Med revijami. — Splošni pregled.
127
„Mlada Hrvatska". Glasilo Starčevičanskog djačtva. To je nov list hrvatske učeče se mladeži, ki jo izdaja „Literarni klub Starčevičanske akademske mladosti" v Zagrebu. Odgovorni urednik mu je Z. Grotič, kateremu je pošiljati tudi naročnino. Celoletna naročnina znaša 5 K, za pol in četrt leta razmeroma manj. Posamezne številke se prodajajo po 50 h. Prva številka prinaša med drugim raznovrstnim gradivom tudi simpatično pisan članek o našem Aleksandrovu izpod peresa gosp. Fr. Goloviča ter prevod  Aškerčeve  balade  „Auto  da   fe" iz zbirke   „Mučeniki".
Moderni Revue je v XIII. letniku izpolnila obljubo, dano pred letom. Vsebina je izbrana in odlična. Zastopani so domači in inorodni pisatelji. Z originalnimi prispevki so se oglasili znani Ot. Brezina, V. Dyk, I. Hilbert, Karasek ze Lvovic, M. Marten in drugi. Prevodi so iz francoščine, ruščine in nemščine. Po vsebini v tem letniku prevladujejo eseji, kritike in referati o gledišču in razstavah. Polemike je razmeroma dosti; pa je tudi rezna in rezka. Leposlovni del se je skrčil in se bo letos menda ša bolj. Ilustracije so od Fesfilaktova, Gunguina, de Grousa, Kemopffa, Moreana in Renoira. Izvedene so ukusno.                                               Dr. D.
Slavjanskija Izvestija 1907. št. 3. so prinesla več ruskih prevodov slovanskih pesmi iz peresa N. N. Novica. Prevedeni sta Vilharjevi „Meč, pero in plug", „Pri-glašenje na ples", Zupančičeva „Zlata ptička", Aškerčeva „Trije potniki" in Alek-sandrovljeva „Kmečka pesem" (kjer je iz Izidorja nastal Andrej). — Med knjižnimi ocenami, ki se nahajajo v tem zvezku, je omeniti zlasti oceno Aškerčevih,, Junakov". Andrej Sirotinin, ki je pred dvema letoma o Aškercu obširneje izprego-voril v istih „Slav. Izv.", govori tu o novejših treh knjigah Aškerčevih, o „Primožu Trubarju", o „Mučenikih" in „Junakih". Rus ne more razumeti Aškerčevega svetovnega naziranja, ki „razen človeka na svetu ne vidi ničesar"; tendencijozne pesnitve mu „stoje na strani od ceste, koder ide istinita umetnost." Sirotinin poroča, da je za svojega bivanja v Ljubljani čul, da misli Aškerc pesniški obdelati slike iz rusko-japonske vojne, ko je ob Tihem morju prelita ruska kri dala tako mogočno pobudo notranjemu razvitku ruskega naroda V številki 5. (junij-september 1907) je Sirotinin prevedel Aškerčevo „Rusko vas".                                        Dr. Fr. Ilešič.
O Simonu Gregorčiču je v „Danici", v koledarju hrvaškega „Društva sveto-jeronimskoga" (=: Mohorjeva družba) za leto 1908., napisal članek g. Ante Cividini. Gospod Cividini se očividno živo zanima za Slovence; kolikor vem, je bas on govoril v imenu hrv. akademiške mladeži pri odkritju Vilharjevega spomenika v Postojni. Kdaj prinese t katera slovenska knjiga (posebe še za ljudstvo) spis o hrvaškem pesniku? Udarimo sami sebe, ko trdimo, da mi delamo za hrv.-slov. zajednico!                                                                                   Dr. Fr. Ilešič.