Zato se bo
takoimenovani krožni avtobus ustav^al pred osnovnima šolama v
Gorišnici in Maritovcih. v Ptuju in na avtobusni postni v Kidričevem,
Starši lahko otroke prgavgo v pisarni občindce zveze za telesno
kulturo v športni dvorani Mladika vsak delavnik med 10. in 12. ter 15. in
17. uro. Pred prgavo je potrebno poravnati teč^nino. Zato vplačate 850
dinaijev za otroka na žiro račun Telesnokultume skupnosti št.
52400-646-26037. S potrdilom nato prgavite otroka. Otroci sami se ne
morejo prgaviti.
1. kotar
1 - HARAZVEDkilO
18. januar 1979- jednik
HUMOR
Draga moja referenta, da se mi
v poročni dvorani ja ne bosta
spozabila in rekla - pridite jutri
To-le vidiš namesto nagačenega laboda
ČE STARŠA PRESENETITA HCERKO V TUJEM
STANOVANJU
„Nikardraga, saj vidiš, daje on mnogo bolj zdelan .,
Tovariši, čeprav smo ljubitelji čistih maliganov, bomo vseeno
morali plačevati kanalščino, ker izločamo onesnažene odpadne
vode...
Dragi starši! Ob koncu prvega polletja se nekaterim:________vašim
otrokom in mojim učencem le toliko posvetilo, da so videli
izdelati z zadostnim
ANATAS = titanov dioksid,
oktaedrit.TiOj
EVANS = britanski arheolog,
ki je odkopal Minosovo
palačo v Knososu na Kreti
(Sir Arthur John,
1851-1941)
KULM = kraj v Astri] i s
smučarsko skakalnico-velikan-
ko
MINEO = ameriški filmski
igralec (Sal, „Upornik brez
razloga")
ONON = reka na mongolsko-
sovjetski meji, dolga 953 km
PINOŽA = ptica selivka, ki le
pozimi prileti v naše kraje,
tudi nikavec imenovana
SEVENI = gorovje v južni
Franciji z najvišjim vrhom
Mont • Mezenc (1754 m),
originalni naziv Cevennes
VANINI = italijanski filozof,
ki je bil kot brezverec sežgan
na grmadi (Lucilio,
1584-1619)
REŠITEV PREJŠNJE KRI-
ŽANKE
VODORAVNO: Parobek,
meča, Isadora, Onan, seč,
Ronstadt, Ekberg, tetka. K,
Aero, in, Lao, lusk, Krn,
iniciala, steber, Reis, Konrad,
Tatari, Kateta, Eaton, les,
Ala, Rias, Nana, U Tant, Kari
May, Carr, Ga, potok,
Aristotel, eleganca, Tahiti,
Roa, dres, Amelin.
tednik
— 18. januar 1979
OGLASI IN OBJAVE - 13
IVICA ŠERFEZI - TOKRAT BREZ MIKROFONA
»Preveč zahodnjaško pojemo!"
Kdo ve kolikokrat ste ga že
slišali po radiu, ga videli na televi-
ziji ali celo bili na katerem od nje-
govih koncertov po Sloveniji. Pred
kratkim je imel koncert v športni
dvorani Mladika v Ptuju, kjer se je
številnemu občinstvu predstavil
skupaj z mlado makedonsko pev-
ko zabavne glasbe Ljupko Dimi-
trovsko. No, ta naš Ivica Šerfezi že
skoraj 21 let zabava mlado in staro
širom naše domovine pa tudi on-
kraj naših meja. Tudi mi smo
izkoristili njegov prihod v Ptuj in
ga po koncertu povabili k razgo-
voru. Rad se je odzval in kot sam
pravi, nikoli ni odslovil nobenega
novinarja, seveda pa so mu bolj
pri srcu novinarke.
Ivica, kolikokrat ste bili že v
Ptuju?
,.Mislim, da sem bil v tem čudo-
vitem zgodovinskem mestu že
preko 10-krat, pa še nikoli nisem
utegnil pogledati kakšne zanimivo-
sti pravzaprav nudi. Koncert je pač
koncert, ko končaš, te publika
čaka že drugje. No, zmeraj mi je
bilo tukaj zelo všeč, čudovito pu-
bliko imate, ki se rada zabava pa
tudi zapoje z mano če jih k temu
vzpodbudim med petjem."
V zadnjem času vas vse bolj
pogosto vidimo s prikupno Ljupko
Dimitrovsko, kako to?
,,Pa čujte, midva delava skupaj
že skoraj pet let, največkrat na-
stopava v Nemčiji. Opazil sem
pač, da je za občinstvo zelo zani-
mivo, če nastopava skupaj, veliko
popevk je komponirano za naju
oba in mislim, da sva s tem
uspela."
Večkrat poskusite zapeti tudi v
slovenskem narečju, kot na primer
tisto: hiš'ca ob cest' stoji..., kako
da ste se odločili tudi za to?
,,Mislim, da predvsem kontakti
s slovenskim občinstvom. Ce smo
bili kdaj v kakšni prijetni družbi
jim je bilo zelo pri srcu če sem
zapel po domače, po njihovem.
Prišel sem na idejo, da bi to lahko
spravil tudi na ploščo in tako je
torej prišlo do tega."
V zadnjem času ste zares veliko
na koncertih onstran naših meja,
kaj vas tam privlači?
,,Ce sem iskren imam v inozem-
stvu tako velike obveze, da jih ne
morem odkloniti. Sicer pa na
domačih odrih pojem že preko 20
let, nekaj specialno novega ne mo-
rem potuhtati in zaenkrat imam
gotovo več uspeha na tujem kot
doma. Sicer pa bom po dveh veli-
kih turnejah v ZRN in Sovjetski
zvezi bolj prisoten doma, malo
bom snemal za televizijo, skratka
več kontaktov z domačo pubhko si
želim."
Kakšna je pravzaprav razlika
med domačim in tujim občinst-
vom?
,.Mislim, daje občinstvo povsod
na svetu najbolj zadovoljno, če
poješ iskreno od srca, da vložiš v
petje svoje maksimalne moči. Ce
opazijo, da jih želiš prevarati,
potem je to takoj čutiti, ni aplav-
za."
Katero občinstvo pa zahteva od
vas več kvalitete?
,,Mislim, da Sovjetsko, najbolj
zadržano občinstvo je to, pa tudi
najtežje jih spraviš v razpoloženje,
kot temu pravimo. Domače občin-
stvo pa sprejema vse, če je dobro
ali ne."
Ste med gostovanji na tujem
naleteli kdaj na naše zdomce?
,,Kak ne. zmeraj radi prihajajo
na moje koncerte in toliko bolj ve-
seli so. če slišijo nekaj domačega.
Vse kar je na tujem domačega, je
toliko bolj domače, kot tukaj
doma."
In kakšno je vaše mnenje o
trenutni kvaliteti Jugoslovanske
zabavne glasbe?
..Naj bom odkrit, naj povem to,
kar v resnici mislim? Prav za Novo
leto sem bil veliko prost, bil sem
namreč na smučanju in ob večerih
sem redno spremljal domač TV
program. Najprej naj povem, da
mi sploh ni všeč. da vsi domači
pevci želijo imitirati ..zahodnja-
ške" pevce. Tako po obleki, kot
po načinu petja. Preveč jim je
stopil v nos ta ..travoltizem".
Iskreno rečeno v dveh dneh gleda-
nja televizije nisem opazil nekaj
resnično dobrega in pristnega —
na pevce mislim . Se težja situacija
je med pevkami. Po mojem je
premalo, da se nauči dva tri plesne
korake, da se obleče atraktivno in
da ostane pri tem. Petje je važno
tisto od srca. Tudi petje v skupi-
nah je udarec za posamezne pevce.
Poglejte, najde se skupina petih,
šestih povprečnih pevcev, ki se
skrivajo drug za drugim in kot
skupina nekako uspejo. Pa mislim,
da je precej zanemarjeno solo pe-
tje. Cez leto ali dve se nam bo to
krepko poznalo, boste videli."
Kako to. da ste kot izkušen pe-
vec. s priborjeno slavo sprejeli
Ljupko Dimitrovsko za svojo
partnerko?
..Mislim, da je to dobra kombi-
nacija. Moje izkušnje in moj glas z
njenim glasom in mladostnim šar-
mom. Dobro se izpopolnjujeva,
občinstvo to dobro sprejema.
Pojeva pa seveda v glavnem svoje
pesmi, kar je najvažnejše. Zelo
malo in redke so pesmi, ki si bi jih
sposodila z ..zahoda".
Prepričano smo, da bodo te be-
sede, ki zvenijo zelo resno, vplivale
vsaj delno na okus domačega ob-
činstva in navsezadnje tudi na ti-
ste. ki se poskušajo uveljaviti kot
pevci. Najtrdneje stojiš pač na
lastnih nogah...
M. Ozmec
Ivica Šerfezi: Lepo pozdravljam
vse bralce Tednika.
foto: M. Ozmec
Izključitev štirih članov zaradi nedelavnosti
s SEJE PREDSEDSTVA OK ZSMS PTUJ
Prvič v tem letu se je v ponede-
ljek. 15. januarja na svoji sedmi
redni seji sestalo predsedstvo ob-
činske konference ZSMS Ptuj. Naj-
zanimivejša točka dnevnega reda je
bila gotovo izključitev štirih članov
predsedstva OK ZSMS zaradi
neodgovornega obnašanja. Člani
predsedstva so enotno glasovali za
izključitev Jelke Cernezel, Samota
Kočevarja, Radovana Komela in
Silvota Matjašiča. Trije izmed
navedenih se izmed šestih sej pred-
sedstva niso udeležili nobene, kar je
verjetno najzgovornejši dokaz za
njihovo neaktivnost. Tudi odloči-
tev ostalih članov predsedstva je
dovolj uterheljena, saj je bilo iz
razprave razvidno, da članov samo
zaradi števila res ne potrebujejo.
