TMi
Sus Ü
íefr'Uk te t poštnino vred «il o • pottljanjem cok. leto 12 din., 7 din., četrt lele ¿¡B. hren }ngo«lftviie Naročnina «e pošlje opravn!s'vo »Sioven-i Oospodarie" * Meri-Jjoro, Koroška ceaia M. 5.
se dopoMfja do od-ootcíÍT. Naročnine se plačuje v nnpej. fotofon internrbaj. št. 113.
S kroni all 9Q para.

LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
tfretinft&ei XcroH»
SL 5, Rokopisi «e n* :-<»> i»Jo. Upravnlšfro «pr^r
m» naročnino. hiserofc & reklamacije. Cent Inar> ».-fom po dogovoru. Za firt ♦.ratne oglase prtawr»* popnsi. Neiaprte roktefr*» dje so pofctnfete Čekovni račun pc&nt^i uradu Ljubljana Si.
Tekfon ■i)it>mbnn št 111
14, it«v.
Max>tl>oF, dne <?. aprila 1822.
S©. i.et23.ils»
Proti nazadnjaškim nakanam „oblasti in srezoif".
S'	(Iz govora poslanca g. ZeEota)
Ves slovenski narod se je z veliko iskrenostjo leta 1918 združil z brati Srbi in Hrvati v skupno ¿omovino Upali smo,. da nam boste dali ono, kav je želelo naše ljudstvo, Ko smo se zjedinili v eno gkupno domovino, tudi med Vami, bratje Srbi, lii bilo mnogo , ljudi, ki bi nam odrekali pravico do naše avtonomije A žalibog, prišli so iz Slovenije ljudje, demokratke, samostojni in ljudje Kristanove vrste, ki so Vam rekli, da ni treba skupne Slovenije. da ni treba Slovanom dati avtonomije in Vi gte nas razkosali. Kar nam ni vzel Madžar, kar. nam ni vzel Nemec in Italijan, to ste Vi razkosali jn razdelili na dva dela.. (Dr. Svetozar Popovič: JKako možete tako govoriti!") Je istina. Razkosali in razparcelirali ste nas. (Medklic': „To je sramota!") Imate prav, gospod, to je sramota. Razparcelirali ste nas tako, kakor se parcelira posestvo , kateno ie dobil v roke gospodar, ki žnjim baranta-Radi tega imate tudi danes med slovenskim ljudstvom toliko nezadovoljstva, ker ono vidi, da nam niste hoteli dati tega, kar smo želeli. Mi kot pravi zastopniki slovenskega ljudstva ne moremo nikdar glasovati za zakonski predlog, ki slovenskemu našemu ljudstvu ne da tega, kar je ono želelo, namreč njegove samostojnosti.
Površnost in naglica.
Ce pogledamo načrt tega zakona o oblastni in srezki samoupravi, vidimo, da se tudi iz tega zakona, kakor sem to že povdarjat pri razpravi o zakonu c splošni upravi, kaže velika površnost in naglica, s katero so delali oni, ki so ta zakon iz -delovali. Kakor veste iz lastne skušnje, površnost in naglica ni nikjer dobra. Prav posebno pa ni dobra tedaj, kadar se delaio zakonski predlogi. — Predlog o oblastni in srezki samoupravi .ie tako važen, da bi si zakonotvorec moral pač vzeti več Časa, več prilike, da bi se moral posvetovati tudi z drugimi, ne ga pa samo enostransko prikrojiti, kakor napravi krojač, recimo po pariškt ali londonski modi, obleko Moral bi poklicati tudi opozicijo, tudi one, ki drugače mislijo, nego gospodje de mokraf. e in druge stranke, ki so danes v vladi. Toda on lega ni storil. Čudim se tuJi, da tukaj v zakonodajnem odboru tako hitite, da n. pr. pri spe-Dijalni debati predsednik ne da rad besede posa meznim poslancem, da bi mogli k vsakemu para -gralu tečno in jasno izraziti svoje misli, da bi se mogel vsak paragraf bolj natančno pojasniti in da bi se mogli o vsakem natančneje posvetovati. Za -kaj tako hitite? Kakor sem že povdarja) pri razpravi o zakonskem načrtu o splošni upravi, to ponavljam tud' danes. Prišel bo še čas, ko se boste, gospodje, spomnili, da so Vas poslanci Jugoslov . kluba svarili pred tako površnostjo in naglico.
Nedost&tld, in krivice zakonskega predloga.
Ta predlog zakona o oblastni m srezki samoupravi bi moral biti nekak okvirni zakon, moral
bi vsebovali vse one določbe, katere rabimo za občinske, za srezke in za razne druge državne za -kone. Tu pa vidimo, da ni vsega tega, kar bi bilo potreono in kar vsebujejo moderni zakoni.
Jaz hočem tu podrobno navesti samo nekatere stvari ter .Vam dokazati, da je moje mišljenje ter dokazovanje pravo.
V	tem zakonskem predlogu nam niste še dali okvirnega občinskega zakona, nam niste dali kakih splošnih potez za kak skubni obrtni zakon, za obrtni red' Priznavam", da bo treba za vsako po -krajino, za vsako oblast posebnih zakonov glede občinskega reda, glede obrtnega reda, glede lOvs-K'Oga zakona in raznih drugih takih gospodarskih zakonov ker ima vsaka pokrajina svoje posebne odnošajo, svoje posebne običaje, Vstorične običaje itd. A nekaj okvira bi vendar moralo biti v tem zakonskem predlogu o oblastni in srezki samoupravi. Tega nam Vi niste dali. Zato zakonotvorcu ne morem odpustiti, da je bil v tem oziru tako površen, da nam ni dal tega, kar bi bilo treba s praktične strani in kar zahtevajo ljudske koristi.
Ljudstvu se jemlje pravica sodelovanja v šolstvu.
V	icm zakonskem predlogu vidimo, da se Je vzela ljudstvu pravica sodelovati pri šolskih odborih. Dosedaj je imelo ljudstvo vsaj pravico, da je volilo višji šolski svet in da si je samo sestavljalo okrajne šolske svete, pravico, da ¡e samo volilo razne šoiskc korporacije. Tukaj tega ni. Zakonotvo-tvorec nas je zavedel zonet še bolj v absolutizem, je nam je vzel še ono trohico pravice, da ljudstvo samo voli one zastope, kjer se odločuje o ijudski izobrazbi, o izobrazbi nase dece Tukaj tudi nikjer ni določeno, da bi si ljudstvo lahko samo izbiralo učitelje svoje dece. Ljudstvo mora vzdrževati šolska poslopja, mora graditi nove šole, mora nabav -Ijati vse, kar je treba ztt šolo, kot kurjavo, učila, itd. Nikjer pa nimate točke, iz katere bi bilo razvidno, da bo v bodoče ljudstvo imelo besedo pri izbiramu učiteljev, ki vdajajo našo deco. Potrebno bi bilo, da se to dovoli ljudstvu vsaj za osnovne šole, če Vi nikakor nočete dati narodu pravice, da bi snelo samo izbirati učitelje tudi za srednje in viš^e šole. Vidite, tu se jo s tem zakonom spet gazila ljudska pravica.
Kje je regulacija rek?
Ce se ozremo na posamezne gospodarske po -(rebe_ slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstva. vidimo, da bi bilo potrebno, da se v gospodarskih zadevah da ljudstvu večje pravice, da sood -loč' je tam, kjer je najbolj živo prizadeto, to je v narodnem gospodarstvu. Vzemimo pa n. pr. iz Vašega zakonskega predloga samo regulacijo rek, — Zakonotvorec je vzel, ko govori o regulacijah, samo potoke in hudournike. Reke je pa popolnoma iz pustil Jaz se temu ne morem dovolj načuditi. Mi imamo v našili krajih deroče reke, ki ugonabljajo kmetu leto za letom najboljšo zemljo: njive, trav -nike, gjzde, pašnike itd..
Tako nam Drava v ptujskem okraju vsako leto. odtrga m odnese po več oralov rodovitne zemlje . Prav tako škodo nam delajo tudi reke Mura, Pes-
nica, Sava, Savinja in druge. Tukaj je pa pred -videno, da ima oblastna skupščina samo pravico do regulacije potokov in hudournikov. Mi vemo, da nam Vi iz Vašega centruma v Beogradu ne boste mogli tako5 dati to, da bi se mogli v naših krajih regulirati veliki vodotoki in radi tega obžalujem , da je zakonotvorec izpustil ravno regulacijo rek v. tem zakonskem predlogu. To bo treba popraviti in pri šgeciialni debati bom še govoril o tem in bcm zahteval, da se privzame v ta zakonski načrt tudi regulacija rek.
Kmetijske zbornice.
.V tem predlogu tudi ni nobene točke o kmetijskih zbornicah. Trgovci in industrijalci imajo svoje trgovske in industrijske zbornice in zadnji čas je vlada pri nas v Sloveniji dala tudi delavsko zbornico Ta zakonski predlog pa prav nič ne govori o eni večletni zahtevi naših kmetov, da se da kmetskemu ljudstvu ne samo pri nas, ampak tudi na Hrvatskem, v Srbiji in drugih pokrajinah naše države kmetijske zbornice* Zakonotvorec vsega tega 111 sprejel v zakonski predlog. Take kmetij? -ke zbornice bi bIZe za naše pofrebe, za naše razmere tako pri Vas, kakor tudi pri nas krvavo po* frebne z različnega stališča. Gospodje, Vi vidite , da je treba danes kmetu dati v roke ono moč, da se bode lahko še višje organiziral posebno v. domačem trgovskem ¿n drugem smislu. Vsega tega zakonotvorec ni sprejel v ta zakonski predlog. Zavarovanje.
Nadalje imamo n. pr. zavarovanje. Jaz bi tu jasno in točno povdaril: tega io tega bi bilo treba za ljudstvo. Mi imamo n. pr. danes v naši državi zavarovalnice proti ognju, toda te so večinoma židovske zavarovalnice, to ,ie importiran tuj kapital, ki bi ga bilo treba clati našemu ljudstvu. Po mo -jem mneniu je treba dati ne samo kmetu, ampak (udi uradniku, delavcu, hišnemu posestniku mož -nost, da si zavaruje svoje imetje proti požaru in to pri zavarovalnici, ki bo dajala tudi državi, odri os no posameznim oblastim nekaj od svojega do -bička in uri kateri bo vsak zavarovanec žagotov -Ijen, da bo v slučaju nesreče res dobil to, kar mu je treba.
Nadalje je treba misliti tudi na zavarovanje zoper živinske bolezni, zoper točo, zoper nezgode itd» Mi imamo začasno delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani za železničarje in državne delavce. Vprašam .Vas pa, ali so te zavarovalnice u-stvariene tako, da bo oni, ki ponesreči, res dobil toliko, da bo lahko preživljal sebe in svojo družino.. Ne'., To so polovičarske zavarovalnice, katere je ustvaril birokratizem. Treba je, da bo tu sode -lovalo ljudstvo in treba bi bilo. da bi, ta zakonski predlog ustvaril že neko podlago za te z. v jrcvai-nice. Toda tega v predlogu ne najdemo,
Viitičarski red. ~ Kot zastopnik krajev, kjer...pridelujemo vino, o-pozarjam tukaj še posebno naiadevo, ki bi jo ta zakonski predlog moral že" tudi predvidevati, io ie na viničarski red. Vi, bratje iz Srbije in drugih iu žnih krajev, gotovo ne boste vedeli, kaj so pri nas viničarji. ViniČar je človek, ki nima lastnega po-
Zaklad na otoku.
JEj, zares 1" je kriknil Morgan in skočil na noge. „Ben Gunn je bil!"
„Ni mnogo razlike pri vsem tem!" se je oglasil Dick. „Gunn ni več živ, kakor tudi Flint ne!"
Prezirljivo so se mu sme i ali.
„Kdo se bo pa Gunna bal!" je vzkliknil George. „Najsi bo živ ali mrtev — prav nihče se ga ne hoji!"
In čudovito jih je ookrepčal ta razlog. Barva 8& jim je vrnila, kmalu so spet govorili vsi vprek, včasi so še prisluškovali in vlekli na ušesa, pa ter ie bilo vse tiho, so si naložili svoje tovore in stopili naprej, George je s Silverjevim kompasom * roki kazal pravo pot, Res je bilo, nihče se ni — bal Gunna.
Edini Dick se ni dal prepričati. Zvesto je molil iz svoje knjige in plašno se je oziralna vse strani,. Oči so mu žarele, in lica gorela — mrzlica Be ga je lotevala.
, „Sai sem fi povedal!" ga je dražil Silver. — ».Sveto Pismo si raztrgal —!" —
Pot }e bila zložna tu gori. Planota se je nagibala proti zapadu in šli smo nekoliko navzdol. — krovci, veliki in nizki, so rastli naokrog, večino-jjja pa pritlikavo grmičje, ki j« puščalo tu pa lam [ravnate goličave, ožgane ocl vročih solnčnih žarkov.
Držali smo se smeri proti severozapadu in bili ^oraj trdo pod vrhom „DaljnogledV
Kakor je vse kazalo, smo bili sedaj, ako vobče kedaj, v neposredni bližini zaklada. Vsaj tako smo sodili oo opombi na zadnji strani pridobljenega — zemljevida.
Povedal sem že, da so tri „visoka drevesa" ležala približno v smeri otočdia in kostenjaka, Flin-tovega kažipota.
Dospeli smo do enega teh dreves. Vse se je — gnetlo krog kompasa.
Ležalo je preveč izven smeri. — Ni bilo pravo —•
Tudi pri drugem drevesu smo se zastonj razburjali.
Preostalo je samo šo eno „visoko drevo" —,
Hraet ie bil, pravi gozdni velikan. Kakih dvesto čevljev se je dvigal nad nizkim grmičjem in in prostora je bilo v njegovi senci za celo stotnijo vojakov. Gotovo je bilo eno najvišjih dreves na o-toku in i. idno na veliko daljavo po morju.
Ni bilo nobenega dvoma — pod tem drevesom je ležal toliko zaželjeni zaklad, sedemstotisoč funtov zlata —.
Neverjetno, kauo je ta misel vplivala na upornike —,	•
Strah' je bil pozabljen, oči so jim gonele, noge so jim bile lahke in gibčne, vedno nagle je so hiteli, vso misli, vsa duša jim je koprnela le samo za enim ciljem, — za zlatom, ki je ležalo par korakov od njih v zemlji —.
Silver je hlastno šepal ob bergli, godrnjal je, in klel n divje vlekel za vrv, na katero sem bil
privezan
i Od časa do časa je pogledal nazaj na mene in smrtno sovraštvo mu je sijalo iz oči* Prav nič več nt prikrival svojih misli in bral sem jih kakor na ; dlani —., V neposredni bližini zaklada je pozabil | na vse, pozabil na dano besedo, na svojo obljubo, I na zdravnikovo svarilo. Zaklad je hotel dvigniti, ' ga spraviti na „Hispaniokr' po noči, pomorita, kar nas je bilo poštenih ljudi na otoku, in odjadrati , Kom¡;.¡ sem ga dohajal, Večkrat sem .se spotak-; nil in tedaj me je neusmiljeno potegnil za vrv in me ošiniJ s svoiim sovražnim pogledom,
Dick je daleč zaostal, molil je in klel obenem in mrziica ga je tresla.
Vse to je moreče vplivalo na-me. In povrh' me | je še strašila misel na krvave prizore, ki so se | pred nedavnim časom odigravali na tej planoti —. Divjaški Flint je tu gori pomoril svojih šest tovarišev in mirni gozd je odmeval od smrtnih krikov in zelena trata je bila oškropljena od krvi, Se se mi je zdelo, da vidim sledove besnega.boja na tleh in da mi donijo v ušesih klici groze umirajočih — mornarjev, •	,
Nesrečno zlato —. . Prihiteli smo na rob grmičja., „Hurra!" je zakričal George in ¡ rvi trije so. planili r>»pre.i —-.«••
Pa kakor od strele zadet) so obstali —, Polgiasen vzklik je zadooel —, S podvojeno naglico in k$kor obseden ¿e šepal Silver a njimi in vlekel mene -za sebe;

sestva, ki obdeluje za svfojega gospodarja vinograd. Za to delo dobi plačilo doloma v denarju in delcuna v naturalijah. Pni nas imamo zastarel vi-ničarski red. Imamo viničarje, ki služijo gospodarjem, ki žive v mestih in trgih, da celo izven nase države, in ravno listi viuičarji so uboga raja, ki no dobi ne dovolj živeža, nima ne sredstev, da bi svojo deco, ženo in sebe odela s pošteno obleko • Naš vini&arski red je tako zastarel, da je ireba novega. Jaz se samo čudim, da se jo oni začasni vi-ničarski red, ki so ga. lansko leto izdelale tu predložile organizacije viničarjev in vinogradnikov, torej strokovne organizacije, kjer ni bilo nobene politike zraven, v Belgrado zavrgel in je izginil v mizuipi g- ministra Puclja. Viničarji zaman) čakajo, da - dobijo to, kar potrebujejo, da bi si mogli — svoje življenje urediti tako, kot je to vredno človeka.. Vinogradniki sami uvidevajo, da je treba ta zastarali viničarski red predelati, da se inora dati viničarjem, ki so po veliki večini pridni in dobri ljud i, možnost, da pošteno žive. Zakonotvorec bt se* bil moral, če ni iz naših krajev, o tem in -formirati in bi moral v zakonski predlog vzeti tudi to tovko, ka ti nemogoče bo, da bi pozneje, v teku enega meseca, kakor to določa nek paragral, izdelala oblastna skupščina toliko važnih zakonov. Da bi pa vsak zakon šel pred narodno skupščino, tega ni treba, ker tu viničarjev ne poznate, ker nimate lega stanu, vsaj v laki meri ne kakor pri nas v Sloveniji.
