- ' !
List slovenskih delavcev v Ameriki,
Ste-v. 23.
Uew
Vojne vesti.
Streljanje na Santiago.
V
Junaški či u ameriških pomorščakov.
Cap Hay tie u, 1. junija nedeljo je poslal poveljnik Schley vojno ladijo „Marblehead" proti vhoda v luko pri Santiago ua ogled. ,,Marblehead" je zapazila več španskih vojnih ladij skritih za baterijami med Smith Caya in Churruca Point. Nato je Schley sklenil Špance napasti, bolj zaradi tega, da bi zvedel, kje imajo Spanci razpostavljene skrite baterije, nego da bi uničil sovražuo brodovje. Naša vojna ladija .»Massachusetts" jela je prva streljati na špansko ladijo ,,Cristobal Colon". Pričelo se je močno streljanje; španske kroglje niso napravile našemu brodovju nikake posebne škode, akoravno so štiri baterije ua suhem s Kruppo-vimi topovi Spance krepko podpirale. Začetkom sta oba nasprotnica slabo streljala, pozneje pa se je »okazalo, da so amerikanske krog-je razrušile zidovje trdnjave „Mor-ro Castle" in tudi na obrežju skritim baterijam napravile mnogo škode. Streljanje je trajalo 55 minut, štiri naše vojne ladije so se udeležile boja. Ker je sovražna la-4lija „Cristobal Colon" poslala zad- „Io%va' nji strel, bodo seveda Spanci trdili,1 Xas
da so Amerikance zapodili v beg. .T e x a s1 so	ci napadli.
brodovje je bilo alarmirano, ker se je splošno mislilo, da namerava celo špansko brodovje iz luke popihati.
W a s h i n g t o n, 2. junija. Pomorski oddelek mirno pričakuje poročilo o veliki pomorski vojni pri Santiago. Uradniki, kteri poznajo pouk, kteri je bil odposlan za dampsona in Schleya, so mnenja, da se danes bije odločilna bitka. Sampson Be je z svojim delom bro-dovja pridružil onemu pod Schley-em, ameriško brodovje obstoji sedaj pred Santiago iz šest izvanrednili močnih ladij in večje število manj močnih.
Pomorski uraduiki pravijo, daje Hawai sedaj zaveznica Zjed. držav, ker je v soboto ameriška križarka .»Charleston" v Honolulu dospela in obilo premoga naložila predno je odpljula proti Manili; s tem je pa vlada prelomila nepristranost in jo dolžnost Zjed. držav Hawaii braniti, ako ga napadejo Spanci.
Poslednje vesti od Sampson a so včeraj večer sem dospele. Brzojavno je naznanil kje se nahaja in sklepajo, da je dospel pred Santiago ali pozno včeraj po noči, ali zgodaj danes zjutraj. Seboj je vzel križar-ko „New York", vojno ladijo ,,Oregon", pomožno topničarko ,,Mayflower", torpedno ladijo „Porter" in mogoče več družili ladij. Schle-yevo brodovje obstoji iz vojnih ladij: Massachusetts" in „Te-križarke ,,Brooklyn", ,,New
©. jronija 1898.
1
JL.&bo "VI.
in zastavna ladija Cervere „Cristo-bal Colon" je bila zadeta od dveh krogelj iz vojne ladije „Massachu-setts". Samo tri ladije ameriškega brodovja so se udeležile te bitke. In te bo bile: ..Massachusetts", „Iowa" in „New Orleans". Razstrelili so kakih tri sto strelov, Spanci pa gotovo štirikrat toliko.
Bitka pri Santiago.
Poročilo očividca.
Španci zopet prav slabo streljali; obalne baterije obmolknile.
Castle ne bodo misli Sampon povi Santiago
ga topovi iz Mor
mogli doseči, pač 1 od tam z velikimi doseči, ako se namreč ne poda mesto popreje. Ker se pa iz Aguado-res zaradi hribov ne more meriti na Santiago, bodo topove nastavili kar po topograličnem zemljevidu. Ako topovi ne bodo takoj zadeli, poravnali jih bodo s pomočjo zra» koplava v zaželjeno lego.
Kakoje bil Linares r a*n jen. pripoveduje nek očividec sledeče: ,,Naši vojaki so videli nekega višjega španskega častnika z štabom gori in doli ob četah jahati in vojake spodbujati. Seržant McKinne-ry Co m p. I), 9. pešpolka je djal proti poročniku Wiserju: „Tega bi lahko zadel, ali smem?" Poročnik je zmajal z glavo|in naznanil majorju liolnju. Slednji jo dal dovoljenje s pogojem, da sme edino le Beržant streljati na španskega generala, češ se bode le videlo, ali „ kaj zadene ali ne. McKiimery je nastavil puško za 1000 jardov
Orleans", ,,Marblehead", pomožna križarka „Harvard" in pomožna puičarka „Ej_
,nske črte iplenili 50 goved. Dve kravi so podarili generalu Shafterju, druga goved pa je dala vojakom jako okusno in prvo sveže meso odkar so v taboru.
V e 1 e v 1 a s t i posredujejo.
R i m, 9. julija. „Italic" poroča, da so velevlasti pričele posredovati radi miru. Časnik pravi da bi ame-rikanska vlada prav rada sklenila mir, v Madridu pa so drugačnega mnenja.
M a d r i d, 9. julija. Vojna stranka misli, da bi morala vojna na suhem dobiti kako sijajno zmago, kte-ra bi nekoliko poravnala popoln poraz mornarnice, predno bi sklepali mirovne pogoje. Mirovna stranka pa priporoča naravnost sporazumljenje s Zjed. državami.
London, 9. julija. V Madridu zanikajo poganjanje za mir in trdijo, da bodo posadka Santiago branila do slednjega moža. „Epoca de Espanja" je zelo vznemirila vest, da bode amerikausko brodovje streljalo na španska pomorska mesta.