Za tem je Dragica Voda,
predsednica občinske konference
ZSMS seznanila člane predsedstva
z izvedbo seminarja za konferenco
mladih iz krajevnih skupnosti. Ta
bo potekal v petek 26. in v soboto
27. januarja v Motelu Podlehnik,
udeležili pa se ga bodo vsi predsed-
niki osnovnih organizacij in akti-
vov in ne več sekretarji ter blagaj-
niki, kot je bilo to dosedaj v nava-
di. Dogovorili so se tudi o izvedbi
seminarjev za konferenco mladih v
izobraževanju in za mlade kmeto-
valce. Vse seminarje organizira ob-
činska konferenca ZSMS Ptuj
skupaj z Delavsko univerzo v Ptu-
ju.
Člani predsedstva so razpravljali
tudi o programih dela komisij, ki
delujejo v okviru predsedstva OK
ZSMS. Ugotovljeno je bilo, da v
večini primerov člani komisij niso
pristopili k delu dovolj resno.
Treba je opredeliti nosilce
posameznih nalog in akcij in skrbe-
ti za njihovo izvedbo. Do sedaj sta
predložila konkretne programe
dela le predsednik komisije za dru-
štva in organizacije ter vodja centra
za obveščanje in propagando. Vsi
ostali so podali ustne predloge, kar
pa seveda ni dovolj.
Tudi letošnje leto bodo člani
predsedstva mladih občine Ptuj pri-
pravili obiske v vseh večjih osnov-
nih organizacijah mladih, pred-
vsem pa v večjih organizacijah
združenega dela m tam, kjer polo-
žaj to narekuje. Tako bodo v krat-
kem obiskali Agis. KK Ptuj, Perut-
nino in TOZD Lesno industrijo
Ptuj. Ostale obiske v osnovnih or-
ganizacijah bodo opravili med le-
tom.
Ob koncu so člani predsedstva
razpravljal še o poslovniku mladin-
ske klubske skupnosti, uvodno ob-
razložitev je podala Branka Beze-
Ijak, predsednica MKS. Evidentira-
h pa so tudi posameznike za organe
in komisije pri občinski konferenci
SZDL v Ptuju.
— OM
Člani predsedstva OK ZSMS Ptuj na seji, 15. januarja
Foto: M. Ozmec
Posebna odgovornost sindikata v razpravah
RAZPRAVE o ZAKLJUČNIH
RAČUNIH
Sindikati so skupaj z ostalimi družbenopoliti-
čnimi organizacijami nosilci razprav o
zaključnih računih. Seveda pa v razpravah o za-
ključnih računih ne gre zgolj za formalnost, saj
bo potrebno posebej kritično oceniti vse slabosti
gospodarjenja preteklega leta; predvsem pa opo-
zoriti na vzroke, ki so vodili k slabšim gospodar-
skim rezultatom.
Poudariti je potrebno, da ob teh razpravah ne
bi sprejemali posebnih stabilizacijskih progra-
mov ali ukrepov, ker je že sama analiza
zaključnega računa in spremljajoče aktivnosti v
bistvu stabilizacijski program. O pripravi raz-
prav o zaključnih računih in ob tem akcijskega
programa za pripravo poročil pa so na včerajšnji
seji razpravljali tudi člani sveta za družbeno-
ekonomske odnose in gospodarjenje pri občin-
skem svetu ZS Ptuj.
Sindikati imajo v razpravah o zaključnih ra-
čunih posebne naloge. Ustrezne strokovne službe
morajo vzpodbuditi, da bodo pravočasno
pripravile analize gospodarjenja in v takšni obli-
ki, da bodo delavcem razumljive. Prva razprava
o zaključnem računu bo organizirana že v okviru
sindikalne skupine. Rok za zaključek razprave
po sindikalnih skupinah je 20. februar. Sledi
razprava v okviru izvršnega odbora sindikalne
organizacije, ki mora stališča do zaključnega ra-
čuna izoblikovati najkasneje do 25. februarja. S
temi stališči pa mora seznaniti delavski svet. Vso
razpravo okrog zaključnih računov pa moramo
graditi tako, da se bodo delavci zavestno odloča-
li o razporejanju dohodka za vse oblike porabe,
pri tem pa upoštevali pogoje za njegovo pridobi-
vanje ter ukrepe za povečanje dohodka. Se zlasti
bodo stremeli za dvig produktivnosti v svoji sre-
dini. Analiza gospodarjenja pa mora vsebovati
še dodatno razpravo in sicer o varčevalnih
ukrepih v določeni temeljni organizaciji. V sin-
dikatih smo pred časom že vodili podobne akci-
je. ko smo le z minimalnim zmanjševanjem
stroškov pridobili ogromna sredstva. Sicer paje
naša osnovna naloga v letošnjem letu utrditi
doseženo stopnjo razvoja in doseči gospodarsko
stabilizacijo.
Za katera področja dela bomo v okviru anali-
ze o gospodarjenj u iskali temeljite odgovore, še
posebej, če nismo dosegali predvidevanj? Gre
predvsem za uresničevanje planskih nalog. Leto
1978 ie že tretje leto uresničevanja srednjeročnih
planskih dokumentov. Zato bomo v analizi za-
beležili obdobje treh let uresničevanja teh doku-
mentov in seveda uresničevanje planskih nalog v
letu 1978.
Pri obravnavi celotnega prihodka oziroma
dohodka bomo analizirali strukturo celotnega
prihodka, ugotovili vzroke za njegovo povečanje
ali zmanjšanje. Pri tem bomo morali posebno
pozornosti nameniti ugotovitvam glede odvi-
snosti celotnega prihodka in dohodka od boljše
organizacije dela. življenjskih in delovnih pogo-
jev, povečane proizvodnje, produktivnosti in
podobno. Analizirati bo potrebno tudi dohod-
kovne odnose, dalje stopnjo povezanosti proiz-
vodnje in trgovine in drugo.
V analizo bomo zabeležili tudi strukturo pora-
bljenih sredstev, razporeditev dohodka glede na
posamezne namene, razporeditev čistega dohod-
ka. kazalce uspešnosti gospodarjenja, izvozna in
uvozna gibanja, investicijska vlaganja, produk-
tivnost, zaloge, zaposlovanje, morebitne izgube
v poslovanju.
Poudarili smo že. da analiza o zaključnih ra-
čunih ni sama sebi namen, temveč predstavlja v
bistvu novi impulz za še boljše gospodarjenje in
obračun z vsemi vzroki, ki so doslej prispevali k
slabšim gospodarskim rezultatom. Tudi ne more
biti ..kampanja", povsod in v sleherni
samoupravni sredini se moramo zavzemati, da
bomo sprotno pregledovali kazalce uspešnosti ali
neuspešnosti gospodarjenja in jih tudi sprotno
odpravljali. ..Skritih rezerv", ki jih je potrebno
aktivirati v stabilizacijskih naporih je veliko, vse
pa je odvisno od nas samih — od slehernega
delavca.
Pripravila: MG
Ce bi obstajale, bi tokrat za našo
redno rubriko izbrali bolj ..vesele"
črke. kajti v tednu od 8. do vključ-
no 1. januarja 1979 so miličniki po-
staje milice v Ptuju in oddelkov po-
sredovali le v eni sami prometni ne-
sreči z lažjimi posledicami. Glede
na to. da so bile vremenske razmere
izredno slabe, da je bilo precej ce-
stišč še poledenelih smo tokrat za-
res lahko veseli, da drugih nesreč ni
bilo. Gotovo tega ni pripisati zgolj
sreči, ampak tudi pazljivosti vozni-
kov in ostalih udeležencev v prome-
tu.
ZARADI POLEDICE S CESTE
Lažja prometna nesreča se je
zgodila v ponedeljek 15. januarja
ob 19.15 v Zgornji Hajdini. Voznik
osebnega avtomobila Bogdan Va-
lent iz Ljubljane s spotnikoma Ro-
zalijo Valent ter B. Z., je vozil iz
smeri Hajdine proti Sikolam. Ko je
v Hajdini pripeljal do gramoznice.
ga je zaradi poledenelega cestišča in
neprilagojene hitrosti zaneslo s ce-
ste. nato pa je z vozilom zadel v
drevo.
V nesreči so bili vsi trije v avto-
mobilu lažje telesno poškodovani,
omeniti pa je treba, da so v avto-
mobilu bili vgrajeni varnostni paso-
vi, vendar jih nihče ni uporabljal.
— OM
^vreme ^
do nedelje. 28. januarja 1979
Zadnji krajec bo v nedeljo. 2i
januarja cb 8.08.
Napove-;': Do sobote. 20.
januarja bo suho vreme, v
nočnih in dopoldanskih urah
ostrejši mraz. Približno do 10.
ure dopoldne bo zamegljeno. Ze
v soboto popoldne so verjetne
padavine, ki se bodo v ponede-
ljek. 22. januarja še okrepile.
Alojz Cestnik
Srebrni jubilej
Aeroklub Ptuj v tem letu praz-
nuje 25-letnico uspešnega dela. V
teh letih, ko so se v klubu srečevali
s težiivami zlasti z opremo, so
vzgojili vrsto letalcev, padalcev, ja-
dralcev in letalskih modelarjev ter
tako postali eden najuspešnejših
aeroklubov. Svoje delo v četrt
stoletja bodo pregledali na jubilejni
skupščini, ki bo jutri s pričetkom
ob 17. uri v dvorani Narodnega do-
ma v Ptuju. Ob tej priložnosti bodo
podelili klubska priznanja za več-
letno uspešno delo v društvu in za-
hvale delovnim organizacijam, ki
so jim v teh letih priskočile na po-
moč. Prav tako bodo pripravili raz-
stavo priznanj, pohval, pokalov in
osvojenih naslovov v njihovem
delu ter predvajali film o aktivnosti
kluba.