Poselski red.
Nadalje ni tukaj nobene določbe, ki bi dala kako podlago za novi ¡.oselski red. O tem ne bom obširno govoril, povdarjam samo. da bi bilo prav poirebno, da bi se dala dobra, moderna podlaga za načrl ¡roselskega r.eda.
,	Stavbni in obrtni red.
Prav i osebno pa zadene našega kmeta sfavb -ni in obrtni red. Opozarjam samo na to, kar bode gotovo vsem gospodom iz Slovenije znano, da pri nas kmeta, ki sam ometa dimnik in ne pokliče kakega dimnikarja ter ga potem dimnikar ovadi, politična oblast navadno obsod' na veftko denarno globo- Pri nas n. pr. v ljutomerskem, mariborskem in tudi drugih okrajih se dan za dnem dogajajo take stvari, da okrajna glavarstva obsojajo kmete le samo radi tega, ker sami ometajo dimnike v svo -/ih hišah in to vse samo radi zastarelega obrtnega reda. Treba bi bilo novega, ki bo odgovarjal i Obrtnikom, kajti pošteni obrtniki sami izjav|l|]ajo , da ne morejo hoditi v oddaljene kraje v hribe in vsak mesec ometati dimnikov. Kmetje pa tudi nimajo toliko denarja, da bi mogli plačevati drage mestne dimnikarske
Stavbni red se ¡pa mora izpremeniti tudi še v drugih ozirih. Treba bi bilo, da nam da zakonotvorec dobra določila, ki bodo odgovarjala vsem zahtevam našega kmeta. Ce.danes pri nas napravi domači tesar kmet nov plot ali mu popravi domači sviniak ali kako drugo gospodarsko stvar pri hiáfi, r¿a nima mojstrske pravice, ga mestni ali trški mojster ovadi, in politična oblast obsodi dotič-nega Kmeta Zgodili so se slučaji, da je bil kmet kaznovan za 1000—3000 K globe samo radi tega . ker mu ;e domačin, njegov sosed, ki ijima obrtne pravice, popravil plot, svinjak ali kaj drugega.
Treba je, da se naš obrtni in stavbni red v tem ozira izpremeni in sicer tako, da kmetu ne bo treba, da bi za vsako stvar, za vsako malo popravilo pošiljal po mojstra v mesto.
ZadrožništT.
V tem zakonskem predi u o oblastni in srez-ki samoupravi manjkajo tudi jasna določila o za -{(ružništvn. Zadružništvo je kardinalna programna točka našega kmeta, delavca in obrtnika. Dandanes i veste, o tem ni treba tu obširno govoriti,
da more kmetsko, delavsko in obrtno ljudstvo odi-i)0 tedaj napredovati, če ima dobro razvito zadružništvo. Treba bi bilo tu imeti zadružne zbornice , kjer bi bile združen vse vrste zadrug: kmetske, obrtne, uradniške itd., da bi si medsebojno pomagale. 'f roba bi bilo v okviru zakona vsaj nekaj smer.nic, za ono, kar je potrebno, da bi se naše zadružni" vo kolikor mogoče izpopolnilo.
Kdo je kriv trpljenja naših rekru tov ?
Dr. Korošec je s poslanci Jugoslovanskega kluba in raznimi drugimi manjšinskimi klubi v narodni skupščini vložil obtožbo proti bivšemu vojnemu ministru generalu Zečeviču, kateri je z vpoklicem rekrutov ob Božiču leta 1921 zakrivil, da je okoli 300 naših sinov umrlo in 6000 obolelo vsled mrazu in pomanjkanja.
General Zečevič je kriv smrti in obolelosti teh žrtev, ker je vpoklical rekrute v najhujši zimi in ne preskrbel ne kuriva za transportne vagone, ne obleke ne obuvala, ne slame, ne tople hrane. General Zečevič bi naj bil pustil rekrute v domačih garnizijah in vse nesreče bi bile izostale.
V narodni skupščini v Beogradu se je zadnje dni preteklega tedna vršila razprava o naši obtožbi proti Zečeviču. in kaj se je tukaj dogajalo. Edini branilci naših trpinov, naših vojakov so bili poslanci opozicije, predvsem poslanci Jugoslovanskega kluba. Stranke vladne skupine, posebno srbski radikalci so branili Zečeviča na vse pretege. Naši demokrati in samostojni pa si niso upali odpreti usta v obrambo trpečih naših sinov. Tu je bila prilika, da se pokažejo vsi oni, kateri se hlinijo prijatelje našim mladeničem. Tiho so sedeli kot vladinovci in si proti Srbijancem niso niti upali odpreti usta. Drofenik, Mermolja, Urek in vsi kranjski samostojneži so ta dan delali tlako vladi in niso imeli srca za one, ki trpijo.
Naši poslanci so s predlogom obtožbe proti krivcu generalu Zečeviču zadeli Srbijance v živo. Po cele dneve so se posamezni vladni klubi posvetovali, se krega., med seboj, vlada ie imela dolgotrajne seie, beograjsko časopisje je bilo razburjeno, i razjarjeni so bili vladinovci. Na d#n glasovanja, v soboto, 1. aprila dopoldne je bilo v zbornici živo, kakor v mravljišču. Vladinovci so tekali sem in tje. Po skritih sobah so se vršile barantiie.
Vojni minister general Vasič je skušal braniti Zečeviča, a ni imel sreče. Govoril je o Napoleonu, o potrebi, da se strogo postopa itd. Naši poslanci so mu vikali in burno odgovarjali. Iz naših klopi so se slišali klici: »300 nedolžnih mrtvih žrtev!«, »6O0O od mraza in gladu obolelih ječi!« Burni so bili prizori; ko bi vi mladeniči in možje v Sloveniji to videli.....
Sam ministrski predsednik Pašič je prišel Zečeviču na pomoč. Izjavil je, da bo vlada sklicala posvetovalni zbor in bo krivce poklicala na račun. Vlada je predlagala, da se Zečeviča ne postavi pred sodišče, ampak se preide preko tega na dnevni red. Za vlado je glasovalo 148 poslancev, proti pa 73, torej ena tretjina.
Iz strahu pred izgubo vTadi ;h korit so glasovali proti obsodbi generala Zečeviča : demokrati, radikali, del muslimanov in samostojni. Vsem tem ni mar za nesrečne žrtve.
Prvi april 1922 v Beogradu, je bil dan žalosti za nas, ki čutimo z najboljšimi sinovi slovenskega in hrvatskega ljudstva.
Naši poslanci dr. Korošec, dr. Šimrak, Žebot in dru-govi so klicali: »Sramota! Škandal! Vi odoobravate, da je po Zečevičevi krivdi poginilo nad 300 nedolžnih žrtev! Evropski škandal!« Vladinovci so srepo gledali in poslušali svojo obtožbo.
Slepi in gluhi so
In tudi midva sva obstala kakor ukopana —.
Obsežna jama je zijala pred nami, njeni robova so so že üsuli in trava e že poganjala na dnu. Zloinlj»,. lopata in deske razbitih zabojev so ležale naokrog —.
Zaklada ni bilo več —.
XXXIII.
Kakor bi bil grom udaril vanje, tako so stali uf urniki krog prazne .jame —.
Edini Sil\er se je mahoma streznil.
Pred par trenutki so še bile vse njegove misli Obrnjene na zaklad, za zlato je bil pripravljen na nova izdajstva, na nove hudobijo — pa v hipu je bilo vse (o kakor izbrisano, potlačil je svoje razočaranje. oral svoje misli in še preden so se za,-/edJi tovariši od usodnega udarca, je že imel prijavljen rov načrt —.
u nenavaden človek je bil. iia", mi je šepnil, „vzemite tole in držite se iüj: ' i"
ifi stisnil mi je svoi nabas' "amokres v rolo
C .enem se je mirno pomaknil na severno plat ii 'i loko da je prišla meti naju in med uporni
V. • Domenljivo me je d<
«■Mi!
je pogledal, češ, trenutek-je re-
Oisto i ',tio me je gledal i» nisem si mogel kaj, ' mu .6 bi bil Šepnil:
To.. sto ¡znova izpremenili svoje misli i imel časa da bi odgovorit
in preklinjajoč so. uporniki drug za dru
5>«
O ptiču noju se pripoveduje, da tedaj, kadar mu preti kaka nevarnost, kateri ne more uiti, vtakne svojo glavo v grm, da ne vidi nevarnosti. Ko vtakne svoj kljun do vratu v gosti grm, smatra, da ga nasprotnik ne vidi. Isto in še bolj žalostno vlogo igra minister Pucelj z njegovo Samostojno. Ljudstvo ga je obsodilo v Slov. Bistrici, v Kranju na Gorenjskem, v Št. Janžu na Dolenjskem, v Št. Lenartu v Slov. gor. in številnih drugih krajih. A Pucelj, Mermolja in njuni koritniki-kolegi so slepi in gluhi. Narod jih ne mara več, ljudstvu so se odprle oči, na
gim pos&akali v jamo in grebli s prsti po zemlji . Morgan je našel zlat. Gineja je bila. Od roke do roke je šla, vsak jo jo hotel videti.
„Gineja —!" je vpil George in jo molel Johnu Silverju. ,.To jo torej tistiii tvojih sedemsto tisoč ft- itov -?"
„Le iščite, fantje!" je odgovoril John Sil ver s hladnokrvno prezir nosijo „Ne čudil bi se, ako najdete še par želodov v jami!'-
„Želodov — ?!" je kričal George. „Ali ga ču-jete! — Povem vam, njemu je bilo dobro znano — kaj bomo našli tukaj! — Le poglejte, na obrazu — mu stoji zapisano!"
,,E' George! Se spet vdinjaš za kapitana — ? Zares, prav podjeten fant si!"
Tonot pa so b*ili uporniki na strani svojega govornika.. Lezli so iz jame in divje so naju gledpl». — Eno pa je bilo pri tem dobro za naju, — vs? se spravili na drugo stran jame.
Tu &mo torej stali, na eni strani pet uporni -kov, na drugi pa midva s Stlvei jem. — Nobena stranka si ni upala prva začeti.
Silver se ni genil. Ravno e stal ob svoji bergli, pozorno jih je gledal, hladno in pogumno, kakršen ie bil vedno v skrajni nevarnosti.
Končno je zasodil George, da bo z nagovorom najbolje rešil usodni položaj.
„To/ariŠi", je dejal, „samo dva. sta iproti nam petim! Eden <e tale šepavi Silver, ki nas je pri -peljal semkaj in zvodil za nos, drugi pa tistile — mladiči Jaz mislim, da —
shodih jih ne marajo, celo pretepsti, linčati jih hočeio Ako ne bi naši voditelji med narodom zadrževali ljudsfe nevoljo, narod ai sam sodil samostojne zapeljivce. °
Najlepše pa je to, da farbajo slabostojni po časopis
ju sami sebe in čitateije. Pomagajo jim demokrati z vsen» svojim časopisjem. Dasiravno so bili na vseh gorej na! vedenih in še drugih shodih samostojni obsojeni od ljU(T stva samega, vendar še skušajo s poročili o »sijajne" uspelih shodih slepiti one, koji se niso udeležili Pucelie* vih, Mermoljevih in Drofenikovih shodov.
Slepi in gluhi so pa tudi pristaši Samostojne. Vsako dete zna, da je sedanja vlada zakrivila nešteto, gorja celokupnemu ljudstvu naše domovine, prav posebej pa še naše Slovenije. Vprašamo samo :
1.	Ali se je slovenskim in hrvatskim mladeničem go, dilo kedaj huje, kot se jim godi pod sedanjo vlado, v kateri sedi samostojnež Pucelj?
2.	Ali smo imeli kedaj v naši domovini tako grozne davke, takse in druga bremena, kot jih mora plačevati danes I met, delavec, obrtnik in drugo ljudstvo?
3.	Ali smo v naši domovini imeli kedaj toliko nereda, toliko krivic, kot se jih dogaja danes?
4.	Ali je stala naša valuta (denarna vrednost) kedai tako nizko, kot stoji danes?
5.	Smo li imeli kedaj tako neznosno draginjo, kakor-šna vlada danes po vseh delih Jugoslavije?
6.	Ali imamo državo na svetu koja bi bila pri vseh sosedih radi njene sedanje slabe vlade tako nepriljublje-na, kakor je ravno naša?
7.	Ali imamo vlado na naši zemlji, katera bi razmetavala milijone in milijarde za gledališča, za razbijače, za Wranglovce in za politične agitatorje in za številnih dru-
! gih nepotreb?
Vi zapeljani, vi slepi in gluhi, vi zakrknjeni, izberite ! si sami odgovor na ta resna vprašanja.
Pisec teh vrstic dodaje samo še to :
Samostojna kmetijska stranka sedi s svojim Pucljem v sedanji beograjski vladi. Samostojna in Pucelj ter vsi poslanci te pogubonosne stranke v BeogTadu drvijo čez drn in strn s Srbijanci, a v Sloveniji slepijo naše ljudstvo.
lluhi in slepi, pomislite vse to!
| Poštene može sramotijo.
Shod Samostojne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je samostojnim in demokratom tako zmešal možgane, da sedaj psujejo po svojih listih naše može. Tako n. pr. psuje mariborski »Tabor«, glasilo demokratskih advokatov in verižnikov odličnega Slovenca, gospoda Josipa Ketiš od Sv. Jekpba v Slov. gor. za bivšega »štajercijanca«. In vsi, ki poznamo gospoda Ketiša, vemo, da je gospod Ketiš zvest narodnjak že od svoje rane mladosti. Že, ko je šoli odrastel in do danes je stal v prvih vrstah narodnih bo-riteljev. V težkih in burnih bojih za posamezne občine v Slov. gor., v bojih za mariborski qkrajni zastop, v delu za probudo naroda je gospod Ketiš stal trdno in neomahlji-vo. In tega iskrenega narodnjaka si je drznil minister Pucelj v Št. Lenartu psovati z nemškutarjem, a v mariborski /Tabor« je napisal tajnik Samostojne o Ketišu, da je »štajercijanec«. Ali vas ni sram, vi samostojni časti-kradeži? Me svojimi udeleženci v Št. Lenartu ste imeli dunajskega romarja Hojnigga iz Pesnice, zagrizence Loj-zeka Gornika, Ferka, Hasina, Schiitza. Vsi ti so bili najhujši pijonirji za Veliko Germanijo, predsedniki in člani pc ružnic »Sudmarke, Schulvereina,« ter drugih velenem-ških društev. In vse te može smatiajo Pucelj in njegova samostojna uružba za največje Jugoslovane!
Mi ne bi zapisali teh vrst, a pokazati hočemo vsem poštenim možem, kako grdo lažejo in psujejo slabostojni od Pucelja pa doli do Mermolje. Sodite sami, in izrecite svojo obsodbo!