Kingston, 1. junija. Od današnje pomorske bitke pri Santiago prinesla je sem poročilna ladija „ Simpson" še sledeče podrobnosti, kakor so jih očividci poročali:
Ko ste vojni ladij i ,,Brooklyn" in „Texas" skriti za vojnimi ladi-jami „ Massachusetts", „Iowa", „Ne\v Orleans", ravno nakladali premog, križali so pred vhodom v luko ,,Howard", „Marblehead", ..Castine" in ,,Eagle". Naenkrat zapazili smo znamenje poveljnika: „Z vso silo naprej !" Tako se je jelo naše brodovje pomikati proti luki. Pri vhodu videli smo mogočno vojno ladijo ,,Cristobal Colon", prišli smo tako blizo, da smo s pomočjo daljnogledov prav dobro razločili ua krovu španske mornarje, ki so lenarili v senci pod razpetimi rjuhami. Na iztočni strani luke, se je pa dvigalo v zrak mogočno zidovje ,,Morro", nakt^rem j^ujirgja
. i
jardov blizo Spancev. Začuli Bmo strel in velika granata je žvižgala Špancem nasproti. Predno so se zapoiogli oglasiti, zagromel je drugi stjrel, mogočna ladija ,,Massechu-se&ts" bila je naenkrat vsa v dimu. Gfromenje topov bilo je tako močno, d4 se na našej ladiji, ktera je bila 200 jardov odstranjena, okna škle-feiala. Streljanje ni še trajalo 10 sekund, ko smo razločno videli, ko je voda švrknila do 100 čevljev visoko v zrak ravno pred „Cristobal Colon". Med tem je bilo tudi na španski ladiji vse živo, kakor bi trenol odstranili so rjuhe na ladiji. Iz baterij na obeh straneh zaliva, dalje baterija na otoku in „Cristo-bal Colon" so skoraj ob enim pričeli streljati.
Kmalo pa je naša ladija „New Orleans" prišla bližje in tudi ona začela streljati na Špance, tudi ,,|owa" je nemudoma posegla v bitko. Španci so krepko odgovar jaji videli smo, da je bila na obrežji skrita četrta baterije. Gromenje to pov bilo je grozno, Spanci so slabo streljali, nobena kroglja ni zadela. Msd streljanjem vozile so amerikanske ladije od zatoka proti iztoku mimo luke. Ko je boj trajal k^kih 10 minut, vrnila se je „Massachusetts" in jadrala zopet preko luke, druge amerikanske ladije so jej sledile. Sedaj še le smo natančno vidili, kako so naši streljali, skoraj vsaka kroglja je zadela. Eden streLod ,,Iowa", zadel je ,,Co Ion" upjvr nad morsko gladino, videli švigal ogenj na hitro
Nesreča na „La Bonrgogne

(Opisal <dini rešeni Slovenec Ant.
Rus.)
V soboto 2. julija smo se Slovenci, 12 na številu poslovili od nam znanih rojakov in so podali na lepi, veliki parnik „La Bourgogne". Obilo ljudi je bilo v ladjistaji, mnogo se jih odpeljalo, mnogi pa le odpotujoče spremili in se od njih poslovili. Točro ob 10. uri je zapi-skala piščal znak za odhod, a ta piščal tako glasno tuli, kakor na nobeuem drugem parniku in jo je lahko čuti več kakor miljo daleč.
Ko smo bili vsi ua parniku, so parnik oslobodili vezij in počasi smo se pomikali po H ud son u proti zalivu; poslednjič smo mahali z rutami in klobuki. Krasno, vroče jutro je bilo, ko smo se vozili proti zalivu in dospeli mimo velicega svetilnika boginje „Slobode" in dalje po zalivu mimo trdnjav na obeh straneh, raz kterih mole žrela velikih topov. Ko smo si odbrali vsak svojo postelj in se uredili za potovanje teden dni, smo se počasi
Slovenci in Dalmatiuci seznanili. Sam si odbral postelj tik pod stop-ujicami, da bi imel bolj svež zrak; enako sem svetoval sopotnici Slovenki Ani Mihelič, ktero mi je g. Sakser priporočil in predstavil še tik predno smo šli na ladijo, tudi ta si je enak prostor izvolila v ženskem oddelku.
V soboto popoludne seje razvilo že prijetno življenje na Jcrovu. Potniki Bmo bili zelo raznih narodnosti in poklica; bili so: Francozje, Ita-jijani, Slovenci, Hrvatje, Nemci, Švicarji, Arabci in celo Turčini; med temi je bil tudi orjak Yusuff, kteri je v New Yorku prav dobro kupčijo napravil in imel pri sebi v pasu za $10.000 zlata. V prvi ka-jiti je bila fina gospoda, možki in ženske, enako drugej; videl sem več duhovnov in redovnic; rojakinja mi je pokazala tudi čast g. Antona Hodnika, kteri je bil zelo židane volje. Tudi na večer je bilo živahno gibanje na krovu, ker bleda luna je nas spremijevala.
nedeljo 3. julija smo imeli zopet krasno vreme, morje je bilo gladko kakor ogledalo, komaj je
so napravile kroglje še
Iz Playo del Este se li. roča, da se je streljanje na 8an
zjutraj z nova pričelo, toda morali so odnehati, ker je nekaj krogelj padlo blizu amerikanskih čet. V kljub neugodnem razmerju misli Sliafter dobiti v pest Santiago v treh dneh.
Beguni iz Santiago pripovedujejo, da se španski vojaki v mestu sedaj lahko smejajo v pest, ker so Ame-rikanci dovoljili ljudstvu odhod iz mesta, kajti vsa živila so ostala vojakom, kteri imajo sedaj več jesti kakor Amerikauci.
Ranjenci so v slabem stanu.