Jubilejna konferenca bo delov-
na. saj bodo ocenili delo v pretek-
lem letu. se pogovorili o prihodnjih
nalogah, zlasti o programu dela le-
tos ter izvolili nove organe kluba.
1. kotar
OCENA PRIREDITEV IN PROSLAV OB DNEVU
OBOROŽENIH SIL JUGOSLAVIJE
USPELE
PRIREDITVE
Na ponedeljkovi seji je odbor za pripravo prireditev in proslav ob dne-
vu oboroženih sil Jugoslavije v ptujski občini ocenil celoten program in
izrekel javno pohvalo vsem, posebno še nosilcem izvedbenega programa.
Kljub nekaterim novostim, širokr zasnovanemu programu prireditev in
drugih manifestacij dneva JLA, pa se v le-te še vedno vključuje premaj-
hen krog delovnih ljudi in občanov. Praznik oboroženih sil ni samo praz-
nik armade, je praznik vseh delovnih ljudi in občanov. Armada , ki je na-
stala sredi vojne vihre, je zrasla iz ljudstva, zato je armada ljudstva.
Naš vsakdanjik pa je tesno prepojen z nalogami podružbljanja splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor je posebno priznanje izrekel nosilcem informativno-propagand-
ne dejavnosti, ki so zavzeto spremljali delo in življenje pripadnikov JLA,
TO in drugih struktur ter vseh prireditev in drugih manifestacij 22. de-
cembra. Nekoliko so zatajila le glasila delovnih organizacij, kar pa je tudi
razumljivo. Zato je odbor menil, da bi bilo v prihodnje potrebno pričeti z
delom nekoliko preje in nekatere naloge začrtati bolj daljnosežno.
Predlagali so, da bi odbor za prireditve in proslave ob 22. decembru
1979 pričel z delom že v mesecu septembru. Prav tako si bo potrebno
prizadevati, da se bo v prireditve vključevala v večji meri tudi delavska
mladina. Slab primer iz lanskega praznovanja, ko sta se obiska predsta-
vnikov delovnih organizacij 11. decembra v ptujski vojašnici udeležila le
dva predstavnika. O tem bo potrebno kritično spregovoriti v osnovnih or-
ganizacijah sindikata, kot tudi v okviru odborov za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito. Sicer pa so se v prireditve ob dnevu oboroženih sil
prvič vključili tudi delovni ljudje in občani ormoške občine. Kljub neka-
terim pomanjkljivostim, je odbor predlagal, da se sodelovanje ob teh
prireditvah med obema občinama še razširi.
Svečana akademija v ptujskem gledališču zasluži vso pozornost in tudi
kritično obravnavo. Po vsebinski plati je dosegla svoj namen, ne pa tudi
po udeležbi. Mladi so v proslavo ob tej priložnosti vnesli novo kakovost.
V spisih, ki so jih prebrali, so razmišljali o vlogi oboroženih sil v naši
družbi.
Ocena prireditev in manifestacij ob dnevu oboroženih sil v preteklem
letu je brez dvoma dober kažipot za bodoče delo odbora. Na seji odbora
je predsednik OK SZDL Ptuj Franc Zadravec podelil priznanja najbolj-
šim mladim, ki so pisali spise ob dnevu JLA. Priznanja so prejeli Darja
Polič in Benjamin Auer iz gimnazije in Valja Aleksič iz OŠ Tone Žnida-
rič.
MG
RODILE SO:
Matilda Gredelj. Tržeč 1/c —
Tanjo; Jožefa Burjan. Kidriče-
vo 60 — Simona; Anica Bedenik.
Podlože 64 — dečka; Cvetka Pi-
linger. Stojnci 8 — Tadeja; Marija
Kokol. Dolane 19 — Simono; Mi-
lena Rejc. Poljčane n.h. — Mela-
nijo; Ana Zelenik. Sela 4/b —
Aleša; Danica Taciga. Breg 48 —
deklico; Angela Rakuša Obrež 73
—	Alenko; Elizabeta Šegula. Tr-
novci 14 — Moniko; Silva Plajn-
šek. Kidričevo 9 — Zorana; Ivan-
ka Mlakar. Slovenja vas 46 — Pe-
tra; Hilda Zumer. Hajdoše l/a —
dečka; Marjanca Zupanič. Skor-
ba 19 — Jasmino; Sabina Novak,
Zvab 29 — dečka; Slavica Bedrač.
Bodkovci 32 — Srečka; Milena
Zemljarič. Zabovci 8 — deklico;
Majda Unuk. Muzejski trg 1 —
deklico; Francka Masten. Med vr-
ti 7 — Mihca; Bojana Kolenc.
Slovenska 71. Središče — Denisa;
Zdenka Skledar. Apače 144 —
deklico; Kristina Kogler. Destr-
nik 29 — Sama; Ana Fras. Ločki
vrh 54 — deklico; Matilda Pernek.
Vel. Varnica 17 — deklico; Mari-
ja Valič. Moškanjci 22 — deklico;
Kristina Sakelšek, Gorca 61/a —
dečka; Milica Petek. Mezgovci 24
ob Pesnici — Boruta; Dragica Za-
dravec, Ormoška 26 — deklico;
Kristina Galun, Sestrže 2 — dekli-
co; Neža Avguštin, Janški vrh 61
—	Andreja; Anica Brlek, Severo-
va 3 — deklico; Ivica Cavničar.
Krčevina 14 — Suzano; Marija
Hanžič. Vel. Nedelja 9 — Alek-
sandro; Marija Rakuš. Gradišče 75
—	dečka; Justina Vidovič, Skori-
šnjak 34 — deklico; Angela Ar-
nuš. Podvinci 1 — dečka; Vera
Murko. Toplakova 4 — deklico.
Anica Lozinšek. Stanošina 16 —
Damjana; Marija Bukošek, Zeta-
le — Milana; Jožica Panič.
Kolodvorska 2. Ormož — Mirana;
Jožica Arklinič. Stojnci 46 —
deklico.
poroke:
Miran Cuš. Hlaponci 23 in
Danica Simonič, Dornava 3;
Srečko Kumer, TTo^ski vrh 23 in
Marica Ceh, Trnovski vrh 23;
Stanko Belšak, Aškerčeva 10 in
Marija Kokolj, Aškerčeva 10.
UMRLI SO:
Franc Vidovič, Ziherlova plo-
ščad 2. roj. 1896. umrl 6. jan.
1979; Anton Beranič. Pongerce 7,
roj. 1902, umrl 7. jan. 1979; Mati-
ja Opara, Cesta Olge Meglič 6.
roj. 1898. umrl 6. jan. 1979;
Zdravko Grafenauer. Ul. Lackove
čete 16. roj. 1897. umrl 9. jan.
1979; Viktor Orlač. Muretinci 45.
roj. 1910. umrl 9. jan. 1979;
Alojzija Zemljič. Rakovci 21. roj.
1913. umrla 11. jan. 1979; Janez
Voglar. Formin 16. roj. 1903.
umrl 14. jan. 1979.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij,
ki ga sestavljajo vsi novinarji za-
voda, direktor in glavni urednik
MIHAEL GOBEC, odgovorni
urednik FRANC FIDERŠEK.
Uredništvo in uprava Radio-Ted-
nik telefon (062) 771-079 in
771 226. Celoletna naročnina
znaša 200 dinarjev, za tujino 300
dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400 603-31023. Tiska ČGP Ma-
ril)orski tisk. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu spada TEDNIK
med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prome-
ta proizvodov.
Otroci in starši
Haloški otrok I
Otrok
V gnezdu
V raju
Črnobela
poezija
Stojana
Kerblerja
Sedel Jc koncertni dvorani
Slovenskefilluirnionije. /.unaj
je bil večer, znoinij hela svcdo-
ha. v srcih nemir, iiilo je nadan
slovenskega kuhurne^a pra-
znika. Sajlepši večer za vsa-
kega tinicinika. pisatelja,
glasbenika, oblikovalca, li-
kovnika in foio^raja. Toda ne
samo zaradi nagrade, temveč
zaradi Prešernove nagrade. V
dvorani za hip nastane tišina.
Slišimo ime: Stojan Kerbler. . .
njci^ova JotografiJa si Je zago-
tovila s svojo tehnično čistostjo
in izrazitostjo visoko mesto.
Črni realizem pogojuje črno-
belo izražanje. Tenkočutno
slika svet tančic in obrazov.
Izreden Je njegov posluh,
skrbno shranjen najprej v oče-
su. potem na filmu in kasneje
na belemjotograjskempapirju.
SJegove JotograJije so kot
otroci. Poinokrvne. živahne,
tudi žalostne in otožne, zlasti
pa poglobljene, psiholo.ško do-
kumentirane. Stisk roke Jc bil
močan. Nagrada Je obveznost
in mojster Stojan Kerbler se
tega zaveda. Ze danes nadal-
juje s svojim delotn. Jutri, ko bo
pregledal fotografije, bo srečen,
kajti izpolnil je vse obveznosti.
Do ljudi, otrok, narave in se-
veda do sebe.
Maj tnu tudi tni stisnemo
roko, iskrene čestitke mojster!
Fotografija meseca
»(Non)komformizem« je naslov foto sekvence Miša Koltaka. Fo-
tografija je na zadnjem natečaju članov Fotokinokluba zasedla prvo
mesto. Na natečaju je sodelovalo 5 avtorjev s 15 fotografijami.