Proti zvišanju davkov.
so doslej Jugoslovanskemu klubu potom tajništva SLS v Celju poslale protest: občina Staritrg, Kmetske zveze: Št Andraž pri Velenju, Bele vode, Nazaret—Kokarje, Slivnica pri Celju, Laško, Vojnik in Ljubno. Omenjene KZ so s svojim protestom zdužile še druge zahteve: da slovensko vojaštvo služi skrajšan rok v Sloveniji; da se S Slovenskimi \ojaki dostojno ravna, da dobivajo zadostne in dobre hrane in obleke; da imajo priliko za dopust in brezplačno vožnjo po železnici, da se jim dovoli čitanje slovenskih listo in knjig ter da nikdo ne žali njih verskega prepričanja; da se za zdravstveno stanje vojakov bolje skrbi in da v Srbiji oboleli vojaki pridejo v oskrbo v ljubljansko bolnišnico! KZ Nazaret—Kokarje še posebej poziva ministri za poljedeljstvo; da naj obrača več pozornosti" na živinorejo. Pred vsem se je izkazala potreba, spremeniti ali nadomestiti plemensko živino z novo oziu druge pasme plemenom. To potrebo čuti zelo gornjegraj-ski okraj, kjer že več desetletij obstoji eno in isto pleme goveje živine. Sol za živino naj se uvaža brez carine.—-Protestiraju tudi proti nameravani strankarski razdelitvi državne podpore, po receptu dr. Žerjava, ki je namenjena revnejšim okrajem v Sloveniji. Dalje proti sklepu Višjega šolskega sveta, da se ukinejo šolarske maše in stopi veronauk med vsemi šolskimi r 'meti na zadnje me~ sto! Ker ležijo vsa ogromna še-1 remena na ramaj* davkoplačevalcev-kmetov in del	naj imajo oni tuj»
pri pouku svojega otroka odločil io besedo! KZ na Ljubnem še posebej v svojem protest' '. leva, da se l°vS zakon v toliko spremeni, da bo . ' sak posestnik n svojem zemljišču streljati zajce, -e mu delajo ŠKodo. vek na vozove na vzmetih se naj ukine! Slednjič zahtevajo vse KZ nove volitve!
Nekaj odgovora.
Kan-or sem zvedel, je g. minister Pucelj v Jj Lenartu na shodu govoril o prodaji ž'vino, kilOJ naša država prejela od Nemčije kot vo.no odsk nino. Trdil je, da sem jaz v zbornici v svoji terpelac!7 zaradi prodaje fe živine pod roko kel, da g. ministra ne zadene nobena krivda» ^ se s to neresnico begajo ljudje, zato n-ramo to-stvar pojasnit? še v „Slov. Gospodarju.
Jaz sem v svojem govora \ zbornici pov^j jal, da'obstoji glede prodaje živine krivda m fl»'
.gjpžava za več milijonov dinarjev oškodovana.
Treba je poiskati krivca. Dokler pa se zade -va ne pojasni, nočemo naravnost nikogar dolžiti , {Udt g. ministca ne. Sigurno pa je, da je nekdo kriv.- Radi tega je treba izvoliti parlamentarno pretskovalno komisijo, ki bo stvar preiskala ter £rivce izsledila. Vsi, ki so s to zadevb oškodovali državo, morajo bati strogo kaznovani, morajo pa tudi državi povrniti vso škodo. Dolžnost gospoda ministra bi bila, da sam podpira ta predlog, ne pa, da išče izhoda iz te zagate na ta način, da je njegov HJubov tovariš g. Mermolja predlagal, naj ge gre preko tega vprašanja na dnevni red. To se pravi, da se zadeva pokoplje! Zakaj se boji g. minister komisije? Ce je nedolžen, bi ravno s to preiskavo pokazal, da hoče krivico popraviti. — Sam bi tako pomagal, poiskati krivce« Ne bode pa krivice popravil, ako bo moj govor po shodih napačno tolmačil.
Dodajem še ta račun: G, Pucelj je kol polje -delski minister brez javne licaijacije prodal 17.000 glav goveje živine izvozničarski družbi „Promes -ga", oziroma izvozničarjem Pašiču »sinu ministrskega predsednika), milijonarjem Hainerju in Pre-floviču 1 kg žive teže te živine na mejni postaji v Nemčiii za 1 dinar t 16 kr.on. Imenovani iz -vozničaru so prodali to živino v Švico za 1.60 Švi carski frank, t. j. za okoli 90—96 jugoslovanskih kron. Razlika med 16 in 90 K znaša nič manj nego 74 K. Izračnate, Čitatelji sami, koliko znaša skupni dobiček pri 17,000 glavah, ako tehta 1 vol povprečno 500 kg in če so verižniki zaslužili 74 K pri 1 kg. Kdo je zakrivil, da to živino ni država sama prodala naravnost Švicarjem?
Davorin Krainc. nar. posl.
Načelna in osebna politika.
Nekaterim ljudem zlasti na deželi se pri besedi «politika« vzbujajo prav čudni pojmi v glavi. Premnogo jih je, ki govore : vsaka stranka laže ... ne vem, komu bi verjel ... . najboljše je, če vse pustim pri miru. Kadar pa dobiva en plačilni nalog za drugim, se grabi za lase in za suh ter prazni žep ter preklinja tiste, ki ga pritiskajo z neusmiljenim davčnim «šraufom«. Ali mi verjamete, da še premnogi vedno drže s Samostojno stranko, ki pomaga vladi izstiskavati iz kmečkih^ žepov krvavo pridobljene kronice? Ali je mogoče, da ie še najdejo ljudje, ki nasprotujejo Kmetski zvezi, dasi je znano, da se ravno ta najbolj po robu postavlja krivičnemu izmozgavanju našega ljudstva? Je mogoče, pa tudi resnica je to, da je še dovolj takih zaslepljencfev. Kaj pa je temu vzrok? Pre-mnogokrat takozvana osebna ali vaška politika, ki zapravi in potepta prave načela vsled malenkostnih zakotnih razmer.	,
V	gostilni so se stepli dobrovoljni fantje in sosedje. Vsi so sicer drugače dobri ljudje, bili so predpoldne v cerkvi, ter poslušali božjo besedo, pa dobra kapljica jim je navzlic temu zlezla v glavo. Gostilničar miroljuben, pa odločen mož, pristaš SLS pa ne trpi tepeža v svoji hiši ter razgrajače enostavno vrže na cesto. Kaj je bila posledica tega? Ko so bile volitve, so vsi na cesto vrženi užaljenci volili ravno nasprotno, kakor gostilničar, ne iz-načelnega prepričanja, temveč zaradi malenkostne osebne zadeve.
Ugleden in bogat meščan je pozabil na težave malega kmeta in delavca, ter pristopil k Samostojni. Pridejo obč. volitve : mož ima mnogo sorodnikov, pa so večinoma pri Kmetski zvezi, z mnogimi je tudi v botrinji in glejte, ker se ne upajo sorodniki zameriti bogatemu bratu ali stricu, potegnejo pri volitvah z njim, ter volijo Samostojno, dasi jim vest očita, da so prodali svoja načela.
V	občini je dolga leta županoval dober, ugleden mož, odločen pristaš krščanske stranke. Kakor pri vsakem gospodarstvu, tako pride tudi pri občinskem večkrat do kakega nesoglasja, ki se pa pri občini poravna z večino oddanih glasov pri glasovanju. Ker je torej pri glasovanju prišel do veljave predlog župana, je začela manjšina proti njemu rovariti, in ko so prišle volitve, so se iz dotičnih ne-zadovoljnežev izvalali pravi pravcati — samostojneži. — Ali so res pristaši tistih samostojnežev, ki nam zdaj nalagajo ogromna bremena? Kai še? Nikdar niso bili in nikdar ne bodo.....Toda, kako to, da so volili ž njimi?
Vse zaradi domačih občinskih razmer. Ako bi bil župan samostojnež, bi pa iz nasprotovanja proti njemu vlekli magari s Kmetsko zvezo. Torej zopet pomanjkanje načel, zopet takozvana zakotna ali vaška politika.
Proč z vsemi malenkostmi in osebnimi oziri, kadar se je treba odločiti proti krščanski stranki ali za njo! Če je moj največji osebni nasprotnik pristaš prave krščanske . stranke, ne bom radi tega pristopil k taki stranki, ki je njemu nasprotna, češ, da bo še bolj jezenf To ni moško, ampak otročje postopanje. Pa tudi, če bi se bila kedaj siepla, če bi se bila tožila, če bi še bile kake druge težave med nama, kaj me to briga pri volitvi? V Beogradu se presneto malo brigajo, če sva si midva dobra ali ne, — pač pa se tam doli pozna, če je vladala med nami prava siga tisti dan, ko so bile volitve!
Da pa se bodo med našimi volilci utrdila krščanska načela, da bodo ostali značajni tudi v burnih dnevih volilne borbe, k temu je potrebno :
1.	Izobrazbe, ki se črpa iz dobrih predavanj, knjig in časopisov.
2.	Samozatajevanje, ki človeka varuje nepremišljenih korakov.
3.	Ljubezen do splošnosti, ker če sem vnet za splošni Wagor, bom tudi sam tega deležen : če pa delam le zase, če nočem le sam z vsemi štirimi stati v koritu, potem delam krivico tistim, ki morajo stradati. Ljubezen do bližnjega je program le krščanskih značajev.
Politični ogled,
KRALJEVINA SHS. Večina opoticlje Je zahtevala od vlad? in skup-
ščine, da se postavi bivšega vojnega ministra generala 2ečeviča pred sodni stol raai smrti in obolelosti toliko re-krutov. Generala je vzela pod svojo zaščito roka vladne večine in gospod Žečevič gotovo ne oo nikdar obsojen, ampak bodo celo zadevo z večino, ki je slepo vladi vdana, potlačili. Naši poslanci so se zopet pritožili, pri sedanjem vojnem ministru Vasiču, radi slabega postopanja z našim vojaštvom v Nišu. Gospod minister je po stari navadi obljubil preiskavo in odpomoč, ki bo ostala samo obljuba. Na zadnji seji skupščine so bile na dnevnem redu razne interpelacije poslancev. Narodno skupščino bodo ta teden zaključili in poslanci se bodo razšli na velikonočne počitnice. Zastopniki naše države se odpravljajo na mednarodno genovsko konferenco. Med temi zastopniki so sami radikali ter demokrati.
REKA.
Reški fašisti se še vedno trudijo, da preprečijo vrnitev predsednika reške konstituante Zanelle.
BOLGARIJA.
Vlada je zemljoradniška, izhaja torej iz narodne večine, iz delovnih slojev, velekapitalisti in nacijonalisti so pa proti njej ter ji nasprotujejo, kjer le mogoče. Ministrski predsednik je pozval vse stranke, da si izberejo svoje zastopnike za konferenco v Genovi, ker hoče, da vse stranke spoznajo položaj in politiko v Evropi in pa da se na evropski konferenci čujejo glasovi vseh bolgarskih strank. Samo komunisti so se odzvali temu povabilu in tako bo Bolgarija zastopana samo po strankah delovnega ljudstva. — Bolgarska je spoznala veliko nevarnost, rusko-carističnega gibanja in sedaj je izdala naredbe, ki bodo Wranglovce prav kmalu odpravile. Vsi ruski oddelki se morajo razorožiti, vsi Rusi so podvrženi bolgarskim postavam, nobeden ne uživa kakih ugodnosti, no-' beden ne sme nositi tirožja in vsi marajo živeti na lastne i stroške, ne smejo pa brez dela pohajkovati. Pri ruski sov-| jetski vladi bo Bolgarija izposlovala amnestijo za vse ca-I ristične vojake in za druge begunce, ki niso igrali kake posebne politične vloge proti sovjetski Rusiji, in potem bo vse Ruse odpravila domov.
VELESILE IN GENOv oKA KONPERENCA.
Med zavezniki, .zlasti med Francijo in Angli-■ jo še nikdar ni bilo toliko nesporazumljenja kot sedaj tik i pred genovsko konferenco. V Franciji kričijo visoki i državniki o sili topov in bajonetov, o odločnosti proti Nemčiji in Rusiji, v Angliji pa gledajo na evropski polo-i žaj iz sporazumnega in spravljivega stališča. Angleški zunanji politiki bodo sledile tudi druge države, Francijo pa poslušajo še k večjemu v Beogradu, Bukarestu in Varšavi. — Na vsa ta nasprotstva med politiko nasilja in politiko sporazuma pa gleda Amerika ter se bolj in bolj odmika. | V senatu Zedinjenih držav se jasno in odločno govori o tem, da Evropa ni vredna podpore in da je ne dobi poprej, dokler srednjeevropske države ne znižajo svojega vojaštva, ne spravijo v red svojih proračunov in ne nehajo z neprestanim tiskanjem bankovcev. *mmimm0mmmmmsmmm mmmmammmmmmammimf
| Ob pogrebu kneiešicefa, j
Sožalje povodom smrti.
■ Sv. Oče Pij XI. je po svojem tajniku ob priliki smrti našega knezoškofa poslali stolnemu kapitelju sledečo' so-žalno brzojavko : «Sveti Oče želi blagopokojnemu škofu večni mir. Vam vsem pa podeli apostolski blagoslov kot nositelja nebeške tolažbe.« Nadalje so izrazili svoje sožalje : Kralj Aleksander, minister ver dr. Krstelj, pokrajinski namestnik Ivan Hribar, predsednik oddelka za uk in bogočastje dr. Skabeme, ptujski okr. glavar dr. Pirk-majer, nadškof solnograški dr. Rieder, ljubljanski škof dr. Jeglič, ljubljanski stolni kapitelj, prior križniškega reda p. Val. Učak, dr. Grivec, dekan bogoslovne fakultete v Ljubljani, minoritski samostan v Ptuju, županstvi Konjice in Bezina, dekanijski uradi Kozje in Vuzenica, ravnateljstvo mariborskega moškega učiteljišča, kemična tovarna v Hrastniku, grof Festetič, grof d Avernas, dr. Krše-van, policijski nadkomisar, mariborski okrajni glavar dr. Lajnšič, polkovnik Dokič, župan Grčar, komanda mariborskega mesta general Plivelič, rodbina Scherbaum, škofijski ordinarijat v Banjaluki, knezoškof celovški dr. Adam Hefter, šibeniški škof dr. Miletf ordinarijat grško-katoliš-ke škofije križevačke, dunajski knezoškof in kardinal dr. Piffl, graški knezoškof dr. Leopold Schuster, dr. J. Roes-ler, škof v št. Hipolitu na Nižje Avstrijskem, Volbenk Sera jnik, generalni vikar in prošt v Dravogradu, ^upnijski urad Velika Nedelja, finančni ravnatelj v Mariboru, vse-učiliščni profesor dr. M. Slavič, ki sedaj biva v Rimu, ravnateljstvo drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru, mariborska podružnica Jadranske banke. Jugoslovanski klub v Beogradu, kongregacija hčera Božje ljubezni na Dunaju, Klub Čehov v Mariboru, notar dr. Ivo Šorli v Rogatcu, Katoliško gospejno društvo v Mariboru, arhidi-jakonat konjiški, knez Alfred Windischgratz iz Konjic, okr. glavar dr. Trstenjak in okr. komisar Mahnic iz Konjic, tržki župan konjiški Fr. Gologranc, župan konjiške okolice, Bezine in Tepanja, dr. Rudolf kot načelnik konjiškega okrajnega zastopa, konjiški Orel in Kat. izobraževalno društvo itd.
Pogrebne slovesnosti.
Pogrebne slovesnosti našega blagopokojnega nad-pastirja so se pričele v pondeljek dne 3. aprila ob 8. uri zjutraj. Davno pred določeno uro so se začele zbirati pred škofijsko palačo, v stolnici in v frančiškanski cerkvi ter na cestah in ulicah ogromne množice vernikov, ki so prihajali od vseh strani. Duhovščina se je zbrala v stolnici in je od tam odšla v žalnem sprevodu pred škofijo - hišo žalosti. Telesne ostanke rajnega je tu blagoslovil stolni prošt dr. Matek. Krsto so nato prenesli v svečanem sprer vodu v stolno cerkev in jo položili na katafalk v sredini cerkve. Prostore okrog krste so zavzeli duhovniki in bogo-slovci. Duhovniki so opravili tozadevno predpisane molitve. Vsled silnega navala ljudstva je vojaški kordon zaprl za promet ves Slomškov trg. Proti 10. uri so začele prihajati razne deputacije in uradništvo. V stolnici so bili navzoči: Kot zastopnik našega kralja Aleksandra poveljnik Dravske divizije general Dokič, pokrajinski namestnik Iv. Hribar, načelnik oddelka za uk in bogočastje dr. Skaber-ne, mariborski okrajni glavar dr. Lajnšič, finančni ravnatelj dr. Josip Povalej, bivši minister Gostinčar, ter člani Jugoslovanskega kluba poslanci Nemanič, Skoberne in K rajne, župan mariborski Grčar z zastopniki občinskega
sveta, dvomi svetnik Pon, polkovnik Babič ter oikirsM zbor, nače rvik mariborskega okrajnega zastopa dr. Leskova;-, zastopstva tržke občine Konjice, in konjiške okolice, Tepanja, Bezine, načelnik konjiškega okrajnega zastopa dr. Ivan Rudolf, ravnateljstva mariborskih srednjih Šol, j moške kaznilnice, policije, orožniško poveljstvo, deputa-; cije Krščansko socijalne zveze, Orlovske zveze. Slovenske ! kmečke zveze, itd. Od višjih cerkvenih dostojanstvenikov so bili navzoči škofje : nadškof zagrebški dr. Bauer, i škofi: dr. Jeglič iz Ljubljane, škof dr. Karlin iz Ljubljane, ! škof djakovslti dr. Aksamovič, graški škof 80 letni starček dr. Schuster, generalni vikar Volbenk Serajnik, graški stolni prošt baron Oer, graški kanonik Fotsch, Ijublja»-ska kanonika Nadrah in Sušnik, opat rajhenburški Epalle, arhidijakon konjiški Fr. Hrastelj, ptujski prošt Jurkovič itd. Slovesno sveto mašo je opravil zagrebški nadškof dr. Bauer, slovesno, jedrnato, srca pretresujočo pridigo pa ljubljanski škof dr. Jeglič. Po slovesnostih v stolnici se je začel premikati veličastni sprevod. Za križem so korakali učenci šolskih zavodov, Društvo kat. pomočnikov, Vin-cencijeva družba, Moška marijanska kongregacija, Ce-ciljansko društvo, Orel, častna vojaška stotnija, vojaška godba, duhovščina, nadškof, škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki. Za krsto so pa korakali : Dvorni kaplan Umek, ter sorodniki blagopokojnega cerkvenega kneza med njimi brata Anton Jerovšek iz Nove vasi pri Slov.