Atlanta, Ga., 11. julija. V trdnjavo McPherson je danes dospelo 2oo ranjencev iz Santiago. Bili so ranjeni v bitki 1. julija in so v žalostnem stanu. Kakih 30 so morali prenašati na nosilnicah. Deloma i maj 0*1*0 uniformo na životu, ktero so v bitki imeli premočeno s krvijo. Ambulance, ktero so ranjence vozile z bojišča, so imele 18 milj dolgo pot do obrežja, kjer so
bilo videti, da se premikuje. Mnogo potnikov sem videl dopoludne či-tati molitvenike in opravljati molitve, čez dan se pa veselili lepega potovanja. -K i i y hrani in rirn-rih j tvori h—icb limnuiem—nič -opore-katri—IrrtTirnnhi dni fib i, nko joj t vroto otflvim drugo družbe. Slo-
poye spraviti naprej.
Je li lisjak ušel izlukuje?
Washington, 12. julija. V vojnem oddelku sklepajo iz vseh mogočih iu nemogočih slučajev, da je španska posadka ušla iz Sa riti age. Če je general Toral res ušel, bi so bilo dogodilo že pred par dnevi. Danes bi mu tega ne bilo mogoče storiti, ker je mesto sedaj popolnoma obkoljeno. Da se Španci nočejo podati še ni dokaz, da glavnega dela posadko ni več v mestu. Da so pa Amerikauci na nasipih našli leseno tupove je sicer sumljivo, toda tudi ta slučaj še ne opravičuje zgoraj omenjeno vest.
Ko bi 86 ta vest vkljub vsem negotovostim le uresničila, bil bi jak< hud udarec za našo vojno, in vse vojne operacije generala Shafterja in osvojenje Santiago bi bilo brez pomena. Vso krivdo pa moramo zvrniti edino le na vojno vodstvo v WeBhingtonu.
venci smo se seznanili: Arabci in Italijani so uganjali popoludne razne burke, da smo se prav dobro zabavali; tudi potniki prve in druge kajite so prišli gledati to gibanje in razveselili. Otroci so brezskrbno tekali po krovu in igrali, vse je bilo glede potovanja takc^rezskrbno kakor na kopnem; tudi ta večer je luna razevitljala našo pot in spomnil se pesmi; ktero sem čul nekdaj v Ljubljani peti:
,,0 luna bleda, ko te gledam
Moj duh po domu hrepeni."
Vsem nam Evropejcem je duh po domu hrepenel; marsikdo se je že videl med Svojci uživajoč vesele ure, nikdo ni Blutil, da je grozna osoda nam vsem, odrašenim in nedolžni deci, tako blizo za petami.

Podali smo se k počitku, vošečtsi lahko noč.
Drugo jutro 4. julija, je bilo jutro velikanske nesroče. Spal sem, to dobro vem, kar čutim hud tresk in zazibanje parnika, uektere je celo s postelj vrglo; brzo sem si oblekel tanko pisano Buknjo in bežal na krov pogledati kaj se je pripetilo. Na krovu sem videl mornarje, druge služabnike parnika in častnike sem in tja tekati in vpiti, nekdo mi je povedal grozne besede: »Zgubljeni smo!" Ne daleč od našega parnika Bem videl veliko jaderuico, na našem parniku so grozno tulili z parno piščalko, spuščali rakete, a vse-jedno smo se še naprej pomikali. Hitro sem skočil po moje čevlje in vsem drugim zakričal: ,,Nesreča je tul" Ko pribežim zopet na krov, sem že videl kako so jo mornarji odrinili s čolnom. Postal je lep dan, morje mirno na horizontu se je že žarilo in solnce naznanjalo svoj izhod, a žalibog za marsikoga ni več izhajalo. Naši vrli Dalma-tinci so tudi hiteli in sami odrezali rešilni čoln in odrinili, a sprejeli v njega več druzih osob ter čvrsto so
sedaj Qbčinstvu vojaške premembe in premikanje prikrivati. Bilo je čisto neznano, da so odposlali ekBpedicijo vojakov v Santiago, kteri bo sedaj najbrž ž tam.
Ekspedicija obstoji iz pešcev, topničarjev in okopuikov; vse priprave so urejene tako, da so bode zamoglo izkrcanje sigurno iu hitro izvršiti. Vse podrobnosti o tej zadevi so neznane. Tudi z ekspe-diciji na Porto Rico ni moč kaj zvediti.
Amerikanska ladija razstreljena.
Cap Haytien, 3. junija. Iz Santiago se je danes zjutraj brzojavno poročalo, da je včeraj amerikausko brodovje ponovilo naskok na španske trdnjave pri Santiago. Streljanje trajalo je tri ali štiri ure. Pomožna križarka ..Merrimac" je hotela baje šiloma v luko udreti, a prišedši do druge črte vloženih tor-ped razletela seje v zrak. Častnika, strojevodjo iu 6 mornarjev so Španci vjeli. Število mrtvih in ranjenih ni znano.
..Merrimac", preje norvežki parnik ,,Solvveic", bil je izdelan v Newcastle leta 1894. iz jekla, nosil je 2193 ton, iu imel 35 mornarjev. Parnik je lansko leto obtičal pri zapadnih indijskih otokih. Tvrdka ,,Hogan & Sons" je kupila zapuščeni parnik, ga splavila iu popravila. Vreden je 8192.000, naša vlada pa je plačala zanj S342.000.
ortau Prince, Havti, 3. ija. Tukaj kroži vest, da 30 vče-
Ie
,,Merrimac" navlašč potopljena.
Ki ng s ton, 4. junija. V zjutraj je admiral Sampson si t caro ladijo za premog ..MerriJ pri vhodu v luko pri Santiaf Cuba vtopiti in in s tem Ci za beg iz luke popolnoma onei čiti. Za smrtno nevarni posel ogla^~ silo se jo 4000 prostovoljcev.
Poročnik Hobson in šest mornarjev je bilo izvoljenih. Ob treh zjutraj odrinili so proti luki. Z grozovitim streljanjem so jih Španci sprejeli. Kakor dež so padale kroglje, mnogo jih je zadelo v ladijo, toda neustrašeni mornarji vozili bo dalje. Prišedši do vožine pri vhodu, obrnili so ladijo po črez. Poročnik Hobson je električnim potom sprožil v ladiji nastavljen torpedo. Nastala je eksplozicija, „Merrimac" se je potopila iu pot v luko je bila zaprta. Moštvo, vseh sedem mož, se je Čudovito rešilo. Ko se je ladija vtapljala, veslali so mornarji proti španski ladiji, akoravno so kroglje švigale okolu njih. Nihče ni bil zadet iu nepoškodovane bo Spanci sprejeli na krov. Španski admiral je naznanil našemu poveljniku, da je pripravljen zamenjati amerikanske vojne vjetniike za španske.
KRALJ PIVE'
S^imeli gospodarje," kteri so
vedno živeli na svojih posestvih iu so že zaradi tega bolj človeško ž njimi ravnali, da so jim dalj časa pri moči ostali. Na mesto posestnikov postali so kraljevi uradniki ijospo-dnrji Indijancev, kteri so jih tembolj "dirali. Okrajni uradniki (Corrt*gidores) so pobirali davek od Indijancev 1 do 4 in pol pešat na leto. Ako je Indijanec zgubil i l) pobotnico, moral je še enkrat pla- {; čati. Ako ubogi Indijanec ni mo-gol plačati, vzeli so mu živino in jo ! ;J) prodali. Koregidorji so imeli tudi pravico, prodajati Indijancem jedi in opojne pijače, seveda za izvan-redno visoke cene. Tudi so imeli navadno svoje geste spodbujati k pijači. Indijanci so so upijauili in stepli. Ker so bili Korregidorji v enem tudi sodniki, nakladali so Indijancem samovoljno visoko denarne kazni, ktore so spravljali v svoje žepe.
Da bi Indijance obvarovala, vlada pred goljufijami širokovestnili
Vsi zdravniki
i
L
vesljali; drugi ljudjb so bežali v druge rešilne čolne, kterih je bilo 22 na ladiji, a samo dva sta odrinila od osodepolnega parnika. Tudi jaz sem poskusil odrezati rešilni čoln, ker videl sem, da so mornarji in častniki zgubili glavo, a nisem mogel: vrvi so bile prebarvane, in okovane na konci. Prestrašeni bo drveli ljudje na krov, največ iz med-krovja. Grozni prizori so se pojavili, otroci in matere so kričale, jokale in klicale na pomoč, odrašeni so se pehali od jedne strani na»dru-go, morje pa vrelo v naš parnik, kteri se je že za pol milje daleč pomaknil od jadernice. Zdanilo se je, ni bilo nikake megle, lahko je bilo vse razločiti. K meni priteče rojakinja Mihelič in me vpraša: „Za božjo voljo kaj je storiti?" Odgovoril sem jej, da je naša zadnja ura tu; drugo rojakinjo sem videl ko se je z obema rokama objela za jambor in jokala. Hkrati se nagne parnik, grozno jo zaropotalo, v ku-hinjttu in shrambah je grozno zaropotalo namizna posoda in druge stvari; parnik se je tako nagnol, da ni mogel nihče več na krovu
-i
priporočajo
SUPERIOR STOCK
PIVO, ker vedo da ni drugačno nego dobro.
Zahtevajte samo to pivo, a nobeno drugo!
Prodaja bo povsodi.
o
BOSCH BREWING CO.,
LASE LINDEN, -
MICH.

stati, ljudje so skakali v vodo, mene pa je na n a gibaj očem Jconcu. odplavi I val! V vodi sem bit,-videl nevarnost, da uesmem y gnječn, zato se raje daieč na okolu podal proti plavu, k čolnom nisem hotel plavati, ker videl Bem, da so prenapolnjeni in ljudi odriyajo. Po vodi so plavali živi in mrtvi in zadevali eden ob druzega. Parnik se je med t^m vtopil in napravil velik vrtinec, hkrati je bilo nad 300 osob na kupu v vodi; kričanje je bilo grozno in se čulo več ur daleč. Ljudje niso mogli ne utoniti, ne se rešiti, ker večina njih si je okolu života privezala rešilne kolobarje, kar sem tudi sam storil. Odaljen sem bil od guječe in po ^m plavanju dospel do/plava, na kterem so bili Italijanjfnekaj Sir-, cev in osobjU parnika.	lPTll)
W..I.U1 i u^ii nprnjntj^^ prnpnhm ju
V
t
m
___

:> -v


Entered tie second clas matter at »he New York, N. Y. Post office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
' ist slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in nrednik: PuHisb^d by
P. SAKSER. H»9 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $2.—,
1 pol leta..............$1..—
/.a Evropo za vse leto.....gld. 5,
„ „ pol leta ...'.„ 2.50, „ č^trt l^ta..... 1.25.
In a rod a" izhaja vsako sredu
j;iase do 10 vrstic se plača
;v.
brez podpisa in osobnosti ^isnejo.
kiaj se blagovoli poslati po >rder.
Pri spremembi kraja naročnikov rosimo, da se nam tudi prejšnje tališče naznani, da hitrejp najdo-To naslovnika.
Dopisom in pošiijatvam naredite laslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Port au Prince, 4. junija. Iz Santiago de Cuba poročajo novejša poročila, da so pri vhodu v luko Amerikanci sami vtopili la-dijo, z namenom ozki uhod zapreti. Tukaj je splošno mnenje, da je Sampson daroval „Merrimac" zato, da bi izdatno zabranil vsaki poskus Cervere luko zapustiti. Vjet-niki pravijo, da so se v ta namen pj?<5stovoljno darovali in bili na razstrelbo pripravljeni.
y španske ladije bodo rabili. Washington, 4. junija. Vlada je'sklenila zaplenjene špan-ladije „Panama", „Guido", idro" in ,,Argoriaute" kot pre-le ladije porubiti. Dotični zali opravičujejo omenjeno posto-fije, kar je našim mornarjem ki ladije »eli, posebno po volji, ker sna ladj od vlade izročena vlad-
kteri so se podajali mnogokrat v smrtno nevarnost, da so rešili lesk španskega imena, občutili so ne-hvaležnost svojih vladarjev. Občno je znano, da je bil Kolumb 1. 1500 uklenjen uazaj na Špansko pripeljan, kjer je slednjega leta preživel v pomanjkanju. Njegov sin Diego se je moral mnogo let pravdati z vlado predno je pripoznala zahtevo na zasledovanje službe očetove. Zaradi tega je moral od 1. 1515 do 1. 1520 bivati na Španskem in 1. 1553 se je moral zopet zagovarjati. Španski uradnik Pedrarias, je najbrže na vladarjevo povelje, Balbao-ta, slavnega iznajdnika mirnega morja k smrti obsodil. Vladarje ohranil milost in naklonjenost morilca vkljub prestopu pravice iz popolno napačnega vladanja. Cor-tez, kteri je osvojitev Meksike vodil t^t nenavadno previdnostjo in hrabrostjo, je moral [kmalu prepustiti vlado kraljevim uradnikom, ni smel pozneje več v Ameriko, nazadnje pa je prišel čisto v nemilost. Gouzaio Pizzaro, kteri si je z svojim bratom Francetom pri osvojitvi Perirfc zadobil posebnih zaslug, je bil primoran, vsled bedaste politike Španske krone, braniti z mečem v roki svoje in tovarišev pravice, radi upora proti materini deželi, položiti jo moral glavo pod meč.
n.
Brezdvomno je toraj, da bo naši po dobro premišljenem načrtu'" la-dijo sami vtopili; španske kroglje tedaj istega niso prouzročile. Zvedelo se je sedaj, da so se v naši mornarnici že mnogo posvetovali o tem kako bi luko pri Santiago za tvorili. Hoteli so s prva dve veliki plavi naloženi z velikim kamenjem v vhod v luko zavleči in tam v topi ti. Da bi bilo mogoče moštvu uniti spremljala naj bi plovi torpe-dovka. Ker se je Sampson bal, da bi španski topovi preje razrušili in potopili plavi, nego bi prišli na določeu kraj. odločil seje naš'admiral in poslal „Merrimac".
Vtopljena ladija bi se dala sicer, lahko z dinamitom razstreliti, ali to bi bilo za Spance, v obližji ame-rika Tiskih topov, prav nevarno delo.
Je 1 i res?
Cap Haytieu, 5. junija. Iz Mole St. Nicholasas se poroča, da je včeraj blizu Jean Rabel ob severnem obrežju Hayti, to je med Port de Pai in Mole St. Micliolas bila bitka med tremi španskimi in štirimi amerikanskimi vojnimi ladi-jami, Amerikanske ladije so se morale umakniti.
Natančnejega ni moč poizvedeti Jean Rabel je naznatno pristanišče brez brzojavnt zveze. Mogoče je, da so španske ladije prve straže po-možuega španskega brodovja iz L'adix; amerikaniku ladije pa so najbrže pomožne križarke na ogledu po španskem brodovju.
„V i s cay a" vple njena?
Tukaj se jn razširila vest, da je ameriško brodovjp pod Sampsonom in Schlevem v boju pred Santiago zaplenilo špansko vojno ladijo „ Vis-eaya" in jo privlečejo v Key West. Ali ta vest ni olicijelno potrjena in malo vrjetna.
Madrid, 5. junija. Sem j»; dospel brzojav iz Havane, da je
španska topničarka ,,Ardilla" pre- da daruje dragi domovini ravno rila skozi blokadno brodovje in sy sedaj, ko je ona v vojskinih stiskah,
gačnej obliki. Višje vrBte domoljubje pa je tisto, 6e si je domoljub popolnoma zvest, zakaj ljubi v sreči id nesreči deželo, v kteri se je porodil, ali pa si jo zbral za svojo domovino. Kjer družbeno-politične razmere in značaj prebivalcev bolj nego v kakej drugi deželi zagotav-ljajo posamezniku popoln razvoj zmožnosti, kjer se mu ponu:a prilika prenašati človeške težnje in sicer v družbi in duševnem s>glasji večine prebivalstva. Tako, da se najvišja čustva, ki zamorejo navdajati človeka v javnem življenju popolnoma zadovoljijo. V taki deželi je življenje vedno veselje, akorayno bi posameznikom osoda ne bila ugodna, kajti ako se v polni prostosti strinjajo duhovi, zabranjujejo vsaktero zatiranje.
Tretje vrste domoljubje označuje prav razločno latinski pregovor ki pravi: „Ubi bene ibi patrial" Tu je: „Kjer je dobro, tam je moja domovina I" Ako le to razumemo po besedi, bi bila naša domovina tista dežela, ktera nam ponuja najugodnejša in sigumejša sredstva za zložno in dobro življenje.
Pristašev te vrste domoljubja je jako mnogo, posebno tu v Ameriki. A ne samo pri naselnikih, pri kteri h se ume tako domoljubje samo ob sebi, marveč pri domačinih. Slednji smatrajo navadno domovino le takrat dobro, dokler jim pripada najboljši kos. Da domoljubje tacih ljudi navadno nima druzega smotra, nego da zakrivajo ž njim vsakovrstna Bleparstva in malopridno življenje. Med amerikanskimi domoljubi so navadno najhujši kričači tudi največji lopovi.
Veliki kapitalisti in monopolisti, kakor Carnegie, Astor, Mackey, Vanderbilt idt. smatra ne samo priprosto ljudstvo, ampak tudi naša viuda kot največjo domoljube. Pa kako bi bilo tudi drugače, vsaj kažejo iskreno domoljubje, s tem,
boj privlekla trgovsko Indijo z Stip glavami, goveje živine.
topničarko, drugi zoj vojakov idt. Ako L i; tem poštenjakom v
it komps pa mi vic
Ko bo bili na ta način vsi samostojni značaji uničeni, osnovala je tiranska krona upravo, ktera jej je jamčila absolutno oblast v novem svetu. Da bi indijske zadeve odtegnili pravosodnim sodnijam, ustanovili so »indijski sovet", kar pa v i »ti ni ni bilo druzega, nego od kralja ali njegovega ministra popolnoma odvisen urad. Le edino temu uradu so bili indijski uradniki od-■ govorni. Bilo je najvišje sodišče v ▼<ah pravnih Ziidevah naselnikov. Potovalno oblast je imel v rokah ^podkralj in njegov sivet. Podli je bil poveljnik vojne in mor lice. imenoval diplomati' te kolonij« in korre ki sposobne kanci sne Škofovske sede *di rili so samo „i/ emu
1, /1 i
Gospa Filomena Cofferia n; ulici v New Yorku, bi bila imela paziti na štiri otroke nekega znanca Čigar žena je bila odsotna. Bila je ravno v kuhinji ko začuje vrišč v preduji sobi. Ko gre pogledat kaj je, najde 4^1etno Juliko v plamenu. Drugim otrokom veli teči na cesto, Juliko pa zgrabi in skuša ogenj zadušiti. Med tem se je obleka na njej vnela, in ko je došla požarna hramba, našli so ženo in malo Juliko mrtvo na tleh. Vsa obleka jima je zgorela na životu. Ogenj so ognjegasci hitro pogasili Otroci niso zamogli povedati kako je nastal ogenj. Najbrže so se igrali z užigalicami.
Na kosce raztrgala.
V	Pompton Lakes, N. J., se je 12. julija v tovarni za smodnik dvoje poslopij razletelo v zrak. Ednajst oseb je bilo na kosce raztrganih in mnogo je hudo ranjenih. Morebiti je pod razvalinami še kaj trupel. Pred nekaj mesci se je pripetila enaka katastrofa, tudi takrat je bilo več oseb ubitih. Tovarna je izdelovala strelne stvari za našo vojno in odkar se je pričela vojska bo vojaki stražili tovarno.
Priseljevanje v Ameriko.
V	minolem letu, ktero se je zaključilo 30. junija t. 1. je prišlo 301.502 oseb v Zjed. države, 102.992 oseb je prišlo v kajitah, 108.510 pa v medkrovja. Med priseljenci je bilo največ Italijanov, namreč: 56.6|1; potem 18.111 Rusov; 17.574 Ircev in 4792 Angležev. Najmanj jih je prišlo iz Turčije namreč samo 143. V primeri s prejšnjim letom se je letoB 400 manj možkih in 1318 manj žensk priselilo.
Xewyoreani v Honolulu.
Washington, 11. julija. Alger, pomožni tajnik vojnega ministerstva je danes izdal povelje, da imajo hawaiški otoki spadati k vojnemu oddelku države Cali-f orni je. Prvi polk prostovoljcev države New York pojde v garnizijo v Honolulu, pod poveljem polkovnika Barbora. Ta častnik je po-
r i •' en
Drugod bodo pivo kupovali.
Troy, 10. julija. Odbor tukajšnje zadruge gostilničarjev je sklenil svojim članom priporočati naj pivo v New Yorku kupujejo. Zvedeli so, da iz New Yorka dobč pivo za .$5 sod, tukajšnji pivovar-naiji tudi za to ceno pivo v New York pGšiljajo, od domačinov pa zahtevajo 87.20 za sod. Gostilničarji mislijo zidati veliko ledenico kjer bodo pivo shranjevali.
Slana v julijn.
Toronto, Ont., 11. julija. Iz mnogih krajev Ontaria Be je poročalo da je danes slana padla. V Mount Forest je bila zemlja z slano pokrita za cent na debelo. Koruzo je slana hudo poškodovala, pa tudi grah, kteri je ravno v cvetju. Pšenica je že preveč dozorela, da bi jej slana zamogla škodovati.
Carnegi j«* zgubil pravdo.
P i 11 s b u r g, Pa., 11. julija. V okrožnem sodišču je danes sodnik Acheson razsodil, da je ,,United States Mitis Co." pravdo dobila zoper „Carnegie Steel Co." Pravda se je pričela zaradi zlorabljenja patenta pri izdelovanji vlitih kosov iz železa in jekla, kteri m se je primešalo aluminija. Strokovnjaki trdijo, da je razsodba jako velikega pomena za zgoraj omenjeno obrt. Carnegievi odvetniki bodo zoper obsodbo apelirali višjo sodnijo.
Zopet 10 oseb usmrtilo.
Cleveland, O., 11. julija. Zopet seje pripetila razetrelba podzemskih plinov v velikem predoru pod eriškem jezerom. Sedaj je bilo deset delavcev usmrtenih. Ni še dolgo tega, kar je ponesrečilo osem delavcev, vzrok je bil ravno tisti.
Požar v Cleveland n.
Cleveland, Ohio, 9. julija. V petnadstropnem poslopju „Brit-fcon Printing Co.", na Erie cesti je danes opoludne vzbruhnil ogenj. Razširil se je tako hitro, da je bil mnogim delavcem :zhod po stopn^-cah in elevatorju po plamenu
nciBco Be je v krcanje vojnih za Manilo deloma zato za-Bnilo, ker so tamošnje pamiške be zahtevale izvanredno vike cene in bo se še le potem vdale, :o jim je vlada jela resno pretiti. Na jugu domoljubne zadruge zahtevajo od naših vojakov za vbe b čemur jih preskrbljujejo neizmerno visoke cene. Nek domoljubni časopis še pristavlja: „Pravi tepci b1 bili, če bi tega ne storili ako se jim ponuja tako lepa prilika Stric Sama za par milijončkov olajšati".
Da, domoljubje najbolj zvišana Čednost, posebno za umazane *ko-risto lovce!
Nova dvozveza.
„Frankfurter Zeitung" poroča, kakor pravi iz zanesljivega vira o skrivnej zvezi med Avstrijo in Ru-Bijo sledeče:
Ko je meseca aprila 1897 cesar Franc Jožef obiskal ruskega cara v Petrogradu sklenila sta vladarja medsebojno zvezo med Avstro-Oger-sko in Rusijo. Poleg cesarjev podpisala sta zvezno pismo tudi ministra vnanjih zadev grofa Goluchow sky in Muraview. Dokument se oglasi, daje pogodba veljavna od 1. maja 1897. do 1. maja 1900, zana-prej pa, se podaljša sama ob sebi za tri leta in sicer tako dolgo, dokler ena dotičnih vlad ne odstopi, kar je potreba šest mesecev poprej naznaniti.
Giavni namen zveze je ohraniti na Balkanu mir in ,,status quo" sedanjega stanja. Vladarja sta določila za vsako vlado posebno področje. V področje Avstro-Ogerske naj bi tedaj spadala Srbija, Makedonija do Soluna; proti severu pa skoraj v ravni črti do Kranja, potem Albanija izvztiuši ne^aj okrajev na jugoiztoku pri črnogorskej meji. V področje Rusije pa bi spadala Bolgarija in druge na iztoku ležeče dežele evropske Turčije. Zaveznika pravi pogodba dalje, bi gledal vsak v^svojem področju nato, da se za-uijo vse vojskine zamote in agi-iu.Spigarijp. Akp sodu, deloma napol-odo. Glave po imele v oge pa so vun molele. Zena je bila stara 38 let, otroka pa 5 let, oziroma 9 mesecev.
Kazen s palico.
Richmond, Va., 12. julija. V Fredericksburgu so danes prvič izpolnili kazen s palico. V zadnji le-gislaturi so določili postavo, po kterej se imajo gotovi pregreški kaznovati s palico. Sodnik Quinn je to kazen prisodil z dovoljenjem matere zatoženca, nekemu pobali-nu, kteri je zlezel v ptujo hišo krast.	^
Bazne vesti.
Vojni stroški.
Washington, 2. junija. Odbor za vojskine stroške je danes poročal v zbornici, da bode potreba do 31. decembra t. 1. za vojskine stroške še 350 milijonov dolarjev. Če bode vojska trajala eno leto, potem bodo vsi stroški znašali čez 600 milijonov dolaijev. Tajnik Alger je danes zbornici predložil račun v znesku 85,879.858. Ta velikanska syota porabila se je za organizacijo in oboroženje 75.000 vojakov druzega poziva.
Denar za vojskine potrebe.
Washington, 1. junija. Včeraj je bil sprejet v senatu postavni načrt, po kterem naj bi naselnikom ki ao pod domovinsko postavo zasedli, ali si pridobili last do zemlje, bil tisti čas vpoštet kadar služijo v vojni, in bi Be službeni vojni čas smatral, kot obdelovanje domovinskega zemljišča. Predlog odbora za obdačenje smodk in tobaka je bil vsprejet. Tobak, cigarete in duhan naj bi obdačili 12 centov funt, smodke pa $5 tisoč. Prodajalci tobaka, ki prodajo manj nego 50.000 funtov na leto, naj bi plačevali 86, tisti ki prodajo manj nego 100.000 funtov S12, in oni, ki prodajo čez 100.000 funtov $24 letnega davka.
Senator Gorman je predlagal da bi obdačili, prometne in brzojavne družbe za četrt odstotkov pri kosmatem dohodku čez $250.000. Predlog je bil zavržen. Nasprotno pa je bil predlog Whiteja obdačiti petrolej in sladkorne družbe za vse cosmote dohodke nad 8250.000 za četrt odstotka.
V	zbornici so poslanci enoglasno odstranili iste dostavke k ustavi Zjed. držav, po kterih so bile nekdanjim upornikom zabranjene skoraj vse častne in državne službe.
Strelne vaje.
V	trdnjavi Wadsworth na Staten Island, poskusili so streljanje z ve-likimi topovi. Sprožili Bo 12 stre-
poročnika
Pri'inn^arji še vedno štrajkajo. I1;. • .111., 10. julija. Premogar-]i tukajšnje okolice se v kljub obljubam in pretenju, da jih hočejo laBtniki izstradati, nočejo podati. Nek napihnjen lastnik se je tako-le izrazil: ,,Naj se premogarji še tako bahajo, mi bodemo že dobili skabe, ako bi jih tudi morali v zrakopla-vih sem privesti". Nek lastnik se je podal z svojo soprogo v New-York, kjer bode zapravljal nekaj časa denar, kterega si je pridobil s tem, da je lačnim delavcem znižal zaslužek.
Delavci pri zgradbah štrajkajo.
Kansas City, Mo., 9. julija. Danes je pričelo 1000 delavcev pri zgradbah štrajkati. Uzrok temu je, k«r so 28 kleparjev vzeli v delo, kt«ri ne spadajo k uniji, na prostor nekaj štrajkujočih unijskih kleparjev, kt< ri se že nekaj tednov poganjajo Z8 višjo plačo. Zaradi tega je sedaj vsa unija pričela štrajk.
Puškarji štrajkajo.
Springfield. Mass., 10. julija. Puškarji v zvezui tovarni so pričeli štrajkati, baje ker novo najeti več zaslužijo, nego stari delav-ei. Polkovnik Arnold zagotavlja delavcem, da bode Btvar preiskoval Ravno sedaj imajo v tovarni mnogo dela, ker morajo gotovo število pušk o določenem času izgotoviti Tovarna izplača delavcem $75.000 zaslužka na mesec.
p
Vojaki nad linčarje.
Frankfort, Ky., 9. julija. Na proAnjo generala Colliera je včeraj
Štrajk v opekarnah.
Kingston, N. Y., 1. junija. Predvčerajšnjem so Italijani vWash-burn Bros. opekarni delo ustavili; v vseh opekarnah pri Glasco je sedaj štrajk, ker delodajalci niBo hoteli zvišati plačo za 20 centov na dan. Včeraj so Italijani tudi po druzih opekarnah ustanovili delo, tako da po vsej okolici opekarne mirujejo.
Pivovarski trust. Cle v e 1 and, O., 2. junija. Po dolgotrajnih obravnavah so naz-nje le osnovali „trust" pivovar-narjev iz Clevelanda in Sanduskyja. Novi ,,trust" deloval bode pod imenom ,,Cleveland & Sandusky Brewing Co" in ima 86,000,000 kapitala.
Pes rešilec.
Indianapolis, 4. junija. Ko se je včeraj večer bližal vlak kraju Edwardsport, je strojevodja opazil blizo pred sabo kako je velik pes tulil in lajal proti vlaku in tekal do neke rudeče stvari na progi. Strojevodja je vlak vstavil in na tiru našel dvoletno dete v rudečej obleki, ktero se je nedolžno smi-jalo in z rokami bužalo strojevodjo. Najbrže je dete kacega farmer j a in se s psom podalo na železniški tir.
Zborovanje premogarjev.
Birmingham, Ala., 2. junija. Deset tisoč rudarjev v Alabami, kteri so nedavno osnovali unijo ,United Mine Workers of America' razposlali ho po državi Alabama povabila k zborovanju, ktero so bode vršilo tukaj 17. junija. Glavna točka pri sejah bode posvetovanje zaradi povišanja plače delavcem.
Čudne nazore.
Zveza „Knights of Labor" grajala je prav hudo špekulacijo milijonarja Jož^f Leitnerja, kteri je pokupil vso pšenico in tako podražil kruh. Leitner zavrača napad, češ da povišanje cene pšenici ni podražilo kruli, marveč dragino povzročili so druge okoliščina. Dalje pra-da je visoka

Gro San F
H. M. Morgan in Maidhof sta skušala potovati Bredi zime od St. Mihaela do Manooka. 7. januarja sta se podala na pot in nekaj časa je šlo vse po sreči, 26. januarja so se polomile sani. Ko sta iste popravljala je nastal strašen zamet, tistem času jih je tudi kažipot zapustil. Jedila so pošla in 13. februarja je Maidhof umrl. Morgan se je živel od pasjega mesa do 3. marca, ko je vsled bleščobe snega oslepil. Obnemogel je ležal 4 dni na saneh, ko so ga Indijanci našli in v St. Mihael nazaj privedli. Morgan je za vse žive dni pohabljenec.
Letina v Texasu. D a 1 1 a b, Tex., 11. julija. Far-merji trdijo, da bodo letos več pšenice pridelali, kakor kdaj po-preje. Od 50 milj na okrožju vozijo žito Bern in mislijo, da bodo do 1. avgusta več nego 2 miljona bušljev pšenice pripeljali.
Obrtnija v Meksikj.
Chihuhua, Mex., 11. julija. Kapitalisti iz Philadelphijc so osnovali zadrugo, ktera bode tukaj ustavno vila veliko jekleno tovarno. Ta bode prva tovarna enake vrste v deželi. Rudo bodo dobivali iz bo< gatih rudnikov pri Durangu.
Potres na zatožnih indiških otokih
Cape Hayitien, 11. julija Danes popoludne je bil tukaj hud potres. Čutili smo več močnih sunkov. Prvi je bil najmočnejši in je trajal 4 sekunde. Prebivalstvo plaho pričakuje, kaj se bode še pripetilo.
Preiskava zaradi „La Bourgogne".
H a 1 i f a x, N. S., 12. julija. Komisija, kterej je predsedoval kapitan Smith je danes pričela preiskavo zaradi ponesrečene ,,La Bourgogne". Odvetniku francoskega konzula dovolili so navzočnost le kot pričah Oskar Hender son kapitan od „Cromartyshire" pravi, da mu ni bilo več mogoče svojo ladijo obrniti v drugi tek, ko je zapazil nevarnost. Uro potem ko ate se ladij i trčili privealjal je prvi čoln z rešenci blizu in še le ta
krajih so nalivi napravili velikansko škodo. Mnogo popreje imo-vitih posestnikov, je ubožalo. Veliko število prebivalcev pa je zgubilo vse.
Orso.
(Provod iz poljskega od Henrik Sienkiewicza.) (Dalje.)
,,Saturday Review " je pisala: ,,Ko je mala Elsa splezala na konec droga, kteri je počival na širokih plečah Ors»j, se je v smrtnej nevarnosti razprostrla z eno roko kakor lahek metulj, oči vseh navzočih so jo zasledovale, gledalci se niso niti upali dihati iu trese so opazovali vse gibanj« te čudovite deklice. Oni, kteri jo j»* kedaj videl v tej produkciji, ali na konju, jo ne bode nikedar pozabil1', tako ju končalo poiočilo ,,Saturday Review". „Celo najbolj sloveči slikar sveta Mr. Harvey iz San Francisce, kteri je okrasil „Pa-lace Hotel1' z svojim čopičem, ni zamogel kaj lepšega naslikati". Mladeniči Anaheima, kteri so bili zaljubljeni v lepi gospici Bimpa, so zelo dvomili o tem iu zagotavljali, da je „humbug4*, a vendar si> nestrpno čakali večera, ako je kaj resuice na tem. Med tem je vedno bolj nemirno postajalo okolu cirkusa. Izpod šotornega platna se je oglašalo tulenje levov in slonov; papige so se gugale po tankem železnem drogu in kričale; opice pa ugajale svoje burke in nagajale gledalcem. Pri glavnem vhodu se je že zbiralo osobje cirkusa, da napravi obhod po cestah Anaheima in prebivalce še bolj vzdraži v radovednosti. Na čelu se vozi lično odi-čen voz, na kterem sedč godci, voz vleče šest iskrenih rujavih konj, vsi imajo lepo, svetlo opravo, na glavah pa šopke iz perja. Jezdeci so napravljeni v oblekah francoskih postiljonov. Potem pridejo vozovi z levi in drugimi zverinami, v vsakem teh voz aedi dama z oljkino
£ ;
® ico v
roki. Za tem pride