Poudariti je treba, da si v zadnjem času avtorji fotografij izbirajo
različna tematska področja, kar je seveda zanimivost dela ptujskega
FKK. »Okolje je treba spoštovati, ljudi opazovati in vse nenavadnosti in
navadnosti sveta zabeležiti načmobeli film,« zatrj^ejo člani kluba, če jih
vprašaš, kakšno je njihovo delo in poslanstvo. Cmobelo izražanje je
posebno izražanje, poleg iskanja je važno tudi oko, okus, hitrost, po-
menskost itd. Navsezadnje tudi tehnika...	pkk.
2 - LITERARNA PRILOGAiTEDNIKA
1. marec 1979 - TBPfffK
VIKTOR KNEZ
Takšen je svet
Takšen je svet,
kakor ga hočeš živeti:
v svoji lepoti, dobroti,
strahoti, sramoti,
praznoti ali vrednoti,
kakor ga hočeš graditi,
kot zemljo ploditi
za rast med kamenjem.
Rdeče rože
Rože,
rdeče rože!
Poljubljam vas,
rože hrepenenja,
v srcu čutim
ves nemir življenja,
nemir ljubezni,
boja in trpljenja.
Sonce
Sonce je svoboda,
svoboda je resnica,
resnica je ljubezen,
ljubezen je vesolje,
vesolje je atom.
Kaj sem pa jaz?
kaj pa je človek?
ČLOVEK JE LJUBEZEN.
IRENA VESELIC
Sladek poet
Bila je sončna sreda
in v skodelici bombonov pet.
,, Tiha ljubezen", dejal si in odšel v svet.
Za tabo sem gledala tri tisoč let,
in spregovorila le nekaj besed.
Potem bila je sreda
in v kristalni skodelici
bombonov stokrat deset.
VALERIJA PERGER
ko si razklepal moj korak
sem še drhtela,
ihtela
in te želela.
Ko si razburkal kri
in nade
in domišljijo
in življenje
je tvoja moč polegla,
postal si zopet
mirno morje,
sijoč
in poln daljav,
jaz sem ostala
tista čer
Željna valov,
nemirna
in plaha
s kameno dušo tvoja,
na vejah v pajčevini
in na pozabljeni obali
gnezdijo spomini,
ukradena ljubezen ...
koga varaš
na travnati obali
ko v praznini drhti srce?
koga varaš
v nehotni bolečini,
ko prazna sanjam te?
sanjam te,
obalo
tivoli
jeklene duše
tista kolesa
ki so pregazila davnine.
ugaša lesk v smaragdnih očeh ...
prižiga se obup
kakor mogočni
pekoči kres,
aH umira tiha ljubezen?
in če ... v temi in mrazu
bom ostala
v črnem ognju gorja
polna bolečin želja
na tihem s tabo
a brez tebe
ohola senca nekih davnih decembrov ...
VALERIJA PERGER
koga čakam
v zvezdnatih nočeh
na obalah
brezmejnosti?
luno,
skrit nasmeh
ali smaragdni lesk
v daljnih očeh?
te oči včasih žarijo ...
koga varaš
v zvezdnatih nočeh
v zlaganih toplinah
hladnih rok?
mene?
njo?
življenje brez nasmeha
vklepa poslednji žar,
daljni čar
brez duše,
ki si jo iztrgal
zdaj tavam sama
po travnati obaU.
rušim stebre sočutja
in zidove kesa
brez nad
sladkobe greha
in brez cvetenja
nepozabljenih noči.
tu je obla.
tista.
tvoja in moja.
prišel si sem z valovi
sam val,
ki išče samotno čer,
kjer bi razdajal
svoj nemir..."
Fant iz Mihove
(posnetek z. kodrič)
franCek holc
Slovenske gorice
Slovenske gorice v krasni naravi cvetoče
sloves v njih naj bo tudi v bodoče;
vinske gorice iz njih vince sladko
na turiste in goste vpliva toplo.
Jabolka rdeča — slovenjegoriški plod
cvetoča drevesa sloves naravnih lepot,
pod drevesi govedo se pase, se telički podijo
pesmi pastirjev naokrog se orijo.
Gozdovi prostrani prav mični so vsi,
se lovcem po hosti strašno mudi;
ptički po drevju žvrgolijo
in se zelene narave veselijo.
Ko maj niške dni na Gomili akacija cveti
daleč naokrog prijetno diši;
pozneje pa v gozdovih vabljive so gobe,
si pridni gobarji polnijo torbe.
Iz Slovenskih goric so izvirki krajevnih govoric,
V Prlekiji dobite gibanic, krapcev in potic;
če muzikant zaigra in še pove kakšen vic,
smo Goričani vedno nasmejanih lic.
Že iz davnin je znana Prlekija,
ob robu nje pa slovenjegoriška Gomila;
iz vrha Gomile je lep razgled na vse strani,
zato Gomilo obišče mnogo ljudi.
Na Gomili sta daljnogled in spominska knjiga,
če ta knjiga obiskovalce zanima;
v tridesetih letih v treh spominskih knjigah
nebroj je podpisov ter pesmic o radosti in briga h.
Ptujčan uspešen dirigent v Sydneyu
Naj naprej omenim dirigentovo
ime. Piše se Dalibor Sedlbauer.
Ptujsica šoloobvezna generacija je
v času med obema vojnama dobro
poznala Sedlbauerjevo družino.
Oba starša sta bila pedagoška
delavca. Daliborov oče je učence
navduševal za glasbo, mati pa za
telesno kulturo v okviru Sokola.
Ce velja reklo ,,jabolko ne pade
daleč od drevesa", potem nam ni
potrebno ugibati, zakaj se je po-
očetu tudi sin zapisal glasbi. V
tujini je Dalibor dosegel tak razvoj
in uspeh, da so se tudi zboru v
okviru ,,Triglava" slovenskega
izseljenskega društva, ki ga vodi
on, odprla vrsta v eno najzname-
nitejših opernih hiš (Opera house)
v Sydneyu. Bilo je to 4. oktobra
leta 1977. Res da je ta uspeh delno
pripisati srečnim okoliščinam,
pr^vsem tej, da je pevski zbor
nastopil v okviru prireditev, ki jih
Sydneyu posvečajo leto za letom
avstralskim priseljencem iz vsega
sveta. Ena prireditev nosi naslov
Karneval etničnih skupin. Za to
prireditev je pripravil program
Guillermo Deys-Arenes z naslo-
vom ,,A Cosmopolitan Variety
Concert". Ker mu je pri tem
pomagala naša izseljenka Dana
Kuzmanova, je več ali manj razu-
mljivo, da je bil v nastop vključen
tudi pevski zbor Triglava pod
vodstvom Dalibora Sedlbauerja.
Vendar obe navedeni okoliščini
nista bili razlog za tako odločitev,
saj je nastop naših pevcev dokazal,
da so zasluženo nastopili v
Operahousu tako zaradi kvalitet-
nega petja kot tudi zaradi lepih
slovenskih pesmi, ki so navdušile
avditorij. Najprej so zapeli sloven-
sko ,,Oj, Triglav, moj dom", pri
kateri se ploskanje dolgo ni pole-
glo, pa tudi pri drugi hrvaško-
dalmatinski pesmi ,,Plovi, plovi
..." je bilo obilo navdušenega
odobravanja. Najbolj pa so
,,užgale" — ,,Zabe".
Ce bi ne bilo tolikega odobrava-
nja, bi morda kdo pomislil, da je
le srečnim okoliščinam pripisati,
da so slovenski pevci s svojim diri-
gentom-Ptujčanom-lahko nastopili
v Sydneyu, v resnici pa je bila
odločilna umetniška kvaliteta, zato
je prav, če sem dogodek, o kate-
rem še vedno govore naši izseljen-
ci, posredoval tudi vam, čeprav ga
sam nisem doživel. Srečal pa sem
nekatere člane pevskega zbora, žal
sem zamudil priložnost, da bi
čestital tudi dirigentu.
SLOVES SVDNEVSKE OPERE
Najprej nekaj o tem, kako je
potekala gradnja. Njeni začetki
segajo v leto 1959, medtem ko je
bilo svečano odprtje šele leta 1973.
Zamisel za to impozantno stavbo
se je rodila v glavi danskega
arhitekta Jorna Utrona. Glede na
to, da ima Sydney — brez predme-
stij — dva milijona in pol prebi-
valcev in je tako največje
avstrajlsko mesto, čeprav
ni prestolnica, je pa pomembno
gospodarsko in kulturno središče
tega kontinenta. Predvidel je več
dvoran. Največja je koncertna z
2.800 sedeži, operno gledališče ima
1.500 sedežev, gledališče 750
sedežev. Posebej je še komorna
dvorana s prav toliko sedeži.
Eksperimentalni oder pa ima 400
sedežev. To impozantno zgradbo
ali zgradbo stoletja, kot jo imenu-
jejo, je 20. oktobra leta 1973
odprla angleška kraljica Elizabeta
druga.
Kljub tolikemu številu sedežev
pa ta stavba ne sodi med največje
na svetu, svetovno znana je po
svoji arhitekturi. Priznati moram,
da nisem občudovalec modernih
betonskih zgradb, vendar pa me je
ta stavba toliko prevzela, da sem
jo zgodaj zjutraj, ko so drugi še
spali, hodil večkrat občudovat. Od
našega hotela do nje je bilo samo
dobrih 15 minut hoje.