Bistrici in Franc Napotnik iz Tepanja pri Konjicah, škofov bratranec p. Leopold Napotnik, upravitelj v Svečini, ravnatelj Cirilove tiskarne dr. Anton Jerovšek, župnik Ant Pučnik od Sv. Petra na Medvedovem selu in Friderik Ratej, kaplan v Žalcu itd. Za temi so sledili generali Dokič, Maister in Plivelič,' pokrajinski namestnik hran Hribar, skoro polnoštevilni oficirski zbor, zastopniki ob~ lastev, uradov in društev, Gospejno društvo, Šolske sestre, Sestre Magdalenke, Tretji red, Dekliška Marijine družba, Krščansko žensko društvo, škofijski uslužbenci ter na tisoče drugih vernikov.
Truplo blagopokojnega našega vladike je bilo položeno ravno pod večno lučjo v frančiškanski cerkvi, kjer čaka splošnega vstajenja. Ob odprtem grobu mu pa mi verniki obljubljamo, da se hočemo zvesto ravnati po naukih, katere nas je učil naš blagopokojni cerkveni knez in mu kličemo : Spavaj sladko! Na veselo svidenje nad zvezdami!
Nasilje v iečati.
Srednjeveške mučilnice zopet vstajajo. Človek bi mislil, da so že davno zavržene in odpravljene, pa glejp danes v takozvani «demokratični in napredni« dobi se ti kažejo pri nas pri vsakem političnem procesu, ko pride stvar pred javno sodišče v vsej svoji strahoti.
Imeli smo že par velikih komunističnih procesov, zraven nešteto manjših razprav, nešteto razprav proti pristašem opozicijonalnih strank, proti hrvatskemu in muslimanskemu življu in vsakokrat so se obtoženci in osumljenci spreminjali v tožitelje nad nasiljem, ki se je nad njimi v ječah in uradih vršilo! — V beograjski ječi «Glav-njači« se že od nekdaj vršijo vsakovrstne grozote. Tudi v nekdanji kraljevini Srbiji so se v njenih celicah in kleteh ljudje mučili in ubijali. Nad političnimi nasprotni«! raznih oblastnikov se je znašala polcija, razni divjaki v policijski in stražarski uniformi so jih mučili, vihteli so bi-kovke in batine in če jetnik ni nikdar več videl belega dne, se ni dalo dognati, kake smrti je umrl. Še danes se iznašajo v javnost razni zločini, ki so se pred 15 leti vršili v teh ječah in sedanji procesi kažejo, da so se okrutnosti še pomnožile. Po poskusu vidovdanskega atentata v Beogradu je več tisoč ljudi romalo skozi to strašno ječo. Mnogo od njih je še pol leta pozneje na razpravi kazalo pohabljene ude, odprte rane, izbite zobe, večina pa, če že sama ni bila mučena in tepena, je pa poslušala noči in dneve stok in krik drugih mučenih žrtev. —
Zadnje dni marca se je v Prijepolju dovršil proces proti 24 kmetom — muslimanom, ki so bili obdolženi zveze s hajdukom Boškovičem, ki je dolgo ropal in haj-dučil po Sandžaku. Sodišče je devet obtožencev obsodilo na dve in triletno ječo, 15 pa popolnoma oprostilo. O obsodbi se tu ne da govoriti, saj je vendar znano, da se dajo paragrafi različno obračati in da hajduk s svojo močno in dobro oboroženo bando ni mogel imeti ne potrebe ne. koristi kake seljaške pomoči.
Bilo, kakor bilo, čudno je, da so mogli sploh koga obsoditi, ko se je na razpravah izkazalo toliko nezakonitosti od strani državnih organov od načelnika pa do stražarja. Obtoženci in celo priče so bili mučeni na nečloveške načine. Krvniki okrožnega načelstva, žandarmerije in ječe tudi ženam niso prizanašali. Tepli in mučili so vse, kar jim je prišlo pod roke. Batine so delili z volovskimi žilami, biči in korobači, v manjših «preiskavah« so pa delili udarce s pestjo in brco, kamor je pač padlo. Nekateri listi so o razpravah prinašali poročila svojih posebnih poročevalcev, ki so si beležili vse izjave ubogih žrtev ter so jih v pristni, priprosti, a strašni obliki tudi prinašali. Človeku, ki to čita, se ježijo lasje in v strahu se vprašuje : «Kje smo?!« —
Eden pravi: «Zobe so mi izbili, življenje so mi prikrajšali za 20 let, največ me je bil in mučil kapetan Aleksič, ki mi je tudi hišo zažgal.« — Drugi: «Povedal sem jim, da sem res govoril z Boškovičem. Prišel je, in moral sem ž njim govoriti, kaj si hočem, jaz ga ne morem ukrotiti, če ga celo žandarji ne morejo. Gospodje so me pa tepli ter vpili: «Priznaj, priznaj, da si ga pogostil s pečenko in potico!« — Kako naj priznam, ko ni res, ko kot siromak teh dobrih stvari nikdar nisem imel.«
Najstrašnejše muke je trpel Mladen Ostojič. V na-čelnikovi sobi pred samim načelnikom Peruničičem in inšpektorjem so ga tepli, suvali in nazadnje so mu — igle bodli pod nohte. Priznaj, priznaj! — Kaj naj prizna, ko nič ne ve! — V kleti so ga slekli, privezali na klop in strašno tepli z bikovko. Ko so prinesli še neke klešče, da bi ga ščipali po razmesarjenem telesu, je rekel mučeni siromak : «Pustite me, vse priznam, karkoli hočetel« — Krvavega in ranjenega so pustili ležati na tleh, načelnik je pa naročil, naj se skrbi, da nikdo ne izve, če bi izdahniL
Mučeni jetniki so tako «priznavali« eden za draginj eden je izdržal več bolečin, drugi manj. Na razpravi so celo nekateri srbski žandarji govorili v korist obtožencev, prej jih je bil pa kapetan Aleksič prisilil, da so pod» pisali lažnjive in krivične zapisnike.
Kje smo in kam pridemo, če stražarji zakonov ne pridejo do pravnega in človečanskega pojmovanja? Vlad®
Je odgovorna ra delo in vzgojo svojih oblasti in svojih ugMbencev ® vsi pošteni in kulturni ljudje, kolikor jih j» še v paarfamtemtu, bi morali odločno nastopiti proti sramoti in krivici nasilja. Pri vsakem procesu, ki toliko na-sflja razkrije, pade nekaj obsodb, kaj se pa zgodi z divjaki to4 so * tem slučaju načelnik, inšpektor, kapetan Alefcšfci sit drugi, se pa nikdar ne zve.Te je treba naj-strožje iatrftovati, javnost mora to rvedeti in stroga kaze« mena biti straši o za vse druge divjake in nasilneže.
Tedenske novice.
Zíiiáaaj« kraljeva civilne liste. (Kraljeva civilna lista so dohodki, kalere plačuje državna blagajna za kraljeve osebne potrebe.) Vlada je sestavila poseben predlog za povišanje kraljeve civilne liste, ki pride pred narodno skupščino, kjer bo po stari navadi
Sotovo odobren. Po tem predloga bo civilna lista fjegovega Veličanstva Aleksandra I. povišana za letnih 24 milijonov in sicer 18 milijonov dinarjev in 8 milijonov francoskih frankov, kar znaša letnih 60 milijonov dinarjev ali 240 milijonov kron in dnevno 2 tretjini milijona. Civilna lista se izplačuje v ravnokar omenjeni višini od 1. januarja 1922 dalje. Civilna lista se brez dovoljenja narodne skupščine ne more niti zvišati niti ne zmanjšati brez kraljevega dovoljenja Jugoslovanski-klub je že izjavil, da ne bo glasoval niti za staro, niti za povišano civilno kraljevo Sato.	Üfc$ Mg
litó naše bodoče kraljice — rumui.ske prin-cezin/e Mariole — kraljica Marija se mudi te dni v Beogradu, kjer se razgovaija s kraljem Aleksandrom o podrobnostih glede poroke. Ko bodo ti razgovori končani, bo obiskala rumunska kraljica tudi Hrvatsko in Slovenijo.
Bárái cesar Karel umrl V 35, letu svoje starosti, v 5. letu, ko je zasedel prestol Habsburianov in 3 leta potem ko ga je izgubil, je dne 1. aprila t. 1. v pregnanstvu tam doli v mestu Funchal na otoku Madeira v Atlanskem morju umrl bivši avstrijski cesar in ogrski kraij Karel Habsburški- Poročila o njegovi bolezni ae nasprotujejo, kajti nekatera pravijo, da je podlegel srčnemu krču, druga pa, da ga je Egrabila pljučnica. Usoda je nanesla, da je preko teeii trupel, prestolonaslednika Rudolfa, cesarja Franca Jožefa I. in nadvojvode Franca Ferdinanda nepričakovano zasedel prestol Habsburžanov, za katerega mi bil pripravljen in tudi ni imel potrebnih zntoiaoeti, kajti po svojem duhu je bil slabič, brez vsake politične dalekovidnosti in cincar v praven potnem besede. Ker je tudi bil močno udan alkohol®,. je vselej zamudil vsako priliko, da bi bil v usodepolntb trenotkih pokazal svojo možato odločnost V veliki dobi, katero je preživela rajna Avstrija, ni bfl mož aa svojem mestu, kajti pri izberi svojih svetovalcev je imel nesrečno roko, bil je igračka v rokah teh kratkovidnih svetovalcev. Kjekoli je bilo treba z železno roko poseči v državna posie, se je v zadnjem tienotki umaknil, ali pa 'to delo prepustil nezmožnim možem. Ako bi bil Karel Habsburški zasedel prestol v mirni dobi, bi ga slavili kakor vse njegove prednike, toda za težko vojno dobo ni bil ustvarjen, kakor sploh noben Habsbur-žam, izvzemši morda cesarico Marijo Terezijo, o kateri se je splošno sodilo, da je bi'a edini moški med Habsbufžani. Rajni cesar je bil poročen z italijansko princesinjo Žito, ki je vsestransko naobra-žena, duhovita in odločna ženska. Nesrečni zadnji kronani Habsburžan zapušča 8 nedoletnih otrok. V svoji oporoki je izrazil željo, da se njegovo truplo prepelje na Dunaj in tamkaj pokoplje v cesarski grobnici pri o. o. kapucinih. Smrt Karla Habsburškega je politični položaj v Srednji Ev?opi zelo razbremenila in olajšal a, čeprav so nekateri Habsburžanom prijazni madžarski krogi proglasili njegovega sina Otona za postavnega madžarskega kralja.
Zopet kolesen našega ministrskega predsednika PaSiča. Iz Beograda javljajo, da je g starosta zot>et obolel in ae bo mogel na mednarodno konferr o v Genovo. O vzroku njegove politične obolelost, se govori različno. Pravijo, da se je pojavila med radi-kalci močna struja, ki zahteva, da naj odstopijo vsi dosedanji radikalni ministri iti jih naj zamenjajo dragi radikalci, ki že dalje časa niso irinistrovali. Ta struja radikalcev se baje naslanja na Protiča in s^ je že g. Pašič tako ustrašil, da je rajši pustil Genovo in se ja . il marod, da mu ne bi v dobi njegove odsotnosti izpodnesü njegovi nasprotniki predsedniškega stočka. G. Nikola Pašič zna v¿e pretečemu navarnosti odvrniti potom boiezrti.
Varonaak bodo podučevali svetni učitelji. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo z vso . naglico zakonski predlog glede šolstva. Po tem zakonskem načrtu bodo podučevali na vseh šolah veronauk svetni učitelji. V srednjih šolah kot gimnazijah in realkah se bo podučeval verona* samo v 4 nižjih razredih, v višjih pa ga sploh no bo. Lepo se nam obeta pri neznosni draginji, pora.-	in vedno
novih davkih. Kij bodo rekli k Krnu r akon^kemu predlogu, ki je naperjen predvsem, proti katolikom naši starši, je pa drugo uprašanje.
Nekdaj je bilo drugače. Naš vojni minister general Vašič je že izdal naredbo, po kateri so vpoklicani k vojakom bogosloven vseh ver, ki ao rojeni 1898 in mlajši, ki so že dovršili svoje študije. Bogo-slovci, ki so posvečeni, bodo služili 12 mesecev v duhovniškem oddelku po vojaških bokngak. Glede te svoje nove naredbe pa ni upra&*J g., vojni minister ne katoliške.cerkve in ne narodne skupščine.
Minister Pucelj — namerava odstopiti ? Tako
govorijo njegovi ožji prijatelji že več tednov. Izgo-vaijajo se, da odstopi radi tega, ker ne more ničesai več doseči... Volovska kupčija seveda ni vsak teden. Razumemo njegove želje po odstopu .. .
Iz ormoškega okraja nam pišejo: Gospod minister PuceJj so poslali občinam našega okraja »pi-ruhe« za vuznene praznike v obliki pšenice in ja-rega ječmena. Občina je dobila 114 kg pšenice in 30 kg jarega ječmena. Dali so nam seboj recept za uporabo. V prvi vrsti se mora zrno razdeliti med občinske reveže, ostalo pa se mora posejati, da bo kaj semena za drngo leto. Občine so prišle v zagato, ker samostojni pravijo, da so oni občinski siromaki, pa čejo imeti pšenico za sebe, revežev pa nečejo poznati. Zopet v drugi občini kjer ni samostojnih pač pa mnogo občinskih revežev, si župan z odborom vred beli glave kako naj razdeli zrno. da dobijo reveži svoj delež in še ostane občini dovolj za seme? Kmetje vabimo g. Paclja, da pride sam k nam in nas poduči na kak način se lahko 114 kg pšenice porazdeli na kope občinskih revežev in še kaj prek ostane za seme? — G. ministru bomo za njegov trud hvaležni in še osebno se mu prav lepo zahvalimo kadar pride k nam.
Samostojni kričači so jo izkupili. Minulo nedeljo 3. t. m. sta zborovala dr. Korošec in poslanec Brodar v Radovljici na Kranjskem. Med naše pristaše zborovalce se je vrinilo več najbolj zagrizenih samostojnežev, ki so hoteli pod vodstvom slabostoj-nega razgrajača Ažmana razbiti naš shod in se nekako maščevati, ker so naši napodili Puclja iz Slov. Bistrice, Kranja, Št. Lenarta in Apač. Njih namen pa se jim je izjalovil, ker so segli naši po samopomoči, pometali samostojne iz svoje sredine in kolovodja razgrajačev Ažman jo je po časopisnih poročilih pošteno izkupil, da bo miroval nekaj časa.
Posla nec Ivan Urek iz Globokega pri Brežicah je odšel 29, marca v Beograd da glasuje s Srbijanci za generala Žečeviča in da dvigne dijete za mesec april. Te dni je zopet dospel v Globoku, da zaceli svoje rane.
Slovenski batinaski poslanec Mermolja — tako piše Radičev »Slobodni dom« — opisuje v batinaš-kem listu »Slov. Narod« na dolgo in široko vse svoje razgovore s Stjepanom Radičem (razen zadnjega; zakaj — to mu je dobro znano!) in dogovore med njim in nekaterimi hrvatskimi poslanci v času, ko je bil Radič še v zaporu. Opis je v glavnem resničen, sestavljen po raznih beležkah, ki izvirajo iz istega dne. Že samo ta okolnost dokazuje, da spada Mermolja med batinaše, katerih se je tako krčevito ohlenil, da bo odpadel najbiže šele tedaj, ko mu bo slovensko kmetsko ljudstvo pri prvih včlitvah pokazalo, da nima zanj niti ene gumijeve krogljice, kakor tudi on ni imel niti besedice za Slovence in Hrvate takrat, ko so v Beogradu razkosavali Slovenijo in Hrvatsko._____
Za ministrom Pucljem je prišel do žvižgov bivši minister-demokrat dr. Kukovec. Ministra Puclja je naše uvidno ljudstvo že obsodilo: v Slov. Bistrici, v Kranju, St. Lenartu ter v Apačah. Puclja pa niso poznali iz ravnokar navedenih shodov njegovi lastni pristaši, ampak že spreobrnjeni samostojneži in pristaši Ljudske stranke; bivšega demokratskega ministra dr. Kukovca pa so minulo nedeljo v Ljubljani izžvižgali, mu vzeli besedo in ga napodili njegovi lastni somišljeniki. Dne 3. t. m. so sklicali trgovci in industrijalci iz Slovenije v Ljubljano protestni shod proti neznosnim davkom. Na shodu so govorili liberalni trgovci in to priliko je hotel uporabiti tudi dr. Kukovec in trgovcem ter industrijalcem povedati, koliko dobrega je on kot svoječasni minister trgovine storil za te kapitalistične kroge. Povedal je tudi, da je njegov tovariš g. demokrat finančni minister dr. Kumanudi radi tega upeljal toliko novih davkov, dst se izenačijo državni dohodki z izdatki. To govorjenje ministra dr. Kukovca je poslušalce tako ujezilo ter razburilo, da so začeli na ves glas upiti: »Tudi ti si eden glavnih krivcev sedanjega neznosnega in vedno bolj propadajočega gospodarsko finančnega stanja v naši državi. Ti si sopodpisal vse nove davke!« Trušč, žvižgi in dejanske pretnje od strani poslušalcev so dr. Kukovca tako poplašile. da je prekinil govor in pobegnil brzih korakov i* zborovalne dvorane med krohotom svojih dosedaj še najzvestejših pristašev. Po pobegu Kukovca so zborovalci nadaljevali svoje zborov.! . in sklenili več resolucij nroti krivičnim in neznosnim davkom, ki so po~ nekaj obupnega tud> za naše najbogatejše sloj :.r rst demokratskih trgovcev in in-dustrijcev. Demokratska farbarija že preseda naj-zvestejšim de mokratom samim.
Poslano«? bodo zvišali dnevnice za 60 iinar-jev dnevno ... bo dobil vsak p slanec dnevno 180 dinarjev ali 720 kron. Te povišane poslanske dnevnice se bodo izplačale poslancem od 1. januarja 1922 naprej.
Orli pri pogreba- Pogreba pokojnega škofa se je udeležila tudi deputacija Orla. Med njimi je bilo 10 članov konjiškega Orla, ki je prih .1 iz i župnije pokojnikove, da mu skaže zadnjo ča.. cerkvi so Orli tvorili časmo stražo okrog krste, v ; sprevodu so korakali z zastavo.
Orlovskim odsekom Mariborskega okrožja. Seja 1 okrožnega sveta se vrši v nedeljo, 9. t. m. v taj-I ništvo KZ (Cirilova tiskana). Začetek ob 10. uri dop. Pride odposlanec O. P., ki bode dal vsa - j., nila. Vsak odsek naj pošlje po možnosti dva x ep ' nika (predsednik, načelnik). Tudi iz Ustih k. i kjer žele ustanoviti ali poživiti Orla, naj priv. v
odposlanci. Odseki: Št Lovrenc na Poh., Slivnica Slov. Bistrica, Makole dobe ob tej priliki članske izkaznice. — Bog živil — Predsednik okrožja.
Pogreb nadučitelja Ivana Vračka. V Št. Ilju v Slov gor. je umrl upokojeni nadučitelj g. Ivan Vračko, oče tp župnika Evnlda Vračko. V nedeljo smo spremili k večZ nemu počitku predragega pokojnika. Udeležba od blizu in duleč je bila zelo velika, za pokojnika zelo častna. Kon-•dukt je vodil jareninski gospod dekan Josip Čižek, » spremstvu šesterih gospodov duhovnikov. Nagrobni go* vor je imel gospod profesor dr. Anton Medved iz bora, ki je proslavljal pokojnika kot odličnega učitelj» značajnega narodnjaka in sv. Cerkvi iz srca vdanega vernika. Poleg obilnega kmečkega ljudstva je bila vsa šok ska mladina iz Št. Uja, orožništvo finančno uvadništvo. in mnogo gg. učiteljev, pokojnikovih stanovskih tovariš šev. Bodi žemljica lahka vrlemu odgojitelju in očetovsko* ljubeznivemu prijatelju slovenske šolske mladine! Naj y miru počiva!
Umrla je v Budini pri Ptuju splošno ljubljena Marijina hčerka Julika Bermež v 22. letu svoje starosti. Cvet sredi cvetja je ležala na .odru, s cvetjem odeta je legla v prerani grob, saj cvetje je ljubila nad .vse. Trume, ki so jč spremljale na njeni zadnji poti, so živa priča, kako je bila draga rajnka pri. ljubljena. Žalostno so ob odprtem grobu odmevale poslovilne besede č. g. žunnika in turobno-lepo sb zadeneli glasovi petja iz vrst družbenih sestric, predno so jo izročili v naročje matere zemlje. Na svidenje nad zvezdami!
Škandalozne poštne razmere! Naši naročniki iz Posavja se neprenehoma pritožujejo, da lista mnogokrat še niti v nedeljo ne dobijo. Posebno glasne so pritožbe iz Sromelj, kjer so letos že šestkrat dobili list šele v pondeljek. Mi oddamo list za te kraje na pošto najpozneje v četrtek do 4. ure popoldne. In poštni polž potrebuje iz Maribora do Sromelj kar 48 ur in še več! Res škandal; Mi smo se letos že drugokrat pritožili na poštno ravnateljstvo, ki pa najde seveda vedno vse v najlepšem redu. Kriv tega nereda bo najbrž kak demokratski ali samostojni uradnik, ki list nalašč zadržuje. Opozarjamo poštno ravnateljstvo, naj posebno pozornost obrne na pošto v Brežicah. Za brežiško pošto pride Slov. Gospodar v Brežice v petek in ga v petek popoldne že dobijo, za pošto Sromlje pa lista še v soboto ni v Brežicah, dasiravno se list za vse pošte ob Savi odda istočasno. To je velika uganjka! Mogoče jo bo vendar poštno ravnateljstvo enkrat rešilo! Potem pa brezovo metlo v roke in se naj ta poštna korupcija enkrat temeljito odpravi!
Železniška nesreča v Mariboru. Očividec nam piše a V petek dne 31. marca zjutraj sta na glavnem kolodvora v Mariboru trčila skupaj premikalni vlak št. 36 in brzo vozna lokomotiva št 10. Strojevodja pn-mikalnega vlaka je bil V. Konečnik, strojevodja brzovozne lokomotive pa Gradčan Lerch. Konečnik je vozil .t a drugem tin^ Lerch pa bi moral voziti na prvem tiru, Vsled neke za* menjave v bločni stražnici je pa vozil Lerch tudi po drm gem tiru, vsled česar je moralo priti dc katastrofe. Le vsled prisotnosti duha strojevodje Konečnik a, ki je dal takoj protiparo ter tako preprečil, da nesieča ni zahteva« la človeških žrtev. Pripomni se, da je strojevod. KonecniB le z naporom vseh svojih sil razmeroma zelo naglo usta* vil svoj vlak, čeprav je imel silen pritisk od zadnjih že« tezniških vozov, dočim bi bil mogel Lerch mnogo poprej ustaviti svojo, z avtomatično zavoro opremljeno lekomo* tivo. Materijelna škoda je zelo velika, kajti poš'cklovanl ste obe lokomotivi in 6 železniških vozov. Tel ino nI
bil nihče poškodovan.______
** v Ubijalec Zagrebčanke pred poroto. Pred dobrim letom je poročalo časopisje, da so našli v vasi Hasno nedaleč o ' i .rajeva mrtvo žensko truplo, ki je bilo zvaljeno v g "■'dni jarek tik pri vasi. Kmalu za tem ja javilo časopisje, da so v Leobnu odkril ubijalca te žene Štefana Divjak, rodom iz jablano»; ca na Hrvatskem, za katerim so izdale naše obla « tiralico, kakor hitro je bilo ugotovljeno, da je oo ubijalec. Umorjena je Terezija Vogleš iz Zagreba, žena posestnika Antona Vno-Ieš, ki je pobegnila za Divjakom v Sarajevo, kr se je on zatekel iz Zagreba, da dobi delo in se loči od svoje prave žene, s katero je živel v vednem prepiru. Takoj po aretaciji v Leobnu je priznal Divjak zločin, nakar ga je p !a avstrijska cblast • ši. Po končani preis-'-Hvi je začela proti Divjaka razprava v Sarajevu.
uvjak je zaklal svojo žrtev t nožem v desno stran vratu, v srce in desna prsa. O ubijalcu poročajo, da je star 27 let, lep in prikupljiv človek, ki na-a 4ja na vse na;*s>> > inejši utis. Pri razpravi «e a povsem a-. • in odgovarja na vprašanja
jno. Vse priče izpovedujejo, da je bil dosl«) vsoia prikupljiv, brez javne obsodbe vrednega p®" greška in je izvršil zločin radi denarja, ki ga j® imela seboj zaklana Vogleš. Obsodba še ni proglašena in jo priča* *ie celo Sarajevo t veliko nestrpnostjo.
PokrajinSi ■ 1 venije v Ljublj da se bodo vrš	j i ¡skušnje od začetka
aprila do končen. »¡a * 22. Vabimo vse gg člane* mojsire, da v v -»se»... ¿prilu prijavijo one vajene® ■ <tku£nji, k: bodo lo koncem maja končali s*' vajeniško / F- jave je nasloviti na zadrug»-- ** obenem pt	v . ičevo učn) pogodbo.
Velikdr	,4 o. i iz Kruševca v Srbiji
šiljajo nam, t*. i tAUteljem, vsem svojcem, pfj®' teljem ' mancx... • 'i vrli mladeniči — vojaki pp. in : Franj > rez»1 i k o! Sv. Lenarta v Sk,v' goricah; Franjo Pcj^evnik, Tnstrivnica; Franjo Gur nar in Franjo Rojko Sv. Darbare v Slov. go*/> Sitar in Cene iz Loč ; Vanjo Slomšek iz Studcnic, Frcnjo Blag mč i z .uiu .'era; Franjo Plesnik ^
/H'Jrnga tesarskih mojstrev Slo '-—tova ulica št. 25 naznanja,
aprila 1922,
SDOVJÜNbKi GOSPODAR,
8, širša«
Konjic; Janez Rotnik, Lobnica; Ivan Fras, Sv. Jakob v Slov. goricah; Ivan Gojčič iz Strnišča; Ant. Rožman, Ivanjšovci; Jakob Kaiser, Pekre; Peter Brumec, Črešnjevec: Maks Turner, Fram; Anton podkrižnik, Pekre; Lah Štefan, Podova; Karel Čeh, Sv. Anton, SI. gorice in Martin Peršak Sv. Andraž v Slov. goricah; Jožef Rebernik iz Konjic; Rupert Kramberger, Sv. Rupert SI. gorice in Franc Krepfl iz Zlatoličja. Tudi mi želimo našim vrlim vojakom-mladeničem, da bi zdravi učakali velikonočne praznike ter se kmalu vrnili k svojcem v milo Slove-venijo. Bog vas živi!
Prisrčne pozdrave nam, kakor tudi našim čita-aeljem pošiljajo naši vrli slovenski mladeniči-vojaki iz Osjeka. Istotako prisrčno pozdravljajo člane naših -orlovskih organizacij, našim slovenskim fantom in mladenkam; želeč jim vesele velikonočne praznike!
Dar tkrajnega zastopa v Mariboru. Okrajni zastop v Mariboru je podaril Dijaški kuhinji v Mariboru 10,000 K (desettisoč kion) mesto venca na grob .blagopokojnemu knezoškofu gospodu dr. Napotniku. Odbor Dijaške kuhinje se za ta velikodušni dar naj-iskreneje zahvaljuje.
Gospodarstvo«
Kmetijsko • gospodinjski tečaj. Ptujski okrajni aastop nam poroča, da se prične 18. t. m. pri vele-jposestniku g. Kovačecu v Gornjem Velovljaku 5—6 ledenski kmetijsko-gospodinski tečaj. Sprejelo se bo največ 20 deklet. Kmetska dekleta, ki žele ta tečaj obiskovati, naj se nemudoma pi¡glase pri okrajnem zastopu'v Ptuju.
Gospod minister za finance je dovolil, da se smejo živinski potni listi (stočni pasoši) stare emisije •uporabljati, dokler se popolnoma ne porabijo, s pogojem, da se na njih dolepljajo kolki do iznosa takse z tarifne postavke 110 taksne tarife. Nalepljene kolke pa je uničiti na predpisani način z uradnim_pečatom.
Plemenski sejm za bike v starosti 1 in četrt do dve leti. V sredo, 19. aprila t. 1. se vrši v Št. Jurju ob juž. žel. sejm za plemenske bike pšeničnosive pasme. Nakupovali se bodo plemenski biki za prosilce, ki so se lansko leto priglasili pri Kmetijski družbi, iz okrajev : Celje, Vransko, Sevnica in Konjice. Plačevale se bodo cene, ki so višje, kakor mesarske. Pričetek je ob 10. uri. Živinorejci iz Št Juria, Šmarja, Planine in okolice (iz okrajev : Celje, Šmarje, Sevnica, Konjice in Laško) naj po možnosti privedejo svoje bikce na ta sejm. Bikci naj so čedno osnaženi, opremljeni z živinskimi potnimi listi, in naj izvirajo od dobrih molznih krav. Med štiri najboljše vzre-jevalce plemenskih bikov se bo razdelila nagrada v znesku lOOO dinarjev.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejm v Maribor se je pripeljalo 111 svinj "in 1 koza. Cene so bile sledeče : Mladi prašiči 6- tednov stari komad 600—750 K, 3—4 mesce stari 1000—1100 K, 5—6 mescev stari 1200 do 1400 K, 8—10 mescev stari 1600—2000, eno leto stari prašiči za pleme komad 3000—3500 K, pol pitani 1 kg 3ive teže 58—60 K, koze 1 komad 250 K.
Prej izvoz žita — sedaj nakup. Banat, Bačka in Srem — te tri pokrajine so v naši kraljevini glede pridelave žita najbolj bogate in so tvorile za irajno Avstrijo nekako žitnico. Res je, da je bila lansko leto nekako bolj slaba žitna letina tudi v zgoraj omenjenih pokrajinah, a vendar se je ravno iz Banata, Bačke in Srema tudi lani in letos izvozilo največ žita v inozemstvo. Ne smemo pa pozabiti dejstvo, da vlada in razgraja v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in v južni Srbiji lakota. Ttidi nekateri kraji v Sloveniji niso zadostno priskrbljeni s prebrano do prihodnje žetve. Beograjska vlada, katere poljedelski minister je Pucelj, se do zadnjega niti zmenila ni za gladujoče kraje, ampak mirno dopuščala izvoz žita. Sedaj pa, ko prihajajo iz raznih delov naše države obupni klici po državni od-¡pomoči glede prehrane, je odposlala vlada v Rumu-®ijo posebne komisije, ki bi naj nakupile pšenice in •druzega žita. Rumunija bo lahko še sedaj za drag denar izvozila 130 tisoč vagonov. Ko je prišla naša komisija v Bukovino, da kupi žito, jej romunske oblasti oiso hotele verjeti, kako da more skoz in skozi agrarni Jugoslaviji primanjkovati žitne prehrane. Romuni tudi niso takoj hoteli prodati svojega odvišnega žita, ampak zahtevajo, da mora njihov foeograi ki poslanik uradno potrditi, da nimamo dovolj prehrane. Še le potem, ko bo to potrdilo izstavljeno, nam bo Rumunija prodala žito po bogzna kako dragii ceni. Tako st postopa in po nepotrebnem troši denar pri nas, kjer je mesar poljedelski minister
Tržna cene v Mariboru. Dne 1. aprila t L so bile v Mariboru sledeče tržne cene tn sicer v dinarjih : 1 kg
fovedine 9—12, 1 kg :,vežega jeziku 10, vampov 5, pljuč In pol, ledvic 5, možgan 10, parkljev 2, vimena 7 in pol, in loja 4—5 dinarjev. 1 kg teletine 10—12, jeter 10, pljuč 10. Svinjetina 1 kg 17—20, masti 20, črevne masti 15, pljuč 6 in pol, jeter 8, ledvic 8, glave 9, noge 6 in pol, špeha svežega 19—20, papriciranega 25, prekajenega 25, masti 25, prekajent~" mesa 24—26, prekajene \oge 10, prekajeni jezik 25, in prekajene glave 10 dinarjev. — Klobase 1 kg krakovskih klobas 26, debiecinskih 18, bcunšviških 12—15, pariških 15, posebnih 15, safal«da 15, hrenovk 20 dinarjev. 1 prekajena klobasa 4 in pol do 5 dinarjev. Konjsko meso : 1 gk prve vrste 6, H. vrste 5 •dinarjev, Kože : 1 konjska koža 62—75 dinarjev, 1 kg goveje kože 10 in pol, 1 kg telečje kože 12 in pol do 12 tri četrt, 1 kg svinjske kože 4 in četrt do 4 tri četrt, 1 kg gornjega usnja 90, 1 kg podplatov 70 dinarjev — ■Perutnina : 1 kokoš 3? in pol do 45 dinarjev, 1 raca 25 do 30, T. gos 25—45, domači zajec maihen 7 in pot, večji 15 dinarjev. 1 liter mleka 2,75—3, 1 kg surovega masla 30, sir ^roentalski 1 kg 62 in pol, trapistovski 30—32 in
pol, grojski 32 in pol, parmezanski 137 in pol, 1 jajce 1—1.25. Pijače : 1 liter novega vina 9—14, 1 liter starega, vina 8—12, 1 liter piva 4.75, 1 liter žganja 22 in pol do 30 dinarjev. Kruh : 1 kg belega kruha 6, črnega 5, 1 žemija 50 pa~a. 1 kg jabolk 7—7 in pol, 1 kg suhih sliv 9 dinarjev, 1 limona 0.50—1, 1 oranža 1.25—2.50, 1 kg .' rožičev 6, 1 kg fig 16, 1 kg dateljnov 30—50, 1 gk.man- i deljnov 50, orehov 9, oluščenih 20 dn 25 dinarjev. — i Špecerijsko blago : 1 kg kave I. 45, II. 40, pražene I. 50, II. 42, 1 kg riža 6—11, soli 3—3.25, nopra celega 30, [ zmletega 32 in pol, paprike 3 7in pol, testenin 9, 1 kg sladkorja v kristalu 15, v kockah 17, kvasa 15. 1 liter na- ;' vadnega kise 1.20, vinskega 2, namiznega olja 25, bučnega 24—25, špirita gorilnega 13, mila 14—15. Žito : 1 kg pšenice 4.25, rži 3 in pol, ječmena 3.75, o sa 3.75, i koruze 4, prosa 4, ajde 4, fižola navadnega 4, fižola raič- j nega 4 in pol in leče 15. Mlevski izdelki : 1 kg bele moke : nularice 7, štev. 1 6.75, štev. 2 6 in pol, štev. 3 pa 5.75. ' 1 kg prosene kaše 5 in pol, ješprenja 5 in pol, otrobov : 2.25, koruzne moke 4 in pol, koruznega zdroba 5.75, nše- j ničnega zdroba 7 in pol, ajdove moke 7 in pol. 1 liter j kaše 5 in pol, 1 kg ržene kave 7 in pol do 11 in pol, ci- i korije 14. Kurivo : 1 kubični meter trdih drv 90—100, mehkih 75, trboveljskega premoga 30, velenjskega 17, 1 kg Oglja J.¿5, koksa 1.50, 1 liter petroleja 6, 1 kg karbida 3.90, sveč 15. Zelenjava : 1 kupček motovilca -.50 1 komad karfijole 5—6, 1 šopek pefršilje —.25—0.50, 1 šopek zelene 0.25—0.50, 1 kg čebule 8 in pol do 10, ! česna 9, 1 kg zgodnjega krompirja 1.40, poznega 1.40, 1 kg hrena 3.50, kislega zelja 4—5 in kisle repe 2. dinarja. • _
Cene poljskim pridelkom. Vsled prometnih tež-koč ni bilo dosti blaga na žitnih tržiščih. V Zagrebu so prodajali pšenico po 1700 K za meterski stot, koruzo po 1300 K, boljše blago po 1400—1420 K, oves po 1440 K, jermen po 1300—1350 K za meterski stot. Srbijansko rž so prodajali po 1400 K, prvovrstno moko po 25—25-50 K, slabšo po 22 K, otrobe po 900—1000 K. Precej koruze so izvažali v Čehoslo aško. Ker se vsied ugodnega stanja žetev pričakuje, da bodo padle cene za žito, se ga «je pokupilo le toliko, da krijejo trenotne potrebe. Za nakup večjih množin žita ni bilo nobenega razpoloženja.
Cene za seno in slamo v Mariboru. V Mariboru stane meterski stot sena sladkega 187-50—200 Din, otave 200 Din, ovsene slame do 125 Din. Blaga ie bilo malo.
« Narezovanje semenskega krompirja je iz varčevalnih razlogov dopustno in umestno, a treba je paziti, da se krompir kmalu posadi in ne pusti ležati dalje časa v razrezanem stanju. To je treba upoštevati predvsem radi tega, ker izhlapeva narezani krompir preveč vode, če se ga pusti dalje časa ležati Ker se na ta način vse preveč porazgubijo hranilne snovi, ki naj bi služile poganjajočim klicam, je najboljše, ako se krompir razreže tik pred sad i-tvijo. Narezani kosi naj ne bodo premajhni ; navadno zadostuje razpolovtčanje. Vsak razrezani kos naj ima najmanj dve očesi. To je važno, kajti očesca na premajhnih kosih se ne morejo prav dobro razvijati, ker jim nedost»je škroba za prehrano.
Hm. j. Na hmeljskem trgu v Žatcu so prodajali prvovrstni hmelj po 3000 - 3250 K za 50 kg. Tudi na deželi so pokupili več bal hmelja drugovrstne kakovosti po 3000 K za 50 kg. Nemčija je prepovedala uvoz hmelja v Nemčijo.	»fi
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 320—323, franer^ki frsnk stane 29—30 naših kron. Za 100 av-strijs kron je plačati 4.32—4.40, za 100 čehoslovaš-kih L on 6.^1—630, za 100 nemških mark 101—103 in i za 100 laških lir 1710 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone i 55 centima (1 centim je 1 vinar).	f
Dopisi.
bv. Jakob v Slov. gor. Naše izobraževalno društvo priredi na velikonočni pondeljek igro »Mojstra križnika Velika noč«. Priredi se tudi lep srečolov. Začetek ob 3h popoi Ine. Sosedi in domačini prav iskreno povabljeni!
'Ainje na Posočju. Tudi pri nas smo «srečni«, ker imamo nek/., prav vročekrvnih samostojnežev. Veliko jih sicer n.oicuno, pa zato so ri zelo »kunšt-nic. Prvi je neki Adam, posestnik blizu Sv. LJrha. Ta »velki« mož je že pred državnozborskimi volitvami agitiral na vse pretege za samostojneže in tudi lanskega leta pred občinskimi volitvami si je brusit pete in jezik, rad bi bil namreč prišel na županski stolec, ali vsaj v odbor, pa ne boš Adam, mi te predobro poznamo! Druga naša svetla zvezda je Gregor Špes; ta možakar srka svojo v-odrost iz samostojnega lista, zato je pa tudi najb . »prebrisane« glave. Rad bi bil tudi naš župan, p i dokler boš trobil v Samostojni rog, tako dolgo u Grega naš župan ne boš. Tretji je Ignac Plib •-še' Ta moži-ctlj je tudi zelo vnet za samoštojn»'je »udi učen zato, ker je večkrat za inženirja, k^i or nam cesto meri iz Slov. Bistrice na Tinje. Četrti je nek Franc Lesjak >? Visolah. Možakar si veliko prizadeva za sv- ijno stranko, najbrže bo pri prihodnjih vo-livvah izvoljen za slabostojnega poslanca. Tudi na živinsko kupčijo se prav c'.obro razume, kajti večkrat se inu posreči, da kakšnega posestnika prav dobro «nažlajfa«. Gospod urednik! Vprašam vas, kedaj bo prišel tisti čas, ko bodo sr regledali ti pre-slepljeni samostojneži? Odgovor; Ve'iko presleplje-nih se je že spametovalo ter so obrnili hrbet samostojni, drugim se p i odpirajo oči sedaj, ko jih »šraufr davčni vijak in jin tepe še dokaj dragih nadlog	-
v. Marj-eta na Drav. p. Če ne verjamete, da se še godijo čudeži, pridite v Margečko, pa jih bote
videli. Leta 1918 in 1919 so bili Margečani po večini strastni nemškutaiji, pobirali so podpise za Avstrijo, zmerjali čez Srbe z najgrsimi besedami, grozili s smrtjo tistim, ki so delali za Jugoslavijo, precej jih je pobegnilo v nemški raj, a so se skesani vrnili. L. 1919 so postali divji samostojneži. a do volitev so še yedno grdili S*-be in upali, da pridejo pod »Bin«, kakor je . eden rekel. Nas, ki smo se trudili za Jugoslavijo, so sovražili in zmerjali s Srbi, pravili, da sme jih prodali itd. Odkar pa so njinovi poslanci pri vladnih iaslih, pa jim je prav, da naše otroke že v ljud?ki šoli mučijo s srbohrvaškim jezikom in črkami, da pošiljajo naše vojake v tuje in nezdrave kraje, da jih tam naravnost mučijo, da nam nalagajo vedno hujše davke. Zoper vse to naši samostojneži nimajo nič. Zdaj pa jih je naš g. nadučitelj skoman-diral k Sokolu. Da je Sokol proti versko društvo je itak splošno znano, a da Sokol služi velikosrbski misli, to je potrdila vojaška oblast, ki je zaukazala, da se naj pri hrvatskih in slovenskih vojakih 3gitira za Sokola. Sokol torej ne dela za jugoslovanska misel, za jugoslovansko državo, ampak za velesrbsko misel. To imate zdaj margečki čudež, da tisti, ki sa pred letom hoteli vse Srbe pojesti na kisli župi, danes kot Sokoli delajo velesrbsko (ne jugoslovansko) stvar v škodo svojega lastnega naroda.
Terniče. Nas starše, ki imamo sine pri vojakih* silno žalosti, da morajo ti trpeti v tujih krajih lakoto, nesnago, zaničevanje in pretepanje. Tako je nek tak nesrečnež rekel očetu, ki je pravil, kako se sin pritožuje : prav se godi tem smrkovcem, še bolj bi jih bilo treba prijeti! Tako daleč so že ti ljudje prišli, da odobravajo tako krivično ravnanje z našimi sinovi. Čudno je to, da ti ljudje, ki so prej tako podlo govorili čez Srbe, zdaj vsemu potrjujejo, kar krivična vlada dela krivic našim fantom in vsemu naiemu ljudstvu. To so grdi izdajfdci, ki se morajo vsakemu poštenemu človeku studiti. Ko so poslanci Kmetške zveze v Beogradu zahtevali, da se naj da vojakom, kar jim gre, in da se ne sme ž njimi grdo ravnati, so samostojni naše poslance grdo napadli in zmerjali, menda samo zato, da se ne bi vladi zamerili in da jim ne bi vzela korit proč. Vse to kaže, da jim je blagor ljudstva deveta briga, samo da oni dobro sh&jajo. Zató pa tudi vsi pametni ljudje obračajo hrbet tem nesrečnim škodljivcem našega liudstva.
Sv. Andraž v Slov. gor. Koncem marca se je vrnil iz ruskega vjetništva Franc Rižnar Bil je v je t že 1. decembra 1914 in torej prebil v tujini nad 7 let. Prepotovati je moral vso evropsko Rusijo in Sibirijo ter se z angleško pomočjo vrnil preko Japonske domov. Kakor drugi vjetnikij pripoveduje tudi on, da je v Sibiriji še tisoče in tisoče Slovencev, toda naša vlada demokratov, samostojnežev in radikalbev se kljub opominom prav nič ne briga za usodo teh naših'mož in mladeniČev, ki nimajo tam ne dela ne jela, ne obleke in se posamezno pirébe-račijo do angleških in japonskih konzulatov, Tako je: za uboge trpine Puceljevi pristaši nimajo srca in zanimanja, pač pa je treba za njihovega „Ekonoma" milijone.
Grincž. Iz ormoškega okraja nam pišejo :¡ Gtt-spod minister Puoelj so poslali občinam nagega o* kraja „picuhe" za vuzmene praznike v obliki pšenice in jarega ječmena. Občina je dobila 114 kg pšenice in 30 kg jarega ječmena- Dali sa nam seboj recept za uporabo, V prvi vrsti se mora zrno razdeliti med občinske reveže, ostalo pa se mora posejati, da bo kaj semena za drugo leto. Občine so prišle v zagato, ker. samostojni pravijo, da so oni občinski siromaki, pa hočejo imeti ]..konico za sebe, r^vežev pa nočejo poznati. Zopet \ -rugi občini, kjer ni samostojnih, pač pa mnogo občinskih revežev, si župan z odborom vred beli glavo, kako naj lazdeli zrno, da dobijo reveži svoj delež in da ostane še občini dovolj za seme Kmetje vabi - . mo g. Puelja, da pride sam k nam in naa poftučf, na kak način se lahko 111 kg pšenice porazd' " a kope občinskih revežev in še kaj prek ostanb _a seme? Gospodu ministru bomo za njegov trud zelo hvaležui in še esebno.se mu prav lepo zahva-t limo, kaoTar pride k nam
Ormož. Katoliški dom rvo drevo za stavit Katoliškega doma .trovai in pripeljal naš vrli, somičT'"«ik g. Ivan _3ček, bivši župan in posestnik i lovcih. Bog mu plati! Kmetje, l 'rt U mato . ¿a dreva -favbo, ste lepo proš^ii, da; sledite vzgledu g. . ¿.a in izvozita obljubljeni , stavbeni les že v teiu -u skuhaj. Imejta zavest» da darujete za zgradbo, ¿t bodi vaš dom in dom , vaših potomcev. — Predsednik gradbenega odho -
ra: Ivannžf	'__
* im pi ntiožu. «Kriegerverein« C no društvi , linui nedelj- se je vršil občni zbor' tef 'v¿t Sklku¿ je ivši stotnik g. Tičar, ki ja poroči-,, uštvO, odkar ni več vojne, spi, zato ga treba r.	tfjefre-ft predlog na razpust dništva je bil scglasn« < » i se je razvila o tem, komu se naj prepus. '• ¿»lanske« uniforme in generalska «feldbinda«! . : po-„runtali, da je ur-Soljše, če uniformiram'. ' )s?bj-ne ger. ale, d ljudstvo lal * jozrtalo: N« po lastni zaslug. '> sedaj ¿ai h Jpläncl »oi-iorme humskega» «Ka : „ervéreir.a«,. <,. t uniforme, «zašmiranih« ne, tiste je tre. , ti jn še ostanejo na Humu za vse slučaje, t.. , utn .1 dnjgi se povspel do č^sti slabostojnef * cosían PfH* pa" še"je* pripoznala generalska «feldbind:'■ -t«a vsake iporekan-ja ministru gospodu ."Mclju v tritj«^ spomin úíslu,. - ki si jih je pridoi veta. Blagajna ie izkaz, T"p pi j bitek, ki se nal oru zá stavbo Sókotskéf,/. . míf v; Ormožu. Predsev ■ .ejldjučll ^l .Ttvonje; ko % a na-»
I. l*F*flL.
PíiíÜVMIMSAl LtÜtiKUilAI«.
6, aprila 1922.
dt »o sc sedanji samostojni možje v dobi stare E bojevali za dobrobit kmetskega ljudstva s puškami in T!toi*oni, a danes pa z uma s vidim mečem za staro pravde siabostojnega kmeta v Jugoslaviji. Pogrebni govor predsednika na karminah za preminulim «Kriegerverei-nont", i5 se je vršil pri kupici sladkega, priobčimo dru-gokrat. Pcidravlja vse Humčan.	'
Rade slavci pri Mali Nedelji. Dne 30. marca 1922 sumo spremili k zadnjemu počitku večletnega naročnica 'Slov. Gospodarja« in odličnega našega somišljenika, v občinski odbor namestnika, še komaj 27 Jet starega mladeniča Franca Marinič. Pokojni je bil ud gasilnega društva v Radoslavcib, katero n&u je priredilo časten pogreb. Žalostno so doneli avoki trombe, ko se je zazibala rakev nad gro-
bom. V lepih besedah nam je orisal g. župnik življenje pokojnega, katerega je stavil za vzgled fantom in dekletom. V pretresujočih besedah se je po-| slovil načelnik g8 silnega društva in župan občine j RadOslavci Kumiea gasilnega društva je darovala namesto venca na grob pokojnega 50 K za uboge otroke malonedeljske. Cenjeni obitelj Senčar naša hvala v imenu ubogih otrok. Blagemu pokojniku želimo, naj mu bo Večni milostljiv sodnik, materi in sestram tet rodbini naše sožalje!
Celje. Občni zbor Slov. kat. izobraževalnege društva v Celju se vrši na Cvetno nedeljo, 9. t m. popoldan ob 3. uri v dvorani »Belega vola«. Gorori č. g. profesor Kardinar. Pridite vsi!
Kokrski pomoč-
mjb dobro isačen, se do dae •U* 17. aprila uprejae proti dobrettst |la!i£o pri g. Aloji Staj-»ko, Ms.rslSl mojster, KJjoiarovcl it. 18,	Tomaž pri Ormožu.
260_
Mizarski učenec
te takoj »ftejme, mor» biti do-vo!j mol*», bistre glave, ki ima res >j<o»whtoi. es smetnega rokodelca, m lahko moži izdelovati «me*or pol lit vo, tudi *a stavbo ia le invntae ratliène panje, le laike »»oži čebeloreje. — Prano Kanete», ».'zarskl mojster na Sp. Hajdfr 12 pri Plnja._247
Prodajalka Ï^V
stroki itn pogodi ajstru, liée slnžbo. Or* mis na ioželo. Ponudbe pod „Požteas 35" na npravo Blovea-akeg» ©OEjodarja._ 252
Častna izjava.
PodSisani Joïef Polarne, poie-staifc v Bi&n obžalujem, da som po nedtolŽjMH» krivil Konrada Mur-See, posestnika v Biin, da on ro snem» mleko, katero zbira sa mlekarno » Maribora, ter g» s tem jamo iaîE, lsja*l|am, da so bile te moje trditve popolnoma brez podlag« ter se mn tahraljnjem, da je edstepil od nadaljnega sod-nijskeg» pegaujasja proti moji oseb t
53*. Leuart, dne 1- apri a 1822. 246	Joief Polanee
bi redel o pobegli dekll-J1LUU „i? Ulj a dno prosim do-ti&nega, ki bi vedel sa mojo hierko Ida SencgaSaik starost 15 ltt, doma ▼ Bt. Janin na Ti siki gori, pol. okr. Slovenjgrades mi naina-nltl. Obleko ima Srno s rižami, predpasnik pepelnat, robec na
Slavi beli 2 Užami, Buknj» dolga arva bolj irna, obraz rnd.č, debel bolj okrogoličen, oži tenno sive, lasje kostanjeve bane. Ima poleg sebe tudi dovoljenje od okr. glav. za pobiranje darov, ker nam pred kratkem popolnoma gogerel. Ds-tlčni, ki bi jo videli ali vedel za nj*, naj jo nusani pri orožnikih in orožnik jo na) dovede do meue. Frane BanegaČnifc, Črnora it. 29 Št. Jasž na Vinski gori p. Velenja.
241
Na drobno
TRGOVINA
Na debelo
emajlove, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj, občinstvu
ALBERT VICEL, Maribor, Glavni trg 5.
II
Širite „Stražo"!j
Noben strup! Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamčen izboren
namizni Stis
prodaja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovama sa kis (jesih)
FELIKS SCHMIDL
Maribor, Koroške 1.18
Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod sahteva le pristen SCHMIDLOV kis. 1-I0331
„Korani t
aslesli sirili, za jetrmi strti
najboljše sredstvo sedanjosti.
KORANIT je neomejeno trpežen. KORANIT tehta na 1 m2 samo 12 kg. KORANIT ne odzebe in je nepremočljiv. KORANIT se ne lomi in ne trga, je elastičen. KORANIT je popolnoma siguren proti ognju. KORAN1TA vihar ne more odtrgati. KORANIT-strehe ni treba popravljati. KORANIT-streha je najcenejša, zato ker je KORANIT-streha najbolj trpežna.
Vsa pojasnila daje in proračune pošlje
14 238 Fran Hofava?
Žirovnica—Moste, Gorenjsko.
Glavni zastopnik «Koranita» za Slovenijo.
Češki Meazofanti. O znanem kardinalu Mezzo fantiju je bilo ugotovljeno, da j« obvladal 60 jezikov. Te dni pa slavijo Cehi 601etnico katoliškega župnika, kateremu gre po pravici častno imo češkega Mezzofantija. Je to župnik Kuldela, ki popolnoma obvladuje 37 jezikov. Prevedel je celo vrsto raznih knjig v razne jezike, zlasti v češčino, Za_ vsem 80 snopičev Ta poliglot je zdrav in cil ter je še nedavno prevedel neko b noš uro iz kitajščine v čeSCino.
Nova emisija delnic Trgovske banke d. d. Ljubljana!" Pred kratkem ustanovljena Trgovska banka je na svojem, izrednem občnem zboru dne 25. marca 1922 sklenila zvišati delniško glavnico od 10 milijonov na 30 milijo-nov. Natančnejše pogoje subskripcije prinaša današnji inserat.
Vsak kupi najboljše kdor kupuje pri tvrdki Prane Mastek v Mariboru na Ga v. nem trgu štev. 16. Kdor se še ni prepričal, naj si ne p^.. zabi ogledati najbogatejše zaloge vsakovrstnega suVn« in platna in videl bo, da kupi res najceneje in najbolje.
rsatutrsale kosi
Izjava. Tinpim ^„p*,^^
In Ščetine, ver pladnjem po a», vitjih dnïmib eanah. la toi Šimenc, iideäovalaiea Ižetk, meti* In ëopiœv 1. t d. UaMJana. Kir-lovska cesta 2 in Tesraxska «. g 8—B	i«s
Podpisani Ivfea Bab.d, urar v Sr. Petru pod Sr. Gorami, obžslzjem vse neresnlíae ra^alji rke, i sur iž sie napram gosp. fejziki Vekrvar, ustao kot »a dojoslan'h dspirni-eak !n akkaem mir čred prhami, da ae bom govoril ričesai ve6 ter sabtevaia. la se ratnaialci takih
samevam, „ SB ««a^d ««.« , ^ , .. na redni obžni «b« novie strogo kasaujc, l,aa Babii^ f »OJO Posojilnice aa Frs«.
____ ___ " _ _; kolovea, reg. zssdr. s aeom,savaw
CJ.r n if^I, "» aivo Ski M Trsi »» velikoao&ii ponde-»V. OUlieBk "rioak. doe 17. apriia t L popoldne Kmeika hranile» in piHsojUnica i» «L^Hib die.nim redom: 1 uasunja svojim «lanom in »laga-, ,*?1n,nikfn°	®bineB
teljem, da je i®«U v preteeBnem «bo,'u- 3. Pwoiilo satolitvaSanad. leta 1921. nepričakovani promet,:	P^dloittev računske,,
kateri pttm* «a preinj» leta	»»	»'
njenega poslo^aja. Prejemki, dobrsaje. i Volite» da»w v na-1,IB7 426'6«, iiir.tki M67.0?0"67,1	nadlogo. Prosti pred-
skupaj 2.8 U 606-28. To je za Uko f0?'- Ako. b' t?..ob??1 ibM ^ d»'
malo iapnijo res kr*wa uspeh. Nadaija pa nazaanja, da prireli, dee 17. spri a po sv. maäi svoj redni ob-nI sbor, v posojllaiinem
Saitora, po ob:&jnem reda, na terega vabi vse ude in aeade, da se ndeleiijo v obilnem itevib, 219
k>é>ni ari ne bil sklepi* 1, r*il se aro pozneje drag občili sbor, ki veljavno Btlep* ce glede na It»-vilo navzojih j lazov.
Naielstve.
264
Sprejme M,
natakarica na raian. Imeti
mora eSrsi kavelj« ali drago garancijo. Prednost ima dskle ls dešele. Kje, pove lista.
Sprejme ^¿j
Htana, stanovanje in «bleka y mojitra, 8 Htna ajna doba, Ktor ima veeeljs do aSenja, m naj ta-ko j oglasi pri Franc Oren, asnjar uprava tega ski mojster, Ltgarorci, pošta Krt 249 ževcl pri Ljutomeru. 1—S Sta
Zid)f tllJJU pthiitva in dioge ge*por3t rake reji. Vprala ae Na-iripaa »lisa H, Psbrežje pri M» ritom._261
IIaJ ali strd in voiek knpnje me«! H naiVolj« ceni Ff*cc Ser», Maribor, Sospcska cliea 18.
246
V<alh\ilA D8 re^nl it,or v « W11W Hranilnice in posojilni« pri 8r. Jurij ob Šdavniel, ngiitrovsne «»druge aneimejeno ure 1«. ki se vi Si v nedeljo, dne EC. april» 1952, cb 8. ari popol-die t posojllnilkik prostorih. — Dsevni red: 1. Čitanj« zapisnika e tadajem občnem zbere 2. Poročilo satalstva in nadzorstva. S. 0£ob>iite* rajonskega zaključka t* I. 1921. 4. f t lite* s) načel st?a, b) »aiioritva. 6. BlcČajaosti. 258
VaDnlin priselitve se proda /.ali Olj 0 * cei0 godartko «etljt. Vpra*a se » Pobreiju 14 pri KtoiHvrtL.	210
lepo posestvo Kmečka kp0jS£NT
Bolfenku * Slov. gor., nasnanja, da bo občni zbor sa leto 1921. die 26. aprila po cerkvenem opra-
2H
Smarnica
▼iaie-nice oddaja Boiniok, Sr. llj, Velenje. 567
k»'eri 1« dnJU "'«F1 pri konjih ia ra-vnmei tnd! poljsko delo se takoj •prejse pri Alcjsijn Pinter, trgov-eu t 8He». Biitrici.	26S
Zicnate vložke
izdalka, prvovrstno blago rrodim» z*i0 po eenl Frase £del-st«isv a.aairtTo, Maribor, Kreke» iiMea IS.	1—2 X46
Kontoristinja
18 dlo tO h« stara, *eMa slo»en-dtega, hrvatskega ia nemikega kdk» Míe lesna trgovina Ulja Fram, fitaj. Stanovanje biaza, a plača po dogovora. Piañas« ponnabe na Ilija Predorič, ttiaidi«, Medjimurska cesta S tó RIM K 10.	2—806
fatove obleke, površnike, zintko perilo, posteljno perje, dežnike itd. se dobi
najceneje pri u-if
21
J. TRPIN
HteiHter, Güuni tn¡ (7,
na prodaj gospcdaisVo poslopje, %incgrad, sidcnoinik, njive, gcid. Gornik Jt it f, Velika Zimic», S*, i „ . Barbara pri Mariberu. 1—2 2821»"11 » P5wre!
Tistie Ijtdi v vseh deželah uporabljajo že 25 let prijetno dišeč
lfei!er-iev „Elsafluiti" kot kosmetikum
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakogar: 3 dvejnate ali 1 špeci-jalna steklenica 72 K. ZA PRODAJALCE: 12 dvojni ali 4 špec. steklenice 300 K, 24 dvojn. ali 8 spec. steklenice 570 K, 36 dvojn. ali 12 spec. steklenice 8G0 K. POŠTNINE PROSTO ne Vašo pošto. Kdor denar naprej, pošlje dobi še popust
r v naravi, s«--PRIMOT: Elsa oblii za kuija očesa 8 K in 12 K; Elsa men-tolni klinčič 16 K; Elsa posipalni prašek 12 K; Pravo Elsa ribjo olje So K; Elsa voda za usta 48 K; El6a kolonska voda 60 K;
ELEKTROMOTORJE
za kmetijstvo in obrt priporoča tvrdka
2-3
Industrijski elefetrifao podimtlm
Inž. TURNŠEK & Co.
V LJUBLJANI, SODNA UL. 1 podružnica v Mariboru, Aleksandrova c. 44
EDISON - SAKS
Motorji so na zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje jamči.
Sumskimiris 60 K; Glvcerin 16 in 60 K; Lysol, Lysoform 48 K; Kineski čaj 4 K; Elsa mrčesni prašek 15 K; Strup za podgane in miši po 16 in 60 K.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica donja. Elsa trg 341
Hrovaško.	741 a
||9xis kA|lA||| za lastno uporabo in DARILA,
RdSII UUUCIC predmete v zlatu, srebru,nakitu, ne, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske ob6ske od raznih potrebščin
Mesto posebnega obvestil».
kaj IHate
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože vilice in škarje, žepne j nože, doze za cigarete in tobak, stroje za SiT ti, vžigalnike L t. d vsebuje sijajni katalog s slikami od
Tvomilke tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 992. Samo I dinar Vam je posJsti za poštnioo, ako želita, da «a Vam brezplačno In takaj polije veliki katalog.
Josip Kirfalš, mesar in gostilničar naznanja v svojem, v imenu svojih otrok Jaslpa, Anice, Lojzike, Fitomsne in Milice ter vseh ostalih sorodnikov, pretužno vest, da je njegova iskrenoljubljena, srčnomila soproga ter najboljša mamica, gospa
Alojzija Kirbiš roj. Velebil
v soboto dne, 1. aprila 11., ob 18. uri, po kratki mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v Graz-u preminula.
Truplo nepozabne pokojnice se prepelje v Maribor in se vrši pogreb v sredo, dne 5. aprila 1922, ob 16. uri iz glavnega kolodvora na pokopališče v Sv. Petru pri Mariboru v lastno grobnico.
Sv. maša zadušnica bo darovana, dne 6. aprila ob, 7. zjutraj, v stolni cerkvi.
MARIBOR, dne 4. aprila 1922.
Mestni pogrebni zavod v Maribora.
Ü. ,

BEÜYHNSKT ÜÜBPOUXH,
3!» Bfrtw« >
Siuartno pri Gornjeuigradu. Kar smo tukaj že
Xazar.ii!i z govori, deklamacijo „Pozdrav novih zvonov' je lepo deklamiral mali ŠolarCek, in s pe -¡cm. Poiem smo jih z veselim zvonen.em vseh bližnjih cerkcv,, pozdravljanjem prijaznih sosedov — rečiških v Pustempolju, lep cvetlični šopek, in v Spodnjih Krašah, slavolok, pozdravni govor — jepo okiiičaue spremljali v Šmartno. Nepozabna pa ostane letošnja '5. i redpepelnična nedelja nam in gotovo vsem, ki so nas ta dan veselo obiskali. Bil dan, katerega je naredil Gospod': pri najlepšem solncne.n vremenu se je prelepa slovesnost, spravljanje zvonov v zvonik, vršila srečno in veselo-. Kmalu ¿;o 9. uri je blagi sosedni g. župnik rečič-Jri A d oi: Požar zunaj cerkve na nalašč postavljeni, od domačih deklet lepo ovenčani prižnici v prelepem. v srce segajočem govoru, pri katerem se je marsikateremu izmed izredno mnogoštevilnih po -slušaloov porosilo oko. razlagal vzvišeni pomen — zvona v človeškem življenju: zvon veselja, zvon žalosti, zvon pokore. Potem je nied veselo godbo , in petjem bilo darovanje okoli zvonov. Srčna hvala in Bog plačaj vsem darovalcem; Nato je g. kaplan reoički Ivan Kljun ob obilni asistenci sosednih duhovnikov, katerim naj dobri Bog prijaznost in trud »ovrne obihio, veselo pel sv. mašo. Po isti so se med godbo zvonovi srečno spravili gor v zvonik in popoldne ob 3. uri prvokrat v prele -pem trLvoku i., b, d, zapeli svojo ginljivo pesem . Bog daj. da, kakor so se pri viitju zvonov raznovrstne kovine združile v lepo soglasje, bi tudi vsi tukajšnji župljani ostali združeni samo v eni katoliški veri in cerkvi vdani stranki, ta ie izmed vseh drugih" najboljša, v tej bi najbolj zanesljivo iskali io našli svojo časno in večno srečo.
Šmartno pri Slovenjgradcu. Blagor jim, ki zavoljo pravice preganjanje tipe! Blagor torej našemu dekanu Ivanu Lenard in vikarju Jožefu Graif, ki sta ju lažnjivi ob~ rekovalci tako grdo blatili po svojih brezverskih časopisih. V veliko zadovoljnost vseh faranov so olepšali in prenovili našo farno cerkev, ki je bila poprej vsa zapuščena in potrebna popravila, tako, da smo sedaj lahko ponosni na pjo, in vse podružnice. Sedaj pa zopet zbirajo za nove zvonove z veliko potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo. Vsa čast in hvala. Akoravno so naš dekan že v visoki starosti, vendar še toliko skrbijo za olepšanje hiše božje.Pač smemo trditi v imenu vseh faranov, da takega župnika še ni imela šmarska fara. Bog mu povrni! Pa tudi naš vikar je vzor-duhovnik, ker se po vzgledu župnikovem tudi zelo trudi za nove zvonove. Bog daj, da bi še mnogo
let bival med nami! Velika je naša fara, zato pač ni čuda, da se najde tudi pri nas kakor povsod kak izmeček, kateremu je duhovnik trn v peti. Kaj vse so si izmislili ti naši nasj^rotniki o naših duhovnikih, še celo na oponašanje zbirce niso pozabili! Za danes samo to-le : Pride čas, ko bomo obračunali z brezverskim mazaškim listom «Naprej.«, in s tistimi, ki se ga oklepajo.
Marija Nazaret. Nevošljivost ali škodoželjnost — dve »lepi« lastnosti — katera je lepše in katera igra tu svdjo vlogo? Zelo veliko se govori od Celja do Gornjega Grada in še čez mejo nekdanje štajerske, ki bi jo nekateri tako zelo radi na novo vpostavljeno zopet videli in tje do Velenja o naših tako lepo donečih zvonovih, ki smo jih meseca avgusta 1921 prav srečno in veselo spravili pod streho v naš daleč na okoli gledajoči zvonik. Eni pravijo, , da smo z zvonovi nezadovoljni, drugi pravijo, da smo jih morali že obrniti, tretji, da je ta veliki že počen. Ta glas se je baje že slišal v Ljubljani. Pa ta glas ni bil naših krepkodonečih zvonov. Resnici na ljubo in da ljubljanska zvonarna, ki nam je šla do skrajnosti na roko, ne bo : trpela kake škode, bodi tu vsem raznašalcem raznih govoric prav glasno povedano, kot bi bučal naš ta velki, da j smo z zvonovi prav zelo zadovoljni in da vsaki dan lepše j pojo in razveseljujejo naše srce in povzdigujejo našega duha. Le eno željo še pa imamo. Želimo, da bi kmalu tudi povsod drugod si pripravili zvonove, ker potem ne bo več govora ne o poku, in ne o obračanju nazarskih zvono". Bogu dobrotljivemu in ljubljanski zvonarni pa tisočera hvala za naše lepo doneče in srce razveseljujoče zvonove! Kedor ne verjame, naj pride v Nazaret! Prinese pa naj seboj zdravo oko in uho, čuteče srGe in resnicoljubnost!!!	" |
Polzela. Dne 27. marca t. 1. je tukaj umrl gospod Fr, j Kolšek, posestnik in dolgoletni občinski tajnik v starosti 71 let. Bil je daleč na okoli poznan in priljubljen. Neumorno delaven v domačem gospodarstvu, razen tega pa še neutrudljiv v duševnem delu kot občinski tajnik dom h in v sosednih občinah, je premagal vse težkoče. Velika je bila njegova skrb za vzgojo svojih otrok, od katerih je poslal 3 v srednje šole. Dva sta si izbrala častniški poklic. Neusmiljena vojna mu je pobrala izmed 4 sinov vojakov — dva in to v času, ko je njegova roka pisala neprestano z uspehom prošnje družinam vojaških vpoklican-cev. Mnogobrojno občinstvo od blizu in daleč ga je sprem ljalo na njegovi zadnji poti, pevci pa so mu ob odprtem grobu zapeli ginljivo žalostinko. Ohranimo blagopokoj-nika v dobrem spominu!
Zibika. Cenjeni gospod urednik! V zadnjih dveh le- ■ tih se je pri nas odigravala gnusna politična gonja za obstanek Samostojne kmetijske stranke. Samostojno ljubko je sejal znani Jurij Pevec, ki se nahaja sedaj baje v Ločah pri Konjicah. Ta človek je vse vznemiril^n pridobil velik del fare za nepošteno in koritarsko politiko «zele-našev«., Kmalu na to pa je zapustil Samostojno in se podal med policajdemokrate. Gre pač za žep! Najbrže so j mu ponudili več denarja. Pevčev naslednik je bivši mesarski pomočnik Franc Strašek, ki agitira s svojimi paj-
daši z vso vnemo za polomljeno SKS. Toda našim Ijuden* se oči že odpirajo. S ponosom povdarjam, da prihaja sedaj več «Gospodarja« in «Slovenca« v Zibiko nego — «Kmet. lista«. Drugič več!
Razne novice.
Zrakoplov v boju z orli. Na Norveškem se je £rï-petil dosedaj nepoznan način zračnega boja meg zrakom jilovom in jato orlov. Zrakoplovec Ehdem je napiavii zračni polet čez visoko norveško gorovje Sorland. Ker tega gorovja vsled raznih zaprek dosedaj še ni preletel noben zrakoplovec, se je jati orlov, bilo jih je kakih 30r zdelo čudno in drzno, da jih je prišel nadlegovat tak» velik in drzen ptič — zrakoplov. Ko je zrakoplovec pri-plul nad vrhuncem gorovja, so se začeli zaganjati v zrakoplov velikanski orli. Najpoprcj sta bila dva, kmalu se jima pridružita še dva druga in kmalu jih je bilo nad 20. Orli so se zaganjali s vso silo ob zrakoplov. Na več mestih so zasadili svoje kremp'je v dele zrakoplova, ki s» z usnja in platna. Toda ker se jim je zdel ta način boja brezuspešen in jih je prišlo zra.en še 10, je pretila zlasti zrakoplovcu velika nevarnost. Zrakoplovec je dal zrakoplovu vso brzino, zavil b!^ koma ob stran. Toda boj se je začel znova. Ker je zrakoplov ubil nekaj orlov, so popustili od nadaljnega boja in se vrnili nazaj v gorovje.
Živalstvo na najvišjem gorovju. O živalstvu na go-rovju Himalaja v Aziji, ki je najvišje gorovje na svetur pripoveduje član ekspedicije, ki je napravila predlanskim ekspedicijo na goro Mount Everest, ki je 8810 met. visoka, sledeče zanimivosti : Ko smo se po trudapolnem, korakanju priplazili do gorsknga sedla v višini GOOO metkov, smo se na neki skalnati terasi med dvema snežniko-ma utaborili. Vsako noč so nas prišle obiskat neka posebna vrsta gorskih podgan, katere so menda privabile naše živilske zalog .-. Dali smo jim obilo jesti in te živaike so jako slastno vživale ponujeno jim hrano. Človeka se ni nobena hala, vsako smo lahko prijeli z golo roko iru nobena se ni protivila ali celo ugriznila. Ko smo prišli še za 500 metrov višje, smo še opazili neko posebno vrsto gorskih zajcev, '¡sic in v '.kov. Ko smo plezali še za na-daljnih 500 metrov višje, s;no v snegu zapazili čudne sledove živega bitja — štirinožca. Sledovi so bili precej podobni človeški nogi. Domačini, spremljevalci Tib< -tanci so nam pravili, da v tej višini prebiva takozvani «sneženi mož«. Opisali so nam ga sledeče : Velikosti je srednjevelikega človeka, ima strašno z grivami pokrito glavo. Navzdol ne more teči, ker mu grive popolnoma pokrijejo oči, pač pa zna izborno teči navkreber, ker se mu v tem slučaju vržejo grive na vrat«. Zadnje živalske sledove smo. opazili v višini 7200 metrov. Videli smo leteti po snegu neko belo živalco, nekoliko podobno naši mački, z razliko, da je imela bririoglato glavo. Toda ujeti te zanimive živali nismo mogli, ker je bliskovito naglo švignila po ledenini navkreber. O vseh teh živali, ki so bile dosedaj nepoznane, bo izdala imenovana ekspedicija pc*~ seben opis.
! LIVARiA
za zvonove in kovine, poprej [1-3. 198 DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalmce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za jriz« galne i. t. d. — — Inž. J. & H. Biihl.
«SHH ■¡[■■J11ËJI1Ë1H11Û11ËJ11ÛH
' Loika slioa it. 15. 1-3 218
fTlanan 86	T ma"
IlldfJWC riborski bolnici. Ñuto; službe toke.	239
Strežnik
so a/rej sas v mariborski bal-nioi. Kasto? slcžbe takaj 240
PoS©8tY0 okolici y ar'ibo
ali sploh aa Spodnjem Štajerskem Tsams r najsm. Pismese ponudba j na „PaiesiTO 9S7" Hož« pri Maribora poštni leicčl (posta restante).	287
Dežne plašče
Klobuke
pex»ilo
j m
dokolenice (gamaše), obleke, dežnike,palice, tržne torbice, potovalne koSare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri, po rolidni ceni
JAKOB LAH, Marfcor, Glavni trg 2.
Kostanjev les
kapuje po dnevnih cenah izvozna trgovina
MARINC GSije, Kapucinska nI. 3.
5L "> kupuje tudi druge vrste lesa posebno tesani
les.	4-6 1«
Andrej OSET
Aleksdndrova cesta 57, telef.88 trgovina z deželnimi pridelki, dr vami, premogom in vinom se priporoča za nakup in prodajo po najugodnejših cenah. Brzo-jav: ANDREJ OSET MARIBOR
Pozor! SEMEffl Pozor!
vseh vrst za. ij;vo kaljiva ter prave voščene sveče, galico vse Soecerijsko blago najce-
1.; ' a	1—10 aoo
1. DEČKO u.ja, Glavni trg 10
tik farne eerfcve (prajs Milan Hočevar).1; podrti? nlca Ljubljanska cesta št. 4.
Estotam se kupi v ;k, laneno seme ter sploh vsi deželni prideitu po najvišji dnevni ceni.
stoječi in ležeči, kakor tudi
GOZDOVE
ter gozdna posestva kupuje — po najvišjih cenah —
Matli« OBRAN
električna žaga MARIBOR, Loška ulica 15. Skladišče: Tattenbachovaul,
tf ff f f fWTV
Somišljeniki, Siriïe naše liste!
Irapistovski sir \
| fsakovrstjužnosadje
| se dobi prvovrstno pri
Matija Lah-u
Maribor, Glavni trg 4

TRGOVSKA BANKA D.DlIUSUflMfl
Wl— 1'IIJHHI	'|II1	i '! jMIMMUH<"n*THW"WW 1WWH» WPT -*l»«MliVIMIJi>tlI. ——MMWW——
POZIV
k subskripcUi nevih dalnic.
Izredni občni zbor Trgovske banke, d. d. Ljubljana, je sklenil dne 25. marca 1922 zvišati delniško glavnico
od K 10,000.000 — na K ¿0,000.000 -
z izdajo
50.000 novih deinic a K 400'— nom. v skupnem znesku K 20,000.000'—.
pod sledečimi pogoji:
1.)	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsake stare delnice eno novo po K 409,— nom K 480-—, več 5 % obresti od nom K 400-— od dne 1. februarja 1922 pa do dne plačila.
2.)	Vsi * ni subskribenti, ki so že pri prejšnji emisiji subskri-birali in znesek vplačali, dobe nove delnice pod istimi pogoji, kakor pod točko 1.
3.)	Nedelničarji dobe delnice proti takojšnjemu plačilu po tečaju K 530-— več 5% obresti od nom. K 400'— od dne 1. februarja 1922 do dne plačila.
4.)	Nove delnice so deležne čistega dobička za 1. 1922 in opremljene s kuponom za 1. 1922.
5.)	Nove delnice se izroče subskribentom tekom 1. 1922.
6.)	Reparticijo delnic določenih na nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku,
7.)	Subskripcija novih delnic se vrši od dne 3. aprila do dne 3. maja 1922, in sicer:
a)	pri Trgovski barki d. d Ljubljana (začasni poslovalnici v Beethovnovi ulici št ;0 i njeni podružnici v Mariboru ;
b)	pri Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, Ljubljana.
8.)	Ako bi se posameznim subsKribentom ne moglo dodeliti polno število vpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bode dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subskripciji.
V LJUBLJANI, dne 25. marca 1922.
I!
'39
upravni siet Trgovske banke d. ». Ljubljana.
■ÜrwÜHÜiilhíilliBlfiÜlffi

POZOR!
Skladišče poljedelskih strojev prvovrstnih tovaren kot Umrath 4 drog, Bubna, Mayfartb & drug, Dunaj, Wichterle & Kowtrik, rrostejov, Titania, Wels i. t d. se nahaja pri tvrdki
IVAN HSJKY
MAFIBOR, Aleksanördva cesta 45
nasproti glavnemu kolodvoru ter priporoča:
vitle s pripravo, mlatilnice, Jitne čistilne mline, trijerje ali od-biralnike, slamoreznice za ročni terpcgon na vitel, s»dne mline, grofdre mline, stiskalnice, reporeznice, Jrobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, sesalke in pocin • bane cevi gnojnične črpalke, Sackove pluge, izborro pocinkane brzoparilrike v velikostih 50 do I20I, br/oparilne lonce, mlečne posnemalnike. Gi-krbirn tudi prvovrstne Llamorezne nože. Popravilo raznovrstnih strojev se izvrši dobro in zanesljivo. Postrežba točna in solidna. Številna pol valna priznanja na razpolago I Zastopniki se sprejemajo.
Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuja

melje in izmenjava vse vrste žita. Mlin je na	nc>vo 2 popravljen, ter izdeluje tudi zdrob. Hil^P!© vse vrste zrnja po najvišji dnevni ©eni,'
RJHARD O RiiS S1C H, P?
Ko pridete v CELJE
oglasite se v Vašo körist pri tvrdki
FRECE & PLAHUTA
IIO
I
Velika zaloga sladkorja, kave, čaja, riža, olja, mila, sveč, slivovke i. t. d Cene so vsled pravočasnega nakupa blaga jako nizke, o čemur se blagovolite sami prepričati.
Zaloge veiigvcth tetkvmifa «tel fes» It 80'—
Ali ste Je z
i i S¥0
poslopja,® premičnine, proti požaru, svoje življenje, na doživetje in smrt, svoje otroke za doto pri
Vzajemni zavarovalnici
Podruifsiss: Celi«, lr«@ 33-
PoveriinlM: Martte©?, Müm^i ulica 32. 3-3
OBLEKO!	~
Pripre ste in finejše. Tclno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri:
ALOJZIJU ARBEITER Maribor, Dravska ulica št. 15. 4—I0
Kmetovalci pozor!
Vseh vrst umetna gnojila po najnižjih cenab 3—1o 99	ima vedno v zalogi
123 Tvrdka ANTON TONEIC In drufl, Maribor, Tal 68,
J Kp_deb@!© i i^^ii
isla m
Poskusite kupiti
dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bosniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini
H

T
pri „lEloleaaaL "srolia". Sprejema hrani le 9 vloge in jih obrestuje po
11	01
C	2
to
*
im fiT>¿
Ö
o
44
od dneva vlage do dneva dviga Posojili daje na vknjižba, parožtve m zastavo. — Otvarje trgovska kredite pod zelo »godni«! pegeji.
MARIBOR, Aleksandrova usta št. 45
nasproti glavnpga kolodvora. Telefon 15.
2—192
1 Cene zmerne I
Postrežba točna!
Spodnještajerska ijtftfSKi posojilnica
* - . w.i- r .1. t.' ■.. ,■. ,: XX.n.tafi, to;rrrr-v^-ciz^irt^rcr^m.1 "g.1 rrisrHaneaeagg^za-gtgt
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Novega leta naprej navadse
vloge po
Trajne in večje vloge pa po dogovoru.

2
iHffiatiwraä

► r-	.....
Muid.
m
Zadružna gospoi
ra Podružnica v Mariboru;
Začasno! KirtSkaprtM^^Titefon 311. — Emm: Gospobaak» Centrelei mm. »Mltllitii mm, Saraicvi, Soetar»
sm. fltaSL mm^atmmt m.
{■temna	s	hM 4 4 t «t«tHm * nj«a* potnub* ?
Kartevcn fa OeapedarrfB»	4 4* ftfcv«» Sad«.
Kapital In mme	i i^lj&iliiMl tu 150,000,009*-%
D«je «fmki kredite, eskomptik* «aesioe, taftfeariHK	papfrfe hvpHjc tn prodih
t*e utafte In feviae, sprejesaa vloge v tafts&sa	k m Vtolkie knjiHee ler preskrbuje
vm teROM ta Ijortee	pa«	fthjltafl pege*.
HtiMM prodnfslec m& Mm* mršim toferfl«* *
Pozor! Kmet oval «i I
Došla je modra gslica In žveplo po ugodni ceni Dospela so tudi sveža 3emena_ vrtna, travna in detelja Igtotam se dobi tudi: krompir, ajda, moka, pristno bučno olje,
mHo, petrolej, kava, riž i. t. d. Za obilen obisk se priporoča
Anton MoCnik»-» >«
CELJE, Glavni tpg 8.

U
Zatvornice, krogljice, eevi, gumi, za cepljenje ft» cevi za vodo in vseh drugih gumijevih izdelkov o* gg| »^j: veliko in malo, ie gumi-specialist
tmmtm »n.m "xbayw»
■
bi caSju Kat. tlsE. ñrnSfra,
DOeovoroi nr0ünfte:< bV7a8o PaSemafc.
g M. I.L \EBAT ,'4
Haiibor, Siovenska ul. vogal fiosposkajt'
Po najviSji ceni prevzame na vskaki postaji in plača tako)
kostanjev les :: Franc Kupnik.
Kostrivniška Slatina, Podplat pri Rogatcu.
3-3	*
BM «^Mh^m MRm« T Maribor»