Operna hiša je v okolje
vzgrajena harmonično. Dolga je
183 metrov in 118 široka. Ze na
prvi pogled je jasno, da je dal
arhitekti operi podobo povečane
školjke. Kdor je obdarjen z domi-
šljijo, vidi v izredno razgibani
stavbi jadrnico, in jadra v katera
se upira močan veter. Ko sem se
povzpel po stopnicah na hodnike,
ki obkrožajo v višini kakšnih 20
metrov stavbo in je do njih vstop
prost, sem dobil vtis, da seje stav-
ba začela premikati v smeri vetra,
ki ga na ploščadi spodaj skoraj ni
bilo čutiti, tu pa je imel prosto pot
do odprtega hodnika in me priga-
njal, da čimprej opravim svoj
odhod. Ko sem našel zavetje pred
vetrom, sem si označil na sydneys-
kem mestnem načrtu še pot, po
kateri se bom vrnil v hotel.
MOST, DRUGA NAJVEČJA
SVDNEVSKA ZNAMENITOST
Pravzaprav gre za most prek pri-
stanišča in je v tistem delu mesta,
kjer je tudi Operna hiša. Čeprav v
vratnih kosteh nimam revmatizma,
sem kmalu začutil podobne bole-
čine, gledajoč navpično na most,
ki je bil 60 metrov nad mano, na
tistem delu, ki teče že nad kopnim.
Most so morali graditi v taki vi-
šini, da ne bi bil ovira pri plovbi
največjim prekooceanskim ladjam.
Iz tega razloga je na dva mogočna
stebra postavljen tudi lok iz žele-
zne konstrukcije. Oba stebra stoji-
ta pravzaprav na suhem v razdalji
1300 metrov, tako da vhod v
pristanišče ni zožen. Zaradi lažjega
opravljanja popravil na mostu, so
vsi deli pričvrščeni z vijaki. Morda
je tako konstrukcija tudi bolj pro-
žna, kot če bi bili deli med seboj
zvarjeni. Zamisel o gradnji mostu
je nastala že leta 1815. Prvi načrt
izvira iz leta 1857, prve priprave za
njegovo graditev segajo v leto
1926, zgrajen pa je bil leta 1932.
PARK, TRETJA ZNAMENI-
TOST
Moram povedati, da se decem-
bra, ko je pri nas zima, začne
toplo poletje. Komur ni do kopa-
nja v morju, se lahko hladi tudi v
znamenitosti. Čeprav je kopanje v
morju takorekoč prosto, ima
skoraj vsaka bolj pVemožna
družina tudi manjši ali večji
plavalni bazen s sladko vodo ob
hiši. Z izjemno veliko pozornostjo
so začeli urejevati zelene površine.
V parkih so drevesa s tako gostimi
in lepo zaokroženimi krošnjami,
da skozi nje skoraj ne more
prodreti sončni žarek. Pod njimi je
mogoče dobro prenesti tudi najve-
čjo vročino. Avtomatske namakal-
ne naprave seveda neutrudno zali-
vajo vse, kar raste v tem parku. V
parku je veliko tudi iz tujine uvo-
ženega okrasnega grmičevja, drev-
ja in cvetja, ki po zadostni vlagi
uspeva tudi tukaj.
Ob zgodnji jutranji uri ni bilo v
parku žive duše, le ptičje petje je
bilo slišati vsepovsod, ptičev pev-
cev pa ni bilo videti, saj jih v buj-
nem zelenju še najbolj radovedno
in bistro oko ne more odkriti. Le
če se preveč približaš kakšnemu
grmu, vidiš za trenutek ptico, ki
misli, da jo zasleduješ. Ona pa se
preseli v najbližji grm in te odtod
iziziva, češ ujemi me, če me moreš.
Tega namena seveda nisem imel,
zato sem raje poslušal njihovo
petje in mislil na to, kako bi
posredoval to doživljeno idilo tudi
tistim, ki bodo vpraševali o tem in
onem, ko se bom vrnil domov.
AVSTRALIJO SO ODKRIVALI
TUDI NAŠI
Ne bi hotel, da bi kdo vzel tak
naslov preveč dobesedno. Vendar
je v njem nekaj resnice. O tem sem
se pogovarjal z našimi izseljenci, ki
so prišli v Avstralijo pred 40, ali 50
leti. Pravili so mi, da je bilo takrat
življenje v tej deželi silno primiti-
vno. Pripovedovali so, da so imeli
tako ekstenzivno kmetijstvo, da
niso poznali niti pridelkov, ki bi v
tej deželi uspevali. Skoraj bi jim ne
verjel, da domače prebivalstvo ni
poznalo paradižnika in da so mu
šele naši dopovedali, kako užiten
je in kako primeren za njihovo
podjetje.
PRVI SO BILI V AVSTRALIJI
INDONEZIJO
Pravzaprav so Indonezijci
Avstralijo le obiskovali in sicer
njeno severno obalo. Za Portugal-
ce in Spance je znano, da so vedeli
za ta kontinent in se na njem
bežno ustavljali okoli leta 1588,
pogosteje pa so se tu ustavljali
Holandci, ki so imeli svoje kolo-
nije v Indoneziji leta 1605. O tem
priča otok Tasmanija, ki je
vključen v Avstralijo, a ga je
odkril holandski pomorec Tasman.
AVSTRALIJO SO OBLJ- DILI
„ROBlJAŠl"
Holandcem je bilo .iajbrž žal, da
niso pravočasno pc>kazali pravega
zanimanja za Avstralijo. Res je
bila Indonezija, katero so koloni-
zirali, veliko bogatejša. Holandci
so priložnost zamudili. Sicer pa je
vprašanje, če bi bila taka mala
dežela sposobna obdržati tolikšno
kolonialno posest.
Kako so Angleži gledali na
Avstralijo, pa nam pričajo njihovi
prvi naseljenci? Bili so to
,,robijaši", ki so jih z dvema
ladjama pripeljali vklenjene na ta
oddaljeni kontinent in ostali 1788.
prvi občani sedanjega Sydneya.
Kot zapornikom jim ni bilo
težko urediti bivališča v skalah.
Podobno so takrat v Avstraliji
živeli tudi domačini. Nihče ne bi
verjel, da so živeli kot v kameni
dobi. Ce bi hoteli, bi verjetno
lahko prišli v stik z evropsko
civilizacijo, vendar so se zavedali,
da to pomeni pogubo. In res so jih
že prvi priseljenci začeli nasilno
izpodrivati. Kaznjenci so kmalu
zgradili svoja naselja, v katera so
se preselili in začeli v njih živeti po
evropskem, oziroma viktorijan-
skem načinu, ker so pač Angleži.
Nekaj viktorijanskih hiš iz tistega
časa je še ohranjenih. Najbolj zna-
na pa je tista kapetana Sydneya, ki
je pripeljal v ta kraj skupino
kaznjencev. Tako se je začelo
razvijati mesto imenovano po
njem. Sprva se je mesto počasi
razvijalo, do leta 1801 je bilo 6
tisoč prebivalcev, pozneje pa
nekoliko več in že leta 1851 jih je
bilo 405.000.
Sydney je obmorski kraj. Zaradi
razčlenjenosti obale se lahko raz-
vije v veliko pristanišče. Podnebje
je izredno ugodno, v bližnji in
daljni okolici pa so pogoji za
pridelovanje žitaric, vendar je za
gospodarski razvoj Avstralija
zaenkrat bolj znimiva industrija.
Najbrže pa ne bo ostalo pri tem.
Kakor hitro bo naraslo število
prebivalcev v mestih in industrij-
skih središčih, bo tudi večje
povpraševanje po hrani, ki jo
lahko prispevajo le kmetovalci. To
bodo prej ali slej ugotovili tudi
predstavniki a- stralske vlade.
Stoli, stoli	(posnetek Ivo Ciani)
. marec
(posnetek z. kodrič)
tednik
- 1. marec 1979
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
Franjo Brumen
'/i iimuj trn a
Mvljjtmjii
(Biografski roman petih rodov)
10. nadaljevanje
Vse se je odvijah pred zaprtimi očmi, kakor
da bi gledal film. Kakor da se vse znova
dogaja. Znova je doživljal nesrečo, tragedijo
svojega doma in mlado ljubezen, ki se je
končala s šopkom živordečih klinčkov na
maturantskem plesu.
Tisto noč ni mnogo spal. Res hudo mora
biti duševno trpljenje, ki takemu mladeniču
vzame spanje. K očetovi nesreči se je
neizbrisno za vedno zagrizlo v njegovo dušo
spoznanje, da v trenutno vladajoči družbi ni
dovolj zgo^ človek. Da je za uveljavitev
potrebno še nekaj več, česar srčna kultura
sama ne more dopolniti.
V pismu je bilo kratko sporočilo, da je
Breda uspešno zaključila glasbeno akademijo
in da je njen zaročenec promoviral na pravni
fakulteti na Dunaju. Zaroko so opravili na
Bredinem domu. Poroko bodo pripravili v
ncglepšem gorenjskem letovišču.
Zjutraj je Dušan nepričakovano zaprosil za
dopust. Ni mu bilo do dela. Niti ne bi mogel
delati. Taval je po mestu. Napotil se je v
umetnostni muzej, kamor je vedno rad
zahajal, če je le prilika nanesla. V umetniških
stvaritvah je našel upodobljenih mnogo
dogodkov, ki so bili v marsikaterem odtenku
podobni njegovemu življenju. Poglobitev
trp^enja drugih ga je vzpodbujala. Priključil je
izdaten sprehod po lepem Duntgskem gozdu.
Proti večeru pa še malo na razvedrilo v Prater,
kjer so številne domislice spremenjene v
praktično življenje. Vrnil se je ko so že vsi
polegli spat.
Gospodinja Sabina je bila zaskrbljena za
Dušana. Zapahnila je vežna vrata tako, da jih s
ključem ni bilo mogoče odpreti. Moral je
pozvoniti. Šla mu je odpirat in dosegla svoj
namen, da vidi Dušana in presodi njegovo
stanje. Bala se je, da ga je morda kaj iztirilo.
Dušan se je vrnil isti, kot je odšel Manj
vesel, a vendar nič posebnega. Naslednji dan je
nada^evalz vsem svojim delom.
Po večerji tisti dan ni posedel z družino pri
mizi. Odšel je v delavnico. Začel je delati
tretje zlate čeveljčke. Sedaj po meri za Bredo.
Dokončal jih je v treh dneh ponoči po
oprav^enem delovniku. Bili so ličnejši in lepši,
kot prvi in drug in na njih sta se lesketali pravi
zlati sponki iz čistega zlata.
Nihče ni vedel za koga, ne za kam. Pa tudi
vprašal ni nihče, niti mojster. Dušan jih je
natlačil z volno, da se ne bi zmečkali in jih
zavU v bombaž, da se ne bi odrgnili Lepo jih
je povil v zavojček in odnesel na pošto na
Bredin naslov. Na priloženo pismo je napisal:
„Nepozabni Bredi čestitke in darilo za
poroko. Dušan."
Še nekcq časa je bil Dušan uklenjen v
trpljenju zaradi izgubljene ljubezni Le zelo
počasi so bledeli podoba in spomini na lepo
Bredo. Popolnoma zbledeli pa niso nikdar,
kakor nobena prva ljubezen nikdar ne izbledi
do krc^a...
Sledilo je lepo, sončno in vroče poletje.
Povsod so ljudje načrtovali dopuste. Tako
tud-pri Kosovih. Že več let niso bili nikjer na
oddihu. T leto pa je bilo donosno in hčerke že
odrasle.
Mojster Kos je povedal, da namerava po
dolgem času obiskati domovino svojega rodu.
Hotel je pogledati, koliko sorodnikov še živi v
starem kraju. „ Dušan, če se nam boš pridružil,
bi na kratko pozdravili tudi tvojo mater in
družino," ga je vzpodbudil.
Dušan je napisal materi pismo in pripisal
mojstrove namene. Matije hitro odgovorila, da
jih bodo z veseljem sprejeli, pa da bi bilo
najbolje priti v času, ko bodo rane vrste
grozdja te zorele, da bi napravili skupen izlet v
lepe stričeve gorice.
Kosovi so bili vabila zelo veseli. Vse tedne,
kolikor jih je še ostalo do začetka oktobra, je
pridna gospodinja Sabina skrbno pripravljala
različna darila za celo Potokarjevo družino in
še za stričeve. Samo daril za otroke je bilo toli-
ko, da so jih komaj zbasali v velik kovček.
Za manjše otroke igračke, za dekletca
oblekce. Fantičkom pa so v delavnici napravili
zimske čevlje'iz mastnega ogrskega usnja, da
jim ne bo pri zimskih zabavah premakalo.
Prvo oktobrsko soboto na vse zgodaj se je
pred Kosovo hišo ustavila kočija značilnega
dunajskega izvoščka. Dva iskra vranca z
usnjenimi naočniki in kočija z obveznim
rjavim cilindrom na glavi. Kočija je bila zelo
velika z dvema klopema počez in še s štirimi
pomožnimi preklopnimi sedeži. Prtljago so
naložili na zadnji del podvozja. Ker jih je vseh
skupaj bilo mnogo, je Dušan prisedel h kočija-
iu.
Kočija je zdirjala po Ringu in zavila v graj-
sko ulico proti južni železniški postaji. Mojster
Kos je bil sicer že v letih, a še nikda ni bil v
svoji ožji domovini in se je potovanja zelo
veselil.
Vožnja je potekala za tiste čase hitro in ker
je bila pisana družba, ni bilo dolgega časa.
Mimo oken so drvela obširna polja in gozdiči,
vmes pa mnoge postaje in nešteta naselja.
Šele pozno popoldne je prisopihal vlak na
manjšo postajo na progi, ki veže Budimpešto z
Reko dodeljeno Ogrom kot nekakšno okno v
svet, podkupnina, da ne bi rovarili proti
Avstroogrski zvezi.	^ .
Na postaji J^h je čakal stric Andrej z
navadnim kmečkim vozom, na njem je pripra-
vil tri prečne zasilne sedeže. Najprej so se
ustavili pri Potokarjevih, ki so stanovali
železnici najbliže. Mati Ana jih je na kratko
skromno postregla in se opravičila, da jih ne
more prenočiti, ker je bilo njihovo stanovanje
pretesno.
Večerjo so pripravili pri teti Angeli,
pomagala je tudi Dušanova mati. Mojster Kos
in žena sta z mlajšo hčerko ostala pri Andreje-
vih. Ireno in srednjo sestro pa je Dušan
pospremil na drugi konec trga, kjer je bila
poročena mlajša teta.
Od dolge poti so bili zmučeni in naslednje
jutro je bilo treba zgodaj vstati in se odpraviti v
gorice. Že po večerji sta stric Andrej in mojster
Kos poskusila silvanca z Vinskih vrhov. Dunaj-
čan ga ni bil vajen in si je kmalu zaželel poste-
ljo.
Oktobrsko nedeljsko jutro je bilo prijetno
toplo. Vlekla je lahna južna sapica, ki je
napovedovala začetek jesenskega deževja.
Jutranja zarja je bila rdeča in koprenasti oblaki
na obzorju so napovedali, da se bo vreme kma-
lu spridilo. ,,Danes bomo uživali še zadnji son-
čen dan!" je stric Andrej pozdravil goste, ki so
se že zbrali na dvorišču.
Vseh skupaj je bilo toliko, da je moral
priskočiti na pomoč še stric Martin, kije pripe-
ljal Ireno in sestro. Andrej je naložil na lažji
voz vse starejše. Mladino in otroke pa stric
Martin kar na navadnega lestvičarja, kjer so
posedli po tleh po dišeči otavi. Dušan je sedel
spredaj in je pri nogah čuval dve veliki košari,
ki sta bili ob zgornjem zunanjem robu po
vitrah lepo poslikani z živo opekasto rdečo in
zeleno barvo, kakršne izdelujejo sosednji
Medjimurci za velikonočne navade. V njih sta
mati Ana in teta Angela naložila dišečih klobas
in sončne tunkovine, ocvrtih piščancev, pečenih
gosi in seveda neizbežne pražene krapče, ki so
bili bogato nadeti s sladko marelično
marmelado.
Gorice so bile toliko daleč, da so prispeli na
mesto komaj za malico. Stric je takoj popeljal
mojstra Kosa v klet. Poskusila sta nekaj let-
nikov iz boljših trgatev, ki jih je hranil v manj-
ših sodčkih, najstarejše pa že nalite v stekleni-
ce, dobro zamašene in zalite s pečatnim vos-
kom, da ne bi izhlapele ter zakopane v drobno
dravsko mivko...
Potem pa na ogled vinograda, pod njim še
sadovnjaka in gozdiča, ki je na spodnjem kon-
cu pobočja zaključil posestvo.
Ko so se povzpeli nazaj na hrib, sta
gospodinji že pogrnili prtiče na travi in jih
obložili Z dobrotami. ,,Danes bosta malica in
obed obenem, po domače, kar na trati.
Dobrodošli, posedite in dober tek!" jih je
povabila bolj zgovorna Angela. ,,Trata
ponuja. Vsak naj je, kar hoče in kolikor hoče
in naj ponovi, kadar hoče, da ne bo nič ostalo
in da ne bomo nosili nazaj!"
Mladi so posedli na ravnem okrog večjega
prtiča, starejši po senu, da so lažje obvladali
noge. Najprej sočne rezine iz tunke in dišeče
klobase, ki so tudi bile zakopane v zaseki, na
koncu še potice in krapče. Dekleta so segala
bolj po sladkih rečeh, možaki pa so se podprli s
krepkejšo hrano, da so lahko pogosteje zalivali
z žlahtno kapljico. Nazadnje je stric vzel praz-
no košaro in narezal ranega grozdja, kije bilo
tisto leto zgodaj zrelo in še posebno sladko, ker
je bila letina zelo sušna.
Med zobanjem grozdja se je gospodar
ponudil z viničarjem. Pogostili so ga po običa-
ju in mu natočili obvezno pletenko, ki jo je
dobil ob vsakem gospodarjevem obisku,
posebno pa pred prazniki. Viničar je prinesel
vode iz mlake in napojil konje. Zapregli so in
dobre volje 50 se naložili. Mojstru Kosu se je
jezik malo zapletal, oči so gledale bolj kalno in
postal je redkobeseden. Iz previdnosti sta ga
strica posadila na sredo med sebe, da jim kje v
kakem ovinku v diru ne bi omahnil z voza.
Na povratku se cesta stalno zložno spušča v
dolino in konjički so veselo poskočili, da so
obcestna drevesa kar bežala mimo njih. Irena
je s svojim zvonkim glasom zapela ,,Gor čez
izaro, gor čez gmajnico...". ki se je je naučila v
Slovenskem krožku na Dunaju. Pritegnila so
ostala dekleta in tudi Dušan, ko se je nehote
spomnil Brede in njenih lepih melodij.
Sence so postajale vedno daljše, nad zaho-
dnim obzorjem so se oblaki zgostili in prekrili
zadnji krajec sonca. Na nebu so se začrtali
znaki prvega mraka. Dušan je v posebnem
razpoloženju opazoval Ireno. Zdelo se mu je,
da je med petjem podobna Bredi in prvič seje v
njem zbudilo čustvovanje, ki ga je prevzelo in
mu zasenčilo misli, kakor nežna večerna megli-
ca zasenči drevesa ob potoku. Ko se je prebu-
dil, se je srečal s pogledom matere, ki je zadre-
go spoznala.
Pridirjali so v dolino in naprej po cesti, ki se
vije ob potoku. Sonce se je že skrilo za hribov-
jem, lahna hladnejša sapica je vela iz obrobnih
gozdov na pobočjih in ob potoku je vstajala je-
senska megla. Postalo je že kar hladno. Ženske
so si ovile pisane volnene ovijače okrog vratu,
moški pa so si pritegnili klobuke, zavihali
ovratnike in zapeli suknjiče.
Nad zemljo se je zgostil prvi mrak, ko so usta-
vili pred stričevo hišo. Glasno in veselo so se
poslavljali in pozdravljali. Stric Martin je
pognal proti svojemu domu. Spotoma so odloži-
li Potokarjeve, razen Dušana, ki jih je
spremljal. Ko sta se poslovila z Ireno, je tudi
ona začutila, da je tokrat bilo posebno slovo.
Drugo jutro so se Kosovi odpeljali na Gorenj-
sko, obiskali so razkropljene sorodnike. V rojst-
nem kraju staršev sta Kosova doživela tisto no-
tranje razpoloženje, ki ga občuti odseljenec, ko
se po dolgih letih nagnjen v pozno jesen svojega
življenja, vrne v rodni kraj.
Bilo je mnogo pogovarjanja in obujanja
spominov. Obiskali so grobove pokojnih pred-
nikov. Zjutraj pa so po takratnem običaju vsi šli
k maši, ki je bila posebej naročena za domače
pokojnike. Že naslednje jutro so se gostje
odpravili na dolgo pot proti Dunaju. Na
križišču, kjer se odcepi železnica proti Budim-
pešti, jih je čakal Dušan.
Vtisov iz stare domovine je bilo mnogo in
tako je čas dolge poti potekel hitreje. Ko so v
daljavi za vlakom utonile zadnje slovenske vasi
okrog Lipnice, so se še enkrat spomnili rodnih
krajev.
,,Povsod je dobro, doma pa najbolje, pravi
star pregovor. Danes sem prvič skoraj podvomil
vanj, ko sem videl lepoto rodne grude in dihal
njen sveži zrak!" je pripomnil oče Kos, ko je
prestopil domači prag na tujem.,,Pravi dom je
pač le v domačem kraju ..."
* * *
Čas je neizprosno tekel. Leta so iztrošenega
mojstra Kosa vidno upogibala. Začel je naglo
hujšati. Ovela lica so obledela in na obrazu se
mu je naselila peščena barva, skozi katero je se-
vala rahla zlatenica. Kljub hujšanju mu je tre-
buh naraščal in noge so otekale.
Zdravljenje ni zaleglo. Bila je neozdravljiva
bolezen na jetrih. Na spomlad je legel in kmalu
so ga pokopali na velikem dunajskem pokopa-
lišču v grob staršev.
Mojstrova smrt je bila drugi mejnik v
Dušanovem življenju. Kot kažipot na cestnem
križišču je usmerila njegovo usodo. Dosedaj je
bila njegova dolžnost delo in nadziranje dela
drugih. Poslej pa sta se pridružili še odgovor-
nost in skrb. Voditi veliko delavnico in voziti
med čermi zavistnih obrtnikov in škarjami dav-
karjev, ki so pritiskali tembolj, čimbolj je na-
rasel ugled.
Kosova vdova je bila že toliko stara, da ni
mogla več misliti na ponovno poroko. Nikogar
ni bilo v družini, ki bi lahko prevzel vodstvo
obrti. Tudi mlajši hčerki sta že doraščali. Zaha-
jali sta že v višjo gimnazijo in obe sta se posebno
zanimali za učenje jezikov. Obema je bil ideal
poklic profesorice za jezike germanske skupine z
dodatkom slovenščine. Druga drugo sta se do-
polnjevali in spodbujali.
Irena je prispela že na nekako razpotje. Mati
je bila sicer preprosta ženska, brez posebne iz-
obrazbe. Po poklicu je bila izučena šivilja. S ta-
kim delom pasi ni nikdar služila kruha, ker se je
zgodaj poročila in je imela potem dovolj dela z
gospodinjstvom in vzgojo otrok. Po naravi pa je
bila bistre glave.
Sama pri sebi je sklenila, da je nujno
potrebno najstarejšo hčerko usposobiti tako, da
bo zmogla uspešno voditi vsaj trgovski del na
veliko razširjeni obrti. Nekdo drug pa bo moral,
kakor sedaj Dušan prevzeti in voditi strokovna
opravila. Le tako so bili izgledi, da se družina
primerno preživi in pregospodari, dokler ne
prideta tudi obe mlajši hčerki do kruha in pod
svojo streho.
Irena se je vpisala na trgovsko akademijo.
Mati in Irena sta pogosto razmišljali o usodi nji-
hove družine in ko je vse dovolj dozorelo, je
povedala kar naravnost: ,,Irena, če ne bo šlo
drugače ti ne bo preostalo drugega, kakor poro-
čiti se z vrednim in sposobnim mojstrom, da ti
bo strokovno pomagal voditi obrt in gospodari-
ti. Sicer ni izgleda, da bi podjetje v tujih rokah
za naš žep dovolj ugodno uspevalo!"
Mati in hčerka sta mislili isto, na Dušana. Niti
mati niti hčerka pa druga drugi nista videli v
misli in zato nista mogli o tem naravnost spre-
govoriti. Mati je bila sicer zelo blizu prepriča-
nju, da se bo končno zgodilo tako, kakor si ona
zamišlja, da bi bilo najenostavneje, najbolje in z
najmanj tveganja. Tudi mlado Ireno so zajema-
le podobne misli, a vse to z njene strani ni bilo še
dovolj dozorelo.
Mlad človek je v svojih mislih in željah še
smel in le redkokdaj celo v lastnem sklepu gleda
nekaj dokončnega, nezamenljivega. Mlado srce
se lažje pomiri z mislijo, če ne bo to, pa bo kaj
drugega.
In tako za Ireno zaenkrat vsa podobna razmi-
šljanja niso bila trajna obremenitev . . .
Ko so potekli meseci strogega žalovanja in so
slekli žalne obleke, je začela Irena prigovarjati k
veselejšemu načinu življenja. Hotela je pomaga-
ti materi iz oklepa samotnega trpljenja, potiho-
ma pa je mislila tudi na tesnejše zbliževanje z
Dušanom, ki se je še vedno v glavnem oklepal
življenja v njihovi družini in razen na kulturne
prireditve, ni nikamor zahajal. Irena je hotela
videti in preveriti njegov odnos do sebe tudi še v
večji družbi izven domačega kroga.
Kmalu po mojstrovi smrti se je Dušan vpisal v
nekakšno nadaljevalno šolo, ki je v dveletnem
trajanju vzgajala svoje tečajnike v trgovsko po-
slovni smeri. Na koncu so tečajniki prejeli di-
plomske odpustnice, ki so v gospodarskih stro-
kah imele veljavo srednješolske izobrazbe. Po-
leg strokovnih predmetov so tečajnike vzgajali
tudi v splošnih vrlinah. Niso zanemarjali niti
lepega vedenja in plesa.
Ko se je Dušan prvič odpravil na plesne vaje
in je Irena videla njegovo visoko, lepo grajeno
in vitko postavo, kije v smokingu in lakastih če-
vljih ter belih rokavicah bila še bolj mikavna,
sta se mati in hčerka zbali zanj.
Spretna mati je porabila priliko: „Irena, tudi
tebi ne bo škodilo malo večernega razvedrila v
veseli družbi. Tudi zate je prišel čas, da se naučiš
lepega in pravilnega plesanja. Najbolje bo, da
naprosimo Dušana, da te prijavi v svoji šoli.
Imela boš varno spremstvo od doma in nazaj.
Jaz za gardno damo nisem več primerna!"
Tisto noč sta obe prespali v posebnem razpo-
loženju, ki je kolebalo med strahom in upa-
njem. Irena je razmišljala o bodočih plesnih va-
jah, o plesni obleki z vlečko za valeto in o lepih
čeveljcih, ki ji jih, bo ukrojil Dušan. Mater pa je
trla skrb, da morda že prvi večer ne bi neznana
plesalka priklenila neizkušenega Dušana nase.
Mati ni mogla zaspati, dokler Dušan ni prišel
domov. Zopet mu je šla odpirat, češ daje pomo-
toma zapahnila notranji zapah na vežnih vratih.
Vse pa je tudi tokrat bilo namenoma, da oceni
Dušana po prvem plesnem večeru.
Globoko v Dušanovo srce se je zajedla lekci-
ja, ki jo je doživel z Bredo. Čeprav pri tej ne-
izpolnjeni ljubezni ni bilo nič Bredine krivde,
ga je zelo bolelo. V svoji veliki ljubezni je morda
pričakoval, da bo Breda skušala odločneje vpli-
vati na razplet. Zakrknil se je. Moral seje spri-
jazniti s spoznanjem, da je nasvetu pač tako, da
so različni ljudje, da smo podeljeni v različne
sloje na vplivne, ugledne in najuglednejše.
Nekje globoko spodaj pa je bila posebno še v ti-
stih časih množica nizkega sloja. On je bil rojen
za boljši sloj in je tudi prehodil skoraj že polovi-
co poti do njega, a prekletstvo Potokarjevega
rodu ga je pahnilo med ponižane in razžaljene,
da je moral že kot drugi član svojega rodu
stopiti na tirnice zamujenega življenja. Zanj je
bila huda zavest, da je pač samo čevljarček s
smolnatimi rokami. . .
Dušan je ostal na prvem plesnem večeru pre-
viden, zadržan, skoraj plah. Razgledoval se je in
opazoval. Hotel je vedeti, kdo je kaj, odkod so.
Ni mu pač bila tuja misel, da ni izključena mož-
nost, da bi kaka naduta plesalka morda privi-
hala nosek, čim bi zvedela, da je on samo
čevljarček. Zato prvi večer niti pomislil ni na
uveljavljanje lastne volje in je počenjal zgolj
tisto, kakor je naročal plesni učitelj.
Tako se je mladi Potokar vrnil h Kosovim
nedotaknjen in nedolžen s celim srcem in neiz-
premenjeno brazgotino ponesrečene prve
ljubezni.
Naslednji dan je Kosova pri obedu povedala,
da želi, da bi tudi Irena hodila na plesne vaje,
češ da je to za mladega človeka lepo in celo ko-
ristno in da bi bila sedaj najenostavnejša prilika,
ker ne bi bilo potrebno iskati spremne dame.
Dušana je novica malo presenetila. Dosedanje
življenje ga je navadilo brzdati čustva. V srcu
vesel je mirno rekel, da bo Ireno takoj prijavil,
češ saj je tako bilo premalo plesalk.
Še isti teden je spotoma stopil do plesne šole.
Prijavil je Ireno in že tudi prinesel stalno vstop-
nico. Mati se je umirila, v družinskem življenju
se je k prisrčnosti pridružilo še nekakšno rav-
notežje in občutek večje varnosti. Dušanovo
obnašanje je vse to še podprlo. Postal je bolj
sproščen, čutil se je bolj enakovrednega.
Sklepov in načrtov ni le odobraval, temveč je
sodeloval tudi z lastnim mnenjem.
Skupni nedeljski izleti so postajali bolj pogo-
sti in enotnejši. Nič ni bilo čutiti, da je Dušan
prišel k družini. Povsod, pri prijateljih in znan-
cih so vzbujali videz ene družine. Krajši popol-
danski nedeljski izleti so se običajno končali v
kakšnem znanem dunajskem predmestnem vi-
notoču in se zaključili s plesom. Irena in Dušan
sta vneto preizkušala svoje priučene plese.
Nadaljevanje prihodnjič
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
1. marec 1979 —
TEDNIK
Prisrčnost
linorez, J. Ivezič, 6c OŠ T. Žnidarič Ptuj
Tokrat imajo besedo m pero učenci 0!f> Majšperk, Vito-
marci, Lovrenc, Tone Žnidarič in Cirkovce.
DELOVNI KOTIČEK
Moi (jch vm ki liček je v podstreSni sobi naše hiše Ni veHk toda je
di-^ ilj pn Niura za učenje tudi za spanje Okno jt vehko in gleda na
zahud. Tudi toplo je v tem kotičku, ker me greje radiator. V moji mizi
imam tudi dva predala kjer imam vse potrebrK) za šolo. Imam kiijižno
omaro v njej imam veliko knjig. Tudi omara mi ne manjka, v njej imam
obleko, v njenih predalih pa igrače. Na steni imam nekaj postrov slik.
Eno izmed njih sem naredil sam. Ko naredim nalogo in se naučim, se
igram. V soboto, ko nimam pouka, tudi pospravim in počistim moj
delovni prostor. Imam dobro osvetljenega in v njem je toplo, zato se
dobro pt)čutim ob vsaki spremebi vremena.
Tomaž Murko,
3. r., 0§ Lovrenc na Dravskem polju
Babica
Imam babico. Ime ji je Antoni-
ja. Stara je 59 let. Je visoke posta-
ve, ima sive oči in sive lase. Je
zelo skrbna. Vsako jutro zgodaj
vstane in skuha belo kavo. da z
bratom ne greva lačna v šolo.
Babico razjezim, če je ne ubogam
ali prinesem iz šole slabo oceno.
To se ne zgodi velikokrat. Babici
pomagam na vrtu in pri gospo-
dinjstvu. V hlevu pa ji pomaga
brat. Babico imam zelo rada.
Tudi ona me ima rada.
Nada Horvat. OŠ Vitomarci
Moj
kuža
Doma imamo psa Tigra. Mid-
va sva dobra prijatelja. Je velik,
ima plave oči in črno dlako.
Privezanega imamo z verigo.
Včasih ga izpustim. Takrat leta,
skače čez ograjo, ali pa se igrava z
žogo. Paziti se ga morajo ljudje, ki
jih ne pozna, saj Tiger zna tudi
vgrizniti.
Janko Turk,
3. r.,OŠ Lovrenc
na Dravskem polju
Na ulici je kurent	M. Vesenjak, OŠ T. Žnidarič Ptuj
Sobota,
20. januarja
Bil je lep sončen dopoldanski
dan. Ker je stara mama praznovala
svoj 73. rojstni dan, sem pričako-
vala veliko obiskov. Prišla je tudi
sestrična z možem in sinom
Davorinom. Prinesla je velik šopek
in prisrčno darilce, ki je staro
mamo zelo osrečilo. Po dolgem
slavljenju sta se opravljala
domov. Iznenadila sta me, ko me
je povabila na počitnice. Hitro sem
se oblekla ter odpravila in seveda
sem se vsa srečna odpeljala z
njima. Bližali smo se kraju, kjer je
poročena sestrična. Tik pred
domom smo zagledali poškodovan
avto. Malo smo se prestrašili,«
vendar smo ugotovili, da ni bilo
tako hudo, kot smo mislili.
Vstopim v kuhinjo. Vse ncnevadno
se mi je zdelo. Znova sem obujala
spomine, ki sem jih doživljala med
poletnimi počitnicami. Ker je bil
otrok zelo utrujen, sem ga poma-
gala spraviti v posteljo. Nato smo
malo pokramljali in pozno v noč.
zaspali. Ponoči sem se zbudila in
gledala naokrog, kajti nisem
vedela, kje se nahajam, zato sem
te misli opustila in zaspala.
Zgodaj zjutraj me je nemočno
zimsko sonce, ki je kukalo skoz
okno znova zvabilo na noge. Tako
se je pričel nov dan.
Sonja Brglez, 8/a
0§ CIRKOVCE
Jutro z babico
linorez, .J. Predojevič, OŠ T. Žnidarič Ptuj
NEDELJA, 21. JANUARJA
Prvi jutranji žarki so se lesketali
na oknu moje sobe. Pogledala sem
skozi okno. Pokrajina je bila
pokrita z belosnežno odejo na
kateri so se lesketali žarki sonca,
nad njo pa je bila razgrnjena pre-
lepa modrina zimskega neba.
Začel se je nov lep nedeljski dan,
meni pa se še ne da vstati, misli mi
vedno znova uhajajo h knjigi
Ljubim te deklica, ki sem jo prej-
šnji večer prebrala. Ta knjiga mi jc
in mi bo ostala globoko v
spominu. Knjiga pripoveduje o
vojnem času,kako se je mlad vojak
zaljubil v svojo lepo prijateljico,
skupaj sta kovala načrte za bo-
dočnost, toda na koncu je njegova
smrt prekrižala vse njune lepe na-
črte. Poskušam se zamisliti, kako
hudo je bilo med vojno, ko je bila
ljubezen porinjena v oz.adje, ko
nisi smel pokazati, da si zaljubljen,
ker zato ni bilo časa. Kaj pa
danes? Danes smo svobodni danes
dihamo svobodneje, danes ni več
bojazni, da bi ti naidražii oadel. S
takimi mislimi sem vstala. Kosilo
jc bilo pripravljeno, zato sem se
hitro najedla, pomila posodo,
sedla pred televizor in ostali del
dneva tako preživela. Toda zvečer
ko sem se spravljala spat sem spet
mislila na vsebino lepe knjige, ki je
ne bom nikoli pozabila.
Dragica Obreht, 8/a
OS CIRKOVCE
Kurentovanje	linorez-. J. Zajšek, OŠ T. Žnidarič Ptuj
Prva igrača
Ko sem bila majhna mi je
mamica povedala, da greva v Ptuj.
Veselila sem se tega dne. V trgovi-
ni sem .si izbrala medvedka, ki mi
ni zadoščal, želela sem si še vozi-
ček. Dan za dnevom sem vozila
medvedka po dvorišču, tudi spal je
zraven mene.
Frančka Hertiš,
4. r., OS Lovrenc
na Dravskem polju
Papagaj
Naša papiga je dobila mladiče. Ko so se zvalili mi je eden med
njimi najbolj všeč. Rekla sem: »Ta bo moj.!« Ima rumeno zeleno perje,
svetlo sivi kljun. Ker še je majhen je zraven mamice. Ko bo znal sam
jesti, ga bom dala v svojo kletko. Izbrala sem mu tudi une Hanzika.
Imam ga zelo rada. Včasih ga dam ven in se igram z njim. Ko bo v svoji
kletki ga bom učila govoriti.
Brigita Horvat, 4. r., OŠ Lovrenc na Dravskem polju
Jesenska jutra so hladna in meglena. Neprijetno je iti ven, ker me
zebe. Moram se toplo obleči. Pogosto je oblačno. Oblaki se mi zdijo
težki in nizki. Večkrat piha veter in zavija okrog oglov. Včasih lije dež kot
iz škaja. Če pa zraven piha še mrzel veter, je dež skoraj leden. Drevje je
golo. Štrleče veje se mi zdijo kot iztegnjene roke. Ljudje na cesti so toplo
oblečeni in obuti. Hitijo po opravkih. Živali v gozdu so dobile gostejšo
dlako. Njihova dlaka je dobila varovalno barvo, da se lažje skrivajo pred
sovražniki. Ob takem vremenu nisem nikoli preveč dobro razpoložena.
Natalija, 3/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
Kurent	linorez. Albina Samec, 6b OŠ T. Žnidarič Ptuj
DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izds^a zavod za časopisno in radijsko
(fejavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureja urednSkI
odbor Nataša Belšak, Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič.