Službeno glasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega PHvačkega Podsaveza in Ljubljanskega
Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80' -Naročnina se plačuje vnäprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list" kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista“ Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Ilirija si pribori prvenstvo LPP v vseh disciplinah.
Šest novih jugoslovanskih rekordov — Skoro vsi podsavezni rekordi zboljšani - Ilirija nima enakovredne konkurence in zmaga v vseh panogah z velikansko razliko točk pred Primorjem
Ljubljana, 27. julija.
Podsavezno plavalno prvenstvo, ki bi se letos moralo vršiti v Mariboru, jc moral LPP prenesti v Ljubljano, kei Mariborčani niso izvršili potrebnih predpriprav. O stvari ne bomo podrobno razpravljali, sigurno je le, da je prišel Maribor po lastni krivdi ob lepo prireditev, ki bi mnogo pripomogla do razmaha plavalnega sporta v Mariboru.
Oba dneva plavalnih tekem sta pokazala, da je mogoč siguren napredek le s smotrenim treningom tekom zime. Tekmovalci Ilirije so nastopili dobro trenirani in so od prvega do zadnjega pokazali ogromen napredek od lani. Trening v zimskem bazenu je nazorno pokazal svoje koristi. Danes Ilirija nima enakovredne konkurence v Dravski banovini. Z malenkostnimi izjemami je zmagala v vseh točkah sigurno. Da ne bi imelo Primorje plavalnega fenomena Wilfana, dalje Prekuhovo in Kiirbosa, sploh ne bi doseglo niti enega prvega mesta. Ti trije, obenem s Tumo in Maierjem so bili, ki so prinesli vse točke Primorju. Povsem drugače pri Iliriji. Postavila je homogeno, skoro popolnoma izenačeno ekipo, v kateri so vsi do malega enako dobri. Edino izjemo tvori Lampretova, ki je pač kakor Wil-fan povsem svojevrsten pojav v jugoslovanskem- plavalnem športu. Izjemen položaj sta obadva dokumentirala s tem, da sta postavila pet jugoslovanskih rekordov, dočim je k šestemu pripomogel poleg Wilfana tudi Kiirbos.
Pri juniorjih je seveda dominiral Wilfan, ki v svojih točkah nima enakovrednega nasprotnika v Jugoslaviji. V prvem crawlu je znatno napredoval, dočim je v hrbtnem popustil. Izboljšal je sicer svoj lastni rekord na 100 m, imel pa je lani mnogo bolj uglajen in lepši stil. Mnogo obeta Novomeščan Čuček. Prsni plavač Kiirbos (P) je velik talent.
Pri Iliriji sta med juniorji največja talenta Fritsch in mladi Ziherl. Prvi obeta, da se bo kaj kmalu dvignil med elito jugoslovanskih sprinterjev. Mogoče največji talent je 15 letni Ziherl, ki se je šele tekom zime priučil crawla, a je že danes med najboljšimi v Ljubljani. Z Ziherlom je dobila Jugoslavija skakača velikega formata. Njegovi skoki kažejo že sedaj bodočega mojstra — Kordelič je dobil polnovrednega nadomestnika.
Ilirijanskim juniorkam more danes konkurirati v Jugoslaviji edino Viktorija (Sušak). Na podsaveznem prvenstvu so si Ilirijanke razdelile vsa mesta med seboj. Navzlic nekompletnosti, manjkale so sestri Fettichovi in Vera Jenkova, jim Primorjanke niso mogle konkurirati. Tu kar mrgoli talentov — med njimi največji »kanoni« Nada Lampretova. Znatno je izboljšala dva državna rekorda, tretjega je hotela — znatno se mu je Približala, vendar ni šlo. Rekord na 50 m je ostal v posesti Viktorijašice Me-daničeve in bo kljuboval toliko časa, dokler ne bo Nada spremenila svoj stil. Stil Lampretove je tipično 400 in 200 meterski: dolgi, krepki potegijaji rok. Na 100 m je tempo rok pri Lampretovi sicer znatno hitrejši, a še vedno prepočasen — izboljšanje v tem oziru mora Prinesti čase globoko izpod 1:17. Še bolj očividna je stvar na 50 m. Tu morata roki delovati še hitreje — najkraj-
ša proga zahteva povsem logično najhitrejše gibe. Ko bo dosežena sprememba tempa rok, bo padel tudi rekord Me-daničeve 34.9. V sprintu je mnogo napredovala Bradačeva, 38 in 1:28.6 sta časa, s katerima se lahko Zorka povsod v Jugoslaviji pokaže. Velikanski napredek je pokazala Pipka Severjeva. Lani še je plavala na 100 m. prsno 1:50, letos 1:37.8!! Na državnem prvenstvu bo med njo in rekorderko Wimmerjevo (Viktorija) huda borba za prvo mesto.
Pri seniorkah je Prekuhova zmagala prsno povsem sigurno, hrbtno malo manj. Wohlfartova je navzlic netrenira-nosti še vedno velesila. Prav dobro se je uveljavila Zlata Severjeva. Ilirija je razen prsnega in hrbtnega plavanja, tekmovala popolnoma sama. Lani še so seniorsko prvenstvo odločile Primorju
seniorke, letos je tudi tu absolutno dominirala Ilirija.
Seniorji Ilirije so imeli edino konkurenco v Tumi (Primorje). Nastopil je na 100 in 400 m prosto in zasedel 2. oziroma 3. mesto — na vseh drugih točkah so startali samo Ilirijani! Seniorska garda Ilirije je prav močna in ne bo igrala na državnem prvenstvu podrejene vloge.
V	mešani štafeti bi sigurno padel državni rekord, da ni Sever na prsni progi med plavanjem »sanjal«. Na državnem prvenstvu mora doseči štafeta Sever-Žirovnik-Turnšek čas izpod 4 minute — seveda mora odpasti »sanjarenje«. Isto velja za Otrubo v štafeti 4X200 m.
V skokih Ilirija ni imela konkurence. Edino pri juniorkah je nastopila Kamni-čanka Komarjeva in zasedla 2. mesto.
V	konkurenci skokov je bil najsvetlejša točka Ziherl, sploh so juniorji bolj zadovoljili kot seniorji. Poznalo se je, da manjka Kordelič, ki je tik pred prvenstvom zbolel na slepiču in ne bo mogel startati na državnem prvenstvu. Radi pomanjkanja konkurence, niso imeli skakači dovolj časa, da se po vsakem skoku odpočijejo, kar je naravno vplivalo na kvaliteto skokov.
Waterpolo nam ni izpolnil pričakovanja. Vršila se je edino juniorska tekma, pa še ta ne do konca. Primorjaši v drugem polčasu niso hoteli nastopiti, ker niso bili zadovoljni s sodnikom. Seniorsko moštvo sploh ni nastopilo in je postala Ilirija brez tekme prvak.
Tekmovanje v splošnem ni bilo za-
nimivo, manjkalo je ostrih borb. Premoč Ilirije je bila tolikšna, da ji Primorje niti za trenutek ni moglo ogrožati prvenstva. Prijavili so se za vse točke, večinoma pa niso nastopili in je tekmovala le Ilirija. Kakor kaže bo situacija prihodnje leto še znatno slabejša za Primorje in bo mogel edino Wilfan uspešno konkurirati Jlirijanom. Od dolgoletnega primata v prvenstvu podsaveza, je ostalo Primorju pač bore malo. Mogoče se bo uveljavila provinca, ki je bila letos prvič zastopana po Novem mestu in Kamniku.
Končno stanje je naslednje:
Seniorsko plavanje:
1.	Ilirija 330 točk, 2. Primorje 71, 3. Elan (Novo mesto), 3. Ilirija je postala podsavezni prvak v seniorskem plavanju.
Juniorsko plavanje:
L Ilirija 323, 2. Primorje 103, 3. Elan 2,	4. Kamnik 1. Podsavezni prvak je
Ilirija.
Skoki seniorjev:
Ilirija 81, ostali 0. Podteavezni prvak je Ilirija.
Waterpolo seniorjev:
Podsavezni prvak je Ilirija w. o.
(brez boja).
Waterpolo juniorjev:
L Ilirija, 2. Primorje. Ilirija je zmagala s 3:0 par forfait, ker Primorje ni v drugem polčasu nastopilo. Podsavezni prvak je Ilirija.
Dvodnevno tekmovanje je poteklo gladko. Točke so se vršile hitro druga za drugo. Sodniški zbor je fungiral v splošno zadovoljstvo.
Sobota.
50 m prosto juniorji-predtekmovanja:
Od 10 prijavljenih je nastopilo 9. Vršili so se trije predteki. Po času najboljših 8 so prišli v finale. 1 predtek: L Fritsch (I) 30, 2. Šerbec (I) 32.2, 3. Vrbič (I) 34.5; 2. predtek: 1. Lavrenčič (I) 31.2, 2. Nachtigal (P) 34.2, 3. Cerer (K) 36.9; 3. predtek: L Wilfan (P) 28, nov jugoslovanski rekord, 2. Maier (P) 31, 3. Čuček (E) 31.5. Wilfan je svoj lastni rekord popravil za 0.6 sekunde. Prvi v predtekih so sigurno zmagali.
50 m prosto juniorke — finale (7):
Točka se je ponovila radi krivega
starta. L Lampret (I) 35.8 podsavezni rekord, 2. Bradač (I) 38, 3. Qroschel (I) 42.8, 4. Lavrenčič (I), 5. Mahkota (P), 6. Brate (P). Do 10 m pred ciljem prvi dve na isti višini, nato se odtrga Lampretova in zmaga sigurno'.
Točke: Ilirija 29, Primorje 3 (juniorsko plavanje).
100 m hrbtno seniorji — finale (5)::
L Žirovnik (I) 1:23.5, 2. Medved (I) 1:32, 3. Otruba (I) 1:32.2, 4. Payer (I), 5. Klemenčič (E). Ostra borba za 2. mesto.
Točke: Ilirija 29, Elan 2 (seniorsko plavanje).
200 m prsno seniorke — finale (4):
1. Prekuh (P) 3:48.4, 2. Sever Z. (I) 3:56.6, 3. Klemenčič (I) 4:21.7, 4. Jenko (Primorje).
Točke: I. 42, P. 16, E. 2 (sen. plav.).
Skoki juniorjev — finale (4):
L Ziherl (I) 52.18, 2. Pavlič (I) 40.36,
3.	Skrbinšek (I) 37.76, 4. Priboršek (I) 19.96. Ziherl je razred zase.
Točke: Ilirija 29 (jun. skoki).
100 m prsno juniorji — finale (7):
1. Kiirbos (P) 1:29.8, 2. Čadež (I) 1:36.3, 3. Stegnar (I) 1:38.1, 4. Svetek
(1)	, 5. Kukovec (P), 6. Skrbinšek (I). Sigurna zmaga.
Točke: I. 46, P. 18.
3X160 m mešano juniorke (finale)
(2)	:
L Ilirija I (Sever M., Dolenc, Bradač) 4:53, 2. Ilirija II (Babinek, Ozimič, Lampret) 4:55.6. V prvi štafeti so plavale: Sever prsno 1:37.5, Bradač prosto 1:25.3. Lampretova je dosegla čas 1:17, kar je znatno boljše od državnega rekorda (1:22). Ako bi postavila Ilirija mesto Dolenčeve Lampretovo, bi bil v tej točki zboljšan jugosl. rekord Viktorije (4:42.3), računajoč poznejši čas Lampretove v hrbtnem plavanju: Sever 1:37.5, Lampret 1:35.6, Bradač 1:
25.3,	to je skupno 4:38.4, torej za 3.9 sek. boljše od državnega rekorda!
Točke: I. 88, P. 18 (jun. plav.).
100 m hrbtno seniorke — finale (4):
1. Prekuh (P.) 1:44.7, 2. Wohlfart (I.) 1:47.2, 3. Jenko (P.) 1:58.5, 4. Paum-garten (I.). Wohlfartova se je zadnjih 20 m stalno zapletala v progo in je radi tega zaostala.
Točke: II. 53, Pr. 34, E. 2 (sen. plav.).
1500 m prosto seniorji — finale (3):
L Jesih (II.) 25:18.8 za 2 min. 2 sek. boljše od podsavez. rekorda! 2. Otruba (H.) 27:56, 3. Liška (11.) 30:21.9. Jesih je plaval prvih 400 m 6:38, polovico proge 12:42, 1000 m 17:01.
Točke: II. 79, P. 34, E. 2 (sen. plav.).
Dopoldanski spored je bil s tem končan. Primorje je napovedalo še poiz-, kus rušenja državnega rekorda na 4X50 metrov prosto (2:03.3), štafeta Tuma, Kolar, Maier, Wilfan pa je dosegla le 2:
04.3.	Wilfan je pri tem plaval 27.2.
Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo:
100 m hrbtno juniorji — finale (5):
1. Wilfan (P.) 1:18.1, nov. jugoslov.
rekord (stari 1:18.2), 2. Lavrenčič (II.)
1:26.8, 3. Maier (P.) 1:33, 4. Deutschmann (Ih), 5. Lavrič (Ih). Wilfan je proti koncu popustil.
Točke: II. 101, P. 36 (jun. plav.).
Nada Lampret (Ilirija) je postavila na podsaveznem prvenstvu dva državna rekorda na 100 m prosto in 100 m hrbtno.
100 m prsno juniorke — finala (7):
1. Sever M. (II.) 1:37.8 podsav. rek.,
2.	Keržan (II.) 1:48.6, 3. Mahkota (P.) 1:49, 4. Babfnek (II.), 5. Badiura (II.), 6. Božič (K.). Severjeva je bila lani peta s 1.50, letos za 12 sek. boljše.
Točke: II. 127, Pr. 41, K. 1 (jun. plav.).
100 m seniorji prosto — finale (7):
.	1. Turnšek (II.) 1:11.9, 2. Tuma (P.)
1:12.8, 3. Žirovnik (II.) 1:13, 4. Uršič (II.), 5. Svetek (II.), 6. Čuček (E.). Zanimiva borba za prva tri mesta.
Točke: II. 102, P. 42, E. 3 (sen. plav.).
3X100 m mešano seniorke — finale (2):
1. Ilirija (Sever Z., Paumgarten, Wohlfart) 5:19, 2. Primorje (Ogrin, Prekuh, Dougan) 5:39. Prvi dve tekmovalki Primorja sta pridobili 10 m naskoka, Wohlfartova pa je pri obratu že obrnila pred Douganovo in v zadnjih 50 m pridobila še 15 m prednosti!
Točke: II. 128, P. 58, E. 3 (sen. alav.).
Skoki juniork — finale (2):
Od prijavljenih štirih, tri Ilirijanke niso nastopile: 1. Keržan (II.) 20.86, 2. Komar (K.) 13.94.
S tem so bili zaključeni skoki juni-orjev in je prvak Ilirija s 45 točkami pred Kamnikom s 8 točkami,
200 m prsno seniorji — finale (4):
1. Sever (II.) 3:21.8, 2. Kramar (II.) 3:28.8, 3. Jamnik (H.) 3:29.8, 4. Mikšič (P.). Izven konkurence je plaval Wes-siak (Rapid, Maribor) in prišel kot četrti na cilj.
Točke: II. 154, P. 61, E. 3 (sen. älav.). 100 m prosto seniorke — finale (2):
Od 8 prijavljenih sta nastopili samo dve: 1. Wohlfart (II.) 1:38, 2. Paumgarten (II.) 1:54.
Točke: II. 175, P. 61, E. 3 (sen. plav.).
100 m prosto juniorke — finale (4):
1. Lampret (II.) 1:17.3 nov jugosl. rekord! 2. Bradač (II.) 1:28.6, 3. Groschel (II.) 1:42.8, 4. Brate (P.). Lampretova se je od lanskega prvenstva popravila za 10, Bradačeva za 4 sekunde.
Water polo juniorji: Ilirija: Primorje 3:0 p. f.
Moštvi sta nastopili: Ilirija: Čadež-Svetek, Vrankar-Fritsch-Lovrič, Fuchs, Sladonja; Primorje:	Lenardi - Živec-
Nachtigal-Wilfan-Aplenc, Maier, Močnik. Igro je moral sodnik g. Kramaršič neprestano prekinjati radi foulov. Izključiti je moral po več igračev obeh moštev. — Proti koncu je izključil Wilfana (bil v off-side), ki ga je pri tem nesporno razžalil. Prvi gol je dosegla Ilirija po Fuchsu, izenačil je Wilfan. Ilirija je bila v vsakem pogledu boljša. Po odmoru Primorje ni hotelo nastopiti, ker ni bilo zadovoljno, s sodnikom. Glasom pravil je torej zmagala Ilirija s 3:0 p. f. in postala prvak.
Nedelja.
50 m prosto juniorji (8):
1. Wilfan (P.) 28.2,	2, Fritsch (II.)
29.8, 3. Lavrenčič (II.) 30.7, 4. Maier (P.) 31.7, 5. Čuček (E.), 6. Šerbec (II.). Izvrstni časi prve trojice.
Točke: II. 167, P. 60, E. 2, K. 1 (jun. plav.).
400 m prosto seniorji (6):
1. Jesih (II.) 6:06 podsav. rekord, 2. Turnšek (II.) 6:16.3, 3. Tuma (9) 6:21.5,
4.	Uršič (II.) 6:47.3, Klemenčič (E.) in Otruba (II.) sta med tekmo - izstopila. Prvih 100 m je vodil Tuma v času 1:19, nato je prišel na vodstvo - Jesih in ga obdržal do konca.
3X100 m prosto seniorke;
Nastopila je samo šafeta Ilirije (Sever Z., Paumgarten, Wohlfart) in prišla na cilj v času 5:27.4.
Točke: II. 225, P. 66, E. 3 (sen. plav.).
Skoki seniorjev s stolpa:
Od prijavljenih 5 sta nastopila samo dva: 1. Strnad (II.) 81.06, 2. Trost (II.) 62.44. Kordelič je obolel na slepiču in ni mogel startati.
Točke: II. 21 (sen. skoki).
Skoki seniork z deske:
Prijavljene tri, nastopile dve:	1.
Paumgarten (II.) 34.20, 2. Pretnar (II.) 30.06. Prav medla točka.
Točke: II. 42 (sen. skoki).
3X100 m mešano juniorji (3):
1. Primorje (Kürbos, Wilfan, Maier) 3:59.6 nov državni rekord (stari 4:04),
2. Ilirija I (Čadež, Lavrenčič, Fritsch)
4:16.4, 3. Ilirija II (Stegnar, Deutschmann, Prezelj) 4:38. Pri zmagoviti štafeti so plavali: prsno 1:27, hrbtno 1:19, prosto 1:13.6.
Točke: II. 193, P. 86, E. 2, K. 1 (jun. plav.).
3X100 m mešano seniorji:
Startali samo dve štafeti Ilirije:	1.
Ilirija I (Sever, Žirovnik, Turnšek) 4: 04.6, 2. Ilirija II (Kramer, Medved, Svetek R.) 4:26. Čas prve štafete je le za
0.	6 sek. slabši od državnega rekorda, ki bi sigurno padel, da ni Sever neverjetno lažiral ter plaval 1:33, kar je za njega slab čas. Žirovnik je rabil 1:21.3! Turnšek 1:10.3.
Točke: II. 267, P. 66, E. 3 (sen. plav.).
200 m prosto seniorji (6):
L Wilfan (P.) 2:30, nov državni rekord (stari 2:36.5),-2. Fritsch (II.) 2:45.4,
3.	Zicherl (II.) 2:47.5, 4. Lavrenčič (II.),
5.	Maier (P.), 6. Šerbec (II.). Wilfan je rabil za prvih 100 m 1:07.4. Presenetil je izvrsten čas Zicherla, ki je sigurno premagal Lavrenčiča.
Točke: II. 210, P. 101, E. 2, K. I (jun. plav.).
100 m hrbtno juniorke (5):
1. Lampret (II.) 1:35.6 nov državni rekord (stari 1:37), 2. Sever M. (II.) 1:
45.4,	3. Dolenec (II.) 1:47.9, 4. Ozimič (II.), 5. Mahkota (P.). Lampretova je plavala v krasnem hrbtnem crawlu.
Točke: II. 239, P. 103, E. 2, K. 1 ’(jun. plav.).
4X200 m prosto seniorji:
Nastopili sta samo dve štafeti Ilirije:
1.	Ilirija I (Otruba, Jesih, Žirovnik, Turnšek) 11:27.9, 2. Ilirija II (Svetek, Uršič,
Egon Strnad (Ilirija) državni in podsa-vezni prvak pri izvajanju Auerbacho-vega skoka z 10 m.
Jamnik, Payer) 12:55. Čas prve štafete je prav dober, bil bi pa lahko še znatno boljši. Medčasi: 3:02, 2:49.2, 2:48, 2: 48.7, Otruba je plaval preveč ležerno.
Točke: II. 309. P. 66, E. 3 (sen. plav.).
400 m prosto seniorke (3):
1. Sever Z. (II.) 8:13, 2. Wohlfart (II.) 8:22.2, 3. Jenko (P.) 9:47:5. Startale samo te. Zmagovalka je preplavala vso progo v prsnem stilu. Wohlfartova je plavala prvih 200 m crawl in je dobila naskok nekaj metrov, nato je nadaljevala prsno in jo je Ševerjeva dohitela pri 350 m. Pomanjkanje treninga, radi' tega slabi časi.
Točke: II. 330, P. 71, E. 3. S to točko je bilo seniorsko plavanje zaključeno in
je Ilirija postala podsavezni prvak.
Skoki seniork s stolpa:
Skakala je edino Pretnar (II.) in dosegla 23.24 točk.
Točke: II. 55 (sen. skoki).
Skokj seniorjev z deske (3):
1. Čerček (II.) 89.38, 2. Antosiewicz (II.) 83.09, 3. Polak (II.) 69.76. Poleg prav lepih skokov so bili nekateri izredno slabi. Tudi tukaj ni mogel nastopiti Kordelič.
Točke: Ilirija 81 in je s tem postala prvak v seniorskih skokih,
4X50 m prosto juniorke:
Startali samo dve štafeti Ilirije:	1.
Ilirija I (Lampret, Groschel, Sever M.,
Bradač) 2:44.2, 2. Ilirija II (Ozimič, Dolenec/ Keržan, Bäbinek) 3:13.8. Lampretova je skušala potolči rekord Meda-ničeve (Viktorija) 34.9, a je dosegla le 35.6.
Točke: II. 281, P. 103, E. 2, K. 1 (jun. plav.).
4X100 mi prosto juniorji:
1. Ilirija I (Šerbec, Ziherl, Lavrenčič, Fritsch) 5:06, 2. Ilirija II (Mihalek, Pre-selj, Kodre, Vrbič) 5:34.8. Čas je dosti slab, najslabše je plaval Šerbec (1:22), najboljše Fritsch (1:13.7).
Ta točka je zaključila juniorsko pla-
vanje in je postala prvak Ilirija s 323,
Primorje 103, Elan 2, Kamnik L
Waterpolo seniorjev.
Vršiti bi se morala tekma Ilirija:Pri-morje, toda kapetan Primorja je javil, da pod sodnikom Kramaršičem ne nastopi. Ilirija je potemtakem postala prvak brez boja.
Oficijelni del tekmovanja je bil s tem zaključen. — Nastopili sta še waterpolo moštvi juniorjev in seniorjev Ilirije, — Tekma je bila prav zanimiva kljub temu, da se je igralo povsem v prijateljskem tonu. Rezultat 5:4 (3:3) za seniorje.
Nogomet
Državno prvenstvo
Deseto kolo državnega prvenstva je znatno razčistilo situacijo. Prineslo je zopet senzacije. Na zmago Primorja v Zagrebu sicer ni nikdo računal, vendar je rezultat presenetljiv. Primorje je do odmora vodilo s 3:0, kar navadno zadostuje za zmago. Toda v drugi polovici je nastopil nenaden preobrat — Hašk ne samo da je izenačil, temveč je celo desetkrat potresel mrežo Primorja.
Gradjanski je na vročih splitskih tleh iztrgal Hajduku eno točko, kar je največja senzacija nedelje.
Jugoslavija je najbrže definitivno izpadla iz vrst kandidatov za drugo mesto v svoji skupini. Izgubila je proti Šašku, ki si je najbrže s to zmago osigu-ral drugo mesto.
Slavija se je z zmago nad Jugom plasirala pred Jugoslavijo.
BSK je že siguren prvi, nihče več ne more doseči toliko točk.
V vojvodinski skupini so povsod zmagali favoriti.
Situacija je sedaj naslednja:
L liga:
Gradjanski	7	5	1	1	10:5	11
Concordia	8	5	1	2	22:18	11
Hajduk	8	4	2	2	32:10	10
Hašk	, 8	3	1	4	30:18	7
Primorje	8	2	0	6	16:35	4
Ilirija	7	1	1	5	11:35	3
	H.	liga:				
BSK	7	7	0	0	41:7	14
Sašk	8	5	0	3	21:16	10
Slavija	7	4	0	3	11:15	8
Jugoslavija	7	3	1	3	16:15	7
Soko	8	1	2	5	11:20	3
Jug	7	0	1	6	8:34	1
	III. liga:					
Mačva	10	9	0	1	20:6	18
Bačka	10	7	0	3	21:15	14
Vojvodina	10	6	0	4	29:19	12
Slavija	10	6	0	4	24:18	12
Gradjanski	10	4	1	5	23:18	9
Sand	10	3	1	6	18:19	7
Obilič	10	3	0	7	18:30	6
PSK	10	1	0	9	14:42	2
HAŠK:PRIMORJE 10:3					(0:3).	
Odredba JNS-a o početku igranja, ovoga se puta poštivala i u označeno vrijeme izlazi na teren Primorje.
Na igralištu malobrojna publika. Sava i proštenja u okolici Zagreba odvukli su dobar dio, a poznato je da Hašk u posljednje vrijeme nema onoliki broj pristaša, kako je to imao u svoje vrijeme; medjutim ovi malobrojni gledaoci nestrpljivo očekuju početak i revanš za poraz u Ljubljani.
Hašk imade početni udarac i odmah prelazi u navalu. Obrana Primorja imade dosta posla i malo je nesredjena. — Nakon kraćeg vremena Primorje se pri-bire, i prenaša igru na Haškovo polje. Hašk igra više na krila te su mu navale opasnije od onih Primorja, koji igra unutarnju igru. Lijepu kombinaciju, u 10 min. osječuje Haškov vratar Zlatoper, da odmah zatim stupi u akciju i golman Primorja. Navala Haška igra dosta dobro. No Primorje jačim naletom u 14. min. postigne po Uršiču
0:1 za Primorje.
Hašk navaljuje. Primorje mnogo uspješnije se brani no protiv Concordije. Nesporazumom obrane Haška nestane autogol u 20. min. i tako Primorje vodi sa
0:2.
U 23. min. uz životnu opasnost brani Jančigaj. Navale Primorja, a i one Haška sve su opasnije, a goalman Primorja uvjek je na mestu. U koliko ne brani
golman. Haškovci pucaju kraj gola. U 33. min. J^rimorje iskoristi oštru protu-navalu te postigne vrlo lijepom akcijom Slapara i
0:3 za Primorje!
Hašk nakon oga igra u još oštrijem tempu. U 38 min. u jednom sukubu nastrada igrač Primorja Slapar, kojeg iznose sa terena.
U drugom poluvremenu već u 1. min. Hitrec razantnim šutom, snizuje na 1:3, a u 3. i u 5. min. Cindrić egalizira na
3:3.
Primorje ne može da se snadje od oštrih navala Haška. Svi zgoditci Haška bili su oštri i precizni. Na'golmanu Primorja ne leži nikakova krivica za ove gotove.
Primorje handicapirano jačom ble-surom Slapara i Zemljaka — jedan uopče samo statira — nije više ono što je bilo preko I. poluvremena. Prisiljeno je na obranu, a kraj toga imade i sunčanu stranu. Nikako ne može da prenese igru na Haškovo polje, jer obrana i halflinije čiste sve, a publika oštro bodri Hašk te traži pobjedu. Primorje mora igrati faktički bez krila.
U 25. min. konačno postigne Hašk lijepim zgoditkom po Cindriču vodstvo i po istom igraču nakon kombinacije u 27. min.
5:3.
Onda na oko neopasna navala Haška. Jančigaj istrči, a lopta preko njega preskoči u mrežu i
6:3.
Za kratko vrijeme Leinert povisi na
7:3,
a Slivak na
8:3.
Primorje igra sa devet igrača, te nije za prepoznati. Nesporazumom obrane Primorja, Hašk daje
9:3,
a u zadnjoj minuti postavlja Cindrič konačni rezultat
10:3.
Ovom rezultatu nitko se nije nadao. Primorje je u drugoj polovici I. poluvremena igralo, da je bilo milina gledati.' Medjutim u drugom sasma je zakazalo. Nastupilo je sa 11 igrača, da ukratko obojica blesiranih potpuno otpadne i tako je Primorje, može se mirne duše reči, drugo poluvrijeme odigralo sa samo 9 ljudi, a u tom poluvremenu Hašk je upro sve sile, da izjednači i pobjedi. To mu je uspjelo sa većim seoreom nego se mogao nadati.
Sudac Joksimović iz Beograda nije činio velike greške, a nije fučkao mnogo nasrtaja; blesirani igrač Primorja ležao je dosta dugo vremena, a da se igra nije prekinula, što je neugodno djelovalo na publiku. Kako je Hašk zasluženo pobijedio, to Primorje nije zaslužilo toliki poraz.
Jaka.
Hajduk :Gradjanski 1:1 (0:0).
Igra je bila tipično prvenstvena. — Sodnik je imel radi ostre igre dosti dela. Gradjanski je igral z izrednim elanom. Najboljši mož na polju je bil Mihelčič, kateremu Hajdukove! niso mogli do živega. Držal je vse, kar je prišlo na gob Izvrstno mu je sekundiral Rajkovič. Pri domačih je bil kot običajno dobra desna stran. Hajduk je bil znatno premočen pred odmorom. — Po odmoru je moral Gradjanski radi blesure Mekića igrati do konca z 10 igrači, zadnjih 5 minut celo z devetimi (brez Bivca). Oba gola sta padla iz 11 m. Prvo je zakrivil Rajkovič radi foula na Benčiču, ki je tudi
gladko spremenil 11 m. Dve minuti pred koncem je prijel Milutin žogo z roko — 11 m je streljal Stankovič in končni rezultat je bil dosežen.
BSK:Soko 5:2 (3:0).
. BSK je pred odmorom- nad m o č c n. Po odmoru je dominiral Soko, na koncu je ponovno pritisnil BSK in sigurno zmagal.
Sašk:Jugoslavija 2:1 (1:1).
Prvi polčas v znamenju lahke premoči gostov iz Beograda. Zmagonosni gol je padel iz 11 m.
Slavija:Jug 4:2 (3:0).
Sarajevčani so si že v prvem polčasu zasigurali zmago. Tehnično in taktično so bili znatno boljši.
Mačva:PSK 4:0 (2:0).
Sigurna zmaga »Urugvajcev«, ki so se samo igračkali z nasprotnikom.
Bačka:Gradjanski 3:2 (2:1).
Po izredno težki borbi je Bačka zasluženo zmagala na svojih tleh.
Vojvodina:Obilič 4:3 (2:1).
Gost iz Novega Sada je nudil prav dobro igro, je pa komaj strl odpor domačih.
Slavlja:Sand 5:2 (2:2).
Domačini so šele v drugem polčasu nadigrali goste. Izvrsten je bil vratar Sanda.
Prihodnjo nedeljo je v beogradski skupini odmor, v naši skupini je samo ena tekma, v tretji ligi se bo odigralo kompletno kolo.
Preostale so še tekme:
Prva liga:
2. avg. Gradjanski: Ilirija,
9. avg. Hajduk-Concordia. Primorje: Gradjanski, Hašk:Ilirija,
23. avg. Concordia:Gradjanski, Haj-duk:Hašk, Primorje:llirija.
Druga liga:
9. avg. Jugoslavija:Slavija, Sašk: BSK, Jug:Soko,
16. avg. Jugoslavija:BSK, Slavija: Soko, Jug:Sašk,
23. avg. Slavija:BSK, Jugoslavija:
Jug.
Tretja liga:
2. avg. Bačka: Mačva, Vojvodina: Sand, Slavija:Obilic, PSK:Gradjanski,'
9. avg. Bačka:Vojvodina, Mačva: Sand, Obilič:Gradjanski, Slavija:PSK,
16. avg. Slavija:Mačva, Vojvodina: Gradjanski, Bačka :Obilič, PSK:Sand,
23. avg. Mačva:Gradjanski, Slavija: Vojvodina, Bačka:PSK, Obilič:Sand.
Pazite na znamko
Razno
Korotan komb.rllirija jun. 2:2. —
Na Igrišču Ilirije je odigral v nedeljo kombiniran team Korotana prijateljsko tekmo z juniorji Ilirije. Igra je bila večjidel dobra in zanimiva, h koncu pa je žal postala preostra. Korotancem se yidi,v da so zaposleni z gradnjo novega igrišča, ki je zanje pač zdaj najvažnejša stvar. Z delom bodo sicer kmalu gotovi in potem bodo skoro tudi dobili nazaj svojo boljšo formo.
V Domžalah je SK Disk priredil sPortni dan. Glavna prireditev je bila nogometna tekma I. moštva Diska z
Da OETKER-JEVO
KUHINJSKO ČUDO!
Zelo praktično za športnike in turiste, ker se na njem lahko kuha, praži in peče vsakovrstna jedila.
Veliki aparat stane Din 220*-mali aparat stane Din 200*-
Dobi se pri:
DSt OETKER, Maribor,
pred in po sportu, tekmi najbolje
Dr. Oetker-jev puding!
Znamka
#
löetker
vojaškim moštvom iz Ljubljane, ki je pokazalo' odlično igro ter zmagalo z 10:1. SK Disk je zgubil nekoliko igralcev v novoosnovanem domžalskem- Sp. klubu »Domžale«, ki je igral ta dan s SK Šiško iz Ljubljane z rezultatom 3:3.
Povodom otvoritve novega športnega prostora na Jesenicah 26. t. m. je v glavni tekmi rezerva Primorja z 8:0 zmagala nad I. moštvom SK Bratstva in SK Bled s 7:1 nad rezervo SK Bratstva. Pri, slovesnosti otvoritve je pozdravil goste predsednik Bratstva . g. Lojze Borič,
RapkhGAK v Gradcu 2:4.
Rezultat 2:4 proti avstrijskemu amaterskemu prvaku na graških tleh znači za Rapid relativno lep uspeh, ki je v skladu z ostalimi Rapidovimi uspehi, doseženi v zadnjih mesecih v inozemstvu. Rapidovci so napravili s svojo svežo in hitro igro v Gradcu dober utis in dali prilično enakovredno igro.
Železničar rez,:Svoboda (Maribor) 7:2. — Kombinirana rezerva Železničarjev je v prijateljski tekmi porazila Svobodo, ki se je predstavila tokrat v prav slabi formi.
Francozi so vnovič osvojili Daviscup. Po. senzacijonalni zmagi Angležev v medconskem finalu so nastopili Angleži proti Francozom v Parizu. »Trije mušketirji«, kakor nazivajo francoske teniške prvake Cocheta, Brugnona in Borota, so še enkrat ž uspehom branili dragoceno športno trofejo in zmagali bolj sigurno kot kaže, številka 3:2.
Ant. Krisper
LJUBLJANA Mestni trg
ima stalno na zalogi vse
predmete za plavalni sport!
DOPIS IZ CELJA.
Celje, 26. julija.
V Celju smo imeli danes za naše razmere celo preobsežen nogometni program. Na Glaziji je izpadla tekma Hermes (Ljubljana):SK Celje 1:0 (0:0).
. Slovenske publike je bilo to pot mnogo; pokazala je, da ceni prizadevanja, svojega kluba in da ga hoče podpirati. Moštvo naj se tega zaveda in se oddolži z marljivim treningom in požrtvovalno igro. — Žal današnja tekma ni prinesla dobre igre Celja kot bi jo bilo pričakovati po zmagoviti igri proti Atletikom, pa tudi Hermes je igral izvanredno slabo. Pri Celju je igral dobro edino golman, halfi in obe krili (rezervi) so popolnoma zatajili. Obe moštvi sta igrali brez prave kombinacije, žoga se je navadno brez smisla nabijala po zraku. K vsemu temu je vodil tekmo'še zelo slab sodnik g. Stoklas.
Istočasno sta igrala na igrišču pri Skalni kleti
Atletik SK:0!iinp 4:2 (2:1), rezervi 5:0.
Igra je bila po možnosti še bolj nezanimiva. Pomlajeno moštvo Olimpa je dalo Atletikom opraviti več kot kaže rezultat. Pripisati je to pač tudi zelo ležerni igri Atletik SK. Sodil je zadovoljivo g. Svetek, rezervno tekmo pa prav dobro g. Seitl.
Celje rez.:SK Laško 4:3.
Tekma se je vršila v Laškem ter zbudila precej zanimanja. Tehnično boljši Celjani so le z naporom nadvladali.
ILIRIJA :GRADJANSKI.
Posebni vlak v Zagreb.
Za drž. prvenstveno igro, ki jo igra Ilirija v nedeljo 2. avgusta v Zagrebu, je jasno, da potrebuje enajstorica Ilirije podporo in zaslombo pri publiki. Na to ne more računati resno pri publiki Zagreba, ki bo tem bolj, čim večja bo sila, navijala za svoje, kakor zna to samo »purgarska« publika. -Nekoliko pojma o tem smo dobili povodom prvenstvene igre Gradjanskega v Ljubljani, na katero je spremljal Gradjanskega poseben vlak prisašev. In ti pristaši so bili, katerim se jc imel Gradjanski takrat morda v prvi vrsti zahvaliti za svojo 1:0
zmago! Tj. pristaši so gladko nadvladah ljubljanske »kibice« in »drukarje«!
Zato je prav, da se v nedeljo oddolžimo purgarskim drukarjem. Ljubljanska publika, naj pravtako spremi svoje moštvo v Zagreb in naj mu pomaga do dobrega rezultata. SK Ilirija je razpisala poseben vlak s polovično ceno. Prijave sprejemajo: tt. Goreč na Dunajski cesti, drogerija Kane v Židovski ulici, blagajna kopališča Ilirije in vsako popoldne blagajna kavarne »Evropa«. S prijavo je treba položiti 60 Din za vožnjo. Vlak bo odhajal iz Ljubljane v nedeljo zjutraj in iz Zagreba okrog 21. zvečer. Udeleženci vzamejo lahko hrano deloma seboj, da si zmanjšajo izdatke v Zagrebu. Zadnji rok za prijave je v četrtek popoldne, vendar naj občinstvo ne odlaša s prijavo do zadnjega.
GRADJANSKI V KONKURZU.
Znano je, da je nad I. Hrv. gradjan-skim ŠK v Zagrebu razglasilo sodišče konkurz. Nekriti dolg kluba, ki znaša horendno vsoto pribl. 3,000.000 Din, predstavlja v glavnem stroške za izgradnjo sedanjega igrišča Gradjanskega na Koturaški cesti. Upnik je konzorcij 4 članov —■ bivših odbornikov kluba, ki so dali oz. pribavili denar za investicije, razen tega so pa krili tudi tekoče izdatke, ki pri svoječasnem psev-do-amaterizmu kluba niso bili majhni.
Konzorcij je skušal sanirati položaj s pomočjo občine, ki naj bi igrišče z vsemi napravami odkupila za 2,500.000 Din. Z občino se je pa pogajal tudi klub sam, menda brez vednosti konzorcija, in faktično je občina direktno od kluba Odkupila igrišče za znesek 1,300.000 Din tako, da ostanejo vse naprave na igrišču lastnina kluba, klub pa postane najemnik igrišča. Direktni sporazum kluba z občino je izbil sodu dno in konzorcij je zahteval otvoritev konkurza, ker smatra svojo terjatev za ogroženo. Sedanja uprava kluba ne odklanja v principu plačila klubovih obveznosti, zahteva pa od konzorcija natančen obračun. Konzorcij tega obračuna doslej ni dal. Odločitev je zdaj v rokah sodišča.
Poučno je, kako razpravlja o vzrokih slabega položaja kluba nekdanji slavni centerforward Gradjanskega, Em. Ferska, v beograjskem »Sportisti«. Naj citiramo:
Sečam se stare slave.
Samo kad se setim onih slavnih dana iz prvog početka godine 1919... — Kad sina ono došli po prvi put u onda još mali, razrušeni Beograd, kao nogometni profesori i prašili po 10 golova u mrežu klubova. Pa dalje: prve sjajne pobede po Cehoslovačkoj, pa kod kuće, i dalje redom po Španiji, gde smo, osim ostalih, zakrenuli vratom i kompletnoj, slavnoj Barceloni... Na povratku u Zagreb dočekani smo bili od 30.000 gra-djana i gradjanki Zagreba: sve nas je poštovalo, nosilo na rukama, mazilo i volilo... Za druge klubove, za danas solidni Hašk i urednu Concordiju nije se ni pitalo... Sve je bio Gradjanski, sve su bili ti neslomivi Purgeri... I sve je bilo dobro samo do 1924. Onda je klub zapustio henadoknadljivi Željko Berger, strogi blagajnik Turkaj, 1). Rosenberger i Grivičić, dr. Bazala, Dupelj, prof. Milan Graf, David Weis i mnogi drugi. Došli su, kako bi ono naš pitomi i dobrodušni Zagorac kazao, divlji, pa su razjurili pitome. Gradjanski, onako po-
pularan, pristupati svakom kibicu i navijaču, svakom gradjaninu, imao je dosta članstva. No, tako se medju žitom makar ga bio i mnogo, nadje dosta kukolja, tako je i u taj nesrečni klub došlo mnogo toga što ne spada... 1 mnogo, puta, posle 1925. g. gledao sam slučajeve: kako jedan običan navijač sa istoka: galamdjija i vikač, dolazi najpre na zapadnu stranu, upozna se u kojoj gostionici s nekim igraćem, plati nekoliko litara vina, i već na drugoj skupštini nalazi se žarki navijač u odboru, da galami, vedri i oblači...
Od 1925. g. počelo je prvo zla. Na juniore nije se pazilo. Sve što je dolazilo u klub, nije dolazilo iz neke velike ljubavi. Uvlačili su se u odbore oni, koji niti znadu niti imaju pojma o tome, kako se vodi klub. Nije bilo discipline, svake godine bilo je po nekoliko skupština, svake godine po tri do četiri nova pretsednika. Nekoliko klubskih blagajnika selilo u državne kaznione Lepo-glavu i Mitroviču. Borba »starih« i »mladih«, i na kraju milijonski dug, stečaj, advokat, stečajni upravitelj. I ne uredi li se u zadnji čas nešto gotovo rasulo. Propast nekada velikog j sjajnog Gradjanskog!...
Danas stoji slabo: ni novaca, ni toliko stvari, da bi se obuklo 30 igraća. Juniori klimavi i slabi, nestašica igraća za prvu momčad, eto i stečaja da bi se konačno raščistilo, ko u tom jadnom klubu pije, a ko plaća???...
Ne zna se još ni danas, a neće se tako brzo ni znati!... Stvar je sada zaoštrena, i ne sete li se oni, koji danas u tom klubu vedre i oblače, da se nekako nagode sa konzorcijem, za izgradnju igrališta, biće zlo, biće svega ...
A bila bi večna šteta, da se dogodi zlo klubu, s kojim su se ponosili gradjani Zagreba.
Pred glavno skupščino LNP
V nedeljo 2. avgusta ob 8. zjutraj se vrši v' dvorani Delavske zbornice v Ljubljani letošnja redna glavna skupščina Ljubljanskega nogometnega pbdsa-veza, ki šteje zdaj menda 28 včlanjenih klubov.
Poslovna doba sedanjega upravnega odbora LNP traja od 16. aprila 1930. Izvoljen je bil od okrnjene skupščine 13 klubov koalicije Primorje-Svoboda, brez sodelovanja in proti volji ostalih 11 takratnih članov LNP: Ilirije, Maribora, Rapida, Celja, Ptuja, Liana, Hermesa, Slovana, Jadrana, Grafike in Reke, ki so zapustili skupščino radi nasilne izločitve ljubljanske Siavije iz članstva LNP na temelju nekega naročenega akta ljubljanske policijske uprave, oziroma radi neizločitve treh klubov primorske skupine, Diska, Šoštanja in Mure, ki takrat po pravilih ne bi smeli več imeti članskih pravic, ker nad eno leto niso več delovali. Ker je bila na ta način na skupščini ustvarjena umetna večina grupi Primorje-Svoboda in torej potvorjena prava volja skupščine, se je imenovanih 11 klubov umaknilo s skupščine in odtegnilo tudi sodelovanju v upravi podsaveza. Na čelo podsaveza je prišla homogena uprava koalicije Primorje-Svoboda, kateri se je pridružilo par članov Krakova, ki se je kasneje fuzijoniral z Jadranom. Na čelu te uprave je kot formalni predsednik g. Miloš Rybaf, faktično pa upravljajo danes podsavez veleeksponirani člani Primor-
M
Z najmodernejšim komfortom urejene sobe, prvovrstna restavracija — krasen senčnat vrt. — Zmerne cene!
OTEL ŠTRUKELJ, LJUBLJANA
(vogal Kolodvorske in Dalmatinove ulice)
ja Kuret, Buljevič in inž. Debelak s sodelovanjem delavske skupine Svobode, ki jo predstavlja v LNP zlasti g. J. Stanko.
Tudi predstojeća skupščina je razpisana v znaku slične nepravilnosti. Uprava podsaveza je dala zadnje dni čisto na tihem' črtati iz članstva dvanajst let marljivo delujoči SK Ptuj, češ, da ni plačal članarine in da že eno leto ni igral nobene tekme. V resnici je pravkar, pred tremi tedni igral s kombiniranim moštvom Maribora.
Popolnoma jasno je, da uprava podsaveza, ki je prišla na tak način na oblast, ni imela in ne more imeti splošnega zaupanja pri klubih in pri javnosti. Še manj je bilo delovanje te uprave po tem, da bi ustvarilo zaupanje. Mi smo o serijah zlobne pristranosti, o persekuci-jah nad »nerežimskimi« klubi, o kričečih nepravilnostih, o nesposobnosti in ignoranci te uprave često pisali. Na kraju poslovne dobe moramo reči, da sedanja podsavezna uprava ne le ni ničesar storila za razvoj slovenskega nogometa, nego je napravila celo mnogo škode. Čeprav je bilo letošnje leto posebno ugodno za pozitivno delo, je povprečni nogomet, ki je v odvisnosti podsaveza, pri nas občutno nazadoval.
Paradoksno se čuje, ako pravimo, da gre xsedanja podsavezna uprava vkljub vsemu temu lahko mirno pred skupščino, ne da bi se ji bilo treba bati najostrejše obsodbe, ki jo zasluži. Namreč edino, kar je tekom leta temeljito opravila, je bilo, da je zavarovala svojo eksistenco in oblast. V ta namen je včlanila v savez vrsto novih v delavski skupini organiziranih »športnih« društev ä la viška Svoboda, Retje, itd. Jer si zagotovila z njimi znatno večino, ki bo slepo glasovala za sedanji režim.
V danih razmerah je nedeljska skupščina gola formalnost. Rekli bi lahko komedija. Na vidiku je nadaljevanje dosedanjega režima partizanstva, neobjektivnosti in dovršene nesposobnosti. Manjšina, pa makar da jo tvorijo najmočnejši klubi in dejanski nositelji športnega gibanja v Sloveniji, je proti temu brez moči. Prepusiti mora še naprej vso odgovornost klubom, ki lahkomiselno in lahkoverno oddajajo glasove ljudem, ki so jim potrebni medklubski bloki za dosego oblasti v LNP in ki za slovenski sport nikoli niso znali ničesar koristnega napraviti.
Kritična debata na skupščini je v teh okolnostih seveda tudi brez praktičnega pomena. Mogoče je sploh ne "bi bilo mnogo, ker se v zadnjem času od LNP čuje zelo malo in naš človek v prirojeni dobrodušnosti hitro pozabi na stare krivice. Agitacije za skupščino letos ni, edino glede podsaveznega prvenstva se nekoliko vodijo razgovori. Lige so potisnile interes za lokalne zadeve v ozadje. Celo uprava LNP je temeljito zanemarila podsavezne zadeve in interese ter skrbela le za to, da je pobrala doslej pribl. 10.000 Din deleža na drž. prvenstvu. Klubi v centru podsaveza so že celo prepuščeni sami sebi in ne vedo, ne kod ne kam. Še danes se niso znašli v novi situraciji. Ali ni bilo na mestu, da bi zaposlil LNP klube s primernim tekmovanjem? Kje so ostale tekme rezervnih moštev? Da ni bilo igrišč? Treba je bilo samo potrkati pri lastnikih igrišč — seveda z maniro — pa bi bila tu!
A propos, igrišča! Svojčas smo že rekli, da so besede o zgraditvi podsaveznega igrišča prazne fraze. Toda LNP naj bi podpiral dograditev napol izdelanih igrišč Hermesa, Jadrana, Korotana, Trbovelj, kajti več igrišč nam je na vsak način treba. Ali je to storil? Sredstva so bila tu!
Naraščaj je temelj napredka in pogoj za izboljšanje nogometne klase. Pred leti je LNP v eri Betetto organiziral juniorske tekme — makar da nekaterim klubom važnost le-teh ni šla v glavo. Predhodnica sedanje uprave, v stvari isti režim, je smatrala za najbolj nujno, da te tekme ukine. Zakaj sedanja uprava ni posvetila potrebne pažnje pridobivanju in vzgoji naraščaja? Da so
I Športniki!
PfjS BIO - mleko
od Osrednjih mlekarn I
odgovorni klubi? Prav, so odgovorni — ali podsavez mora biti dalekovidnejši od klubov; njegova je inicijativa!
Zdravstvene kontrole v LNP še vedno nimamo, čeprav je .INS že lani dal nalog in direktive, da se jo uvede. Ali morda zdravstvena kontrola ni vele-potrebna stvar — daleko porebnejša kot fabriciranje novih/življenja nesposobnih klubov radi glasovanja na skupščinah?!
Pa v zvezi s tem nezgodni fond, ki se ga je uprava še kako do tikala L O tem bodo morali vendarle nekaj poročati i blagajnik i revizorja gg. Sancin in Vičič — čeprav je jasno, da vrana vrani... V stvar bi mogel prinesti več jasnosti tretji član nadzornega odbora predsednik SK Železničarja g. inž. Wolf.
Sploh dela koalicija Primorje-Svobo-da brez vsake kontrole. To ni zdrav položaj in klubi so izpostavljeni tako-rekoč vsak dan vsakovrstnim presenečenjem. Gre tu za javen denar, za lastnino vseh naših klubov. Za slučaj, če . na skupščini ne bo nihče vpraševal, naj rezoniramo nekoliko mi: Drž. prvenstvo je neslo podsavezu doslej pribl. 10.000 Din, Banska uprava je dala podporo 5000 Din, mestna občina recimo 2000, JNS 2000, jeseni je dobil podsavez lepe denarce iz tekem za svojo blagajno, vsaj 10.000 Din, globe so znašale vsaj 2000 itd. itd. LNP je imel v tej poslovni dobi nad 30.000 Din izrednih dohodkov. Kam je šel ta denar, da se nikjer nič ne pozna? Za igrišče se ni dalo nič, za financiranje drugorazrednih in provincijskih tekem zopet nič. Ali je denar morda zopet enkrat »plodonosno« naložen v Akad. kolegiju?
O administraciji sedanje uprave LNP ni da bi govoril. Od klubov se terja red, takoj so pri roki globe, ako ni postava moštva na pravem listku ali če Ilirija piše direktno savezu. Sam podsavez ne rešuje dopisov po več mesecev. Pritožbe na savez, ki bi v 8 dneh morale dalje, se morajo redno izp rotes tir ati čez tedne in mesece. Persekucije Ilirije in drugih »nerežimskih« klubov, šestmesečna zabrana igre Iliriji, kontribucije v zneskih 1000, pa 400, pa 1500 Din itd., dvojna mera, skandalozno poslovanje kazenskega odbora itd. itd. so rodile znane članke o molzni kravi, o nogometnem močvirju in najavile bojkot plaču-joče publike podsaveznemu nogometu. K temu pride znana zlonamerna uradna agitacija proti nogometnim sodnikom, »zaščita« režimskih klubov in njihovih igralcev, profesijonalni trener Primorja kot podsavezni kapetan, izlet Primorja v Beograd za podsavezni denar in debakl proti Zagrebu 0:5. In proslava 10-letnice LNP, ki je končala v režiji nesposobnih ljudi z znanim moralnim in finančnim neuspehom. Zares bogat, rekorden seznam! Zlata doba LNP-a!
In navzlic tem gorostasnostim ostane na vidiku absolutorij, revizijsko poročilo o vzornem gospodarstvu, zaupnica? Želeli bi, da se motimo!.
Preostane še nekoliko besed o bodočem podsaveznem prvenstvu, o edini konkretni točki dnevnega reda. Čitali smo dva načrta v »Marib. Večerniku« novi načrt mariborskih klubov in v »Jutru« načrt, za katerim stoji menda podsavezna uprava. Oba imata nedo-statek v tem, da ne stojita jasno in brezpogojno na principu, naj igra za podsavezno prvenstvo četvorica ali petorica efektivno najboljših klubov LNPa. V obeh so koncesije v obliki očito nepotrebnih kvalificiranih tekem, ki kom-plicirajo, zavlačujejo in slabijo tekmovanje. Mi smo večkrat poudarjali, da je potrebna radikalna, realna in trajna rešitev tega velevažnega vprašanja. Taka rešitev je samo, da se sestavi enotni podsavezni I. razred, v katerega naj pride največ pet resnično najmočnejših klubov. Ostali klubi spadajo v podsavezni drugi razred, ki naj igra na enak
način kot je doslej igralo v I. razredu. Kjer zahtevajo potrebe, naj se osnuje še lokalni tretji razred. Zraven je treba misliti na urejeno tekmovanje rezerv, v interesu napredka pa zlasti še na vzgojo naraščaja.
JNS je določil za skupščino kot svojega delegata člana savezne uprave g. M. Pavličeviča.
Plavanje
PRED DRŽAVNIM PRVENSTVOM.
Prihodnjo soboto in nedeljo bo Sušak pozorišče državnega prvenstva junior-jev v plavanju, skokih in waterpolu. Udeležba bo izredno velika. Prijave so poslali vsi klubi, ki imajo v plavalnem sportu zveneče ime. Glasom prijav, se bo najbrže odločila borba za prvo meso med Jadranom (Split) in Viktorijo (Sušak). Tekmovanja se bosta udeležila tudi oba ljubljanska kluba Ilirija in Primorje. Ilirija pošlje v boj 21 tekmovalcev broječo ekipo. Nadalje sodelujejo Bob in Beograd iz Beograda, Jadran iz Splita, Viktorija iz Sušaka, Jug iz Dubrovnika, Hašk in Concordia iz Zagreba ter Vinodol iz Novega.
Na 50 m prosto je 36 prijav. Favorit je Wilfan, ima pa ostro konkurenco v Jadranaših Birimiši, Brainoviču in Prva-nu. Fritsch (I) ima šanse za placement.
Na 200 m prosto je 23 prijav. Siguren favorit je Wilfan, dočim je Brainoviču drugo mesto sigurno. Fritsch se bo moral za placement boriti.
Na 4X50 m prosto starta 11 štafet. Favorita sta Jadran in -Viktorija.
100m prsno: 27 tekmovalcev! Favorita sta Birimiša (J) in Grkinič (V).
100 m hrbtno1: 19. Wilfanu ne more nikdo ogrožati zmage.
Na 3X100 m mešano je glasom pretekle nedelje favorit Primorje, vprašanje je le, ako ne bo Vikorija postavila še boljšo štafeto.
V skokih je 7 prijav, od tega 4 Ilirija. Ziherl je velik favorit.
Waterpolo tekme so že izžrebane: sobota dopoldne Jug:Jadran (sodnik Kramaršič), popoldne Jug:Viktorija (Ku-Ijiš), nedelja dopoldne Bob:Jug (Esapo-vič), Bob:Viktorija (Šerič), popoldne Jadran: Viktorija (Potokar), Bob: Jadran (Količ).
Pri juniorkah bo glavna borba med Viktorijo in Ilirijo. Viktorija nastopi z znano gardo Medanič, Wimmer, Župan, Bier, Letonja, katerim nasproti postavi Ilirija Lampretovo, Bradačevo, Severjevo, sestri Fettichovi.
Na 50 m je izid negotov. Za prvo mesto sta favoritinji Medanič in Lampret. Prijavljenih 19.
Lampretovi je prvo mesto na 100 m prosto sigurno. Za ostala mesta bo hud boj. 13 prijav.
Na 4X50 m tekmuje 7 štafet. Tu razen Ilirije in Viktorije ne bo nikdo drugi odločeval. Favorit je Viktorija.
100 m prsno: 16 prijav. Kljub odlični formi Wimmerjeve smo prepričani, da se bo morala boriti s Severjevo (L).
Na 100 m hrbtno je postavila Lampretova v nedeljo državni rekord, vendar je v morju Wimmerjeva boljša. 11 prijav.
8 štafet je prijavljenih za 3X100 m mešano. Favorit je Viktorija, ki bo pa morala plavati boljše od rekorda ako bo hotela premagati ilirijansko štafeto.
Za skoke je 5 prijav (3 Ilirija, 2 Jadran).
Težišče prvenstva se nato pomakne bližje Ljubljani — v Karlovac, kjer se bodo vršili 3. in 4. avgusta seniorski skoki z deske in stolpa. Pri seniorjih je radi obolelosti Kordeliča siguren favorit Grilc. Za desko je 13 prijav, za stolp 5.
Pri damah tekmujeta samo Ilirija in Jadran. Za desko so prijavili Ilirija 3, Jadran 1, za stolp Ilirija 2, Jadran 1.
Tenis
ZKD (Zagreb) ;Rapid 8:1.
Finale cone A.
Maribor, 26. julija.
Danes se je vršil na prenovljenih teniških igriščih SK Rapida finalni turnir cone A za državno prvenstvo moštev med Zagrebških klizačkim društvom in domačim SK Rapidom. Zmaga izvrstnih Zagrebčanov je v rezultatu 8:1 previsoko izražena, kar dokazuje tudi razmerje gamov 119:73. Za vsako posamezno točko se je bil težak boj, a odlo-
/portniki!
M
Med prostim časom berite knjige
ODRE PTICEc
čila je pač večja izvežbanost in turnirska rutina gostov.
ZKD je nastopilo v najmočnejši postavi. Igral je tudi naš Davis-cup igralec Franjo Kukuljevič, ki je na ta turnir dospel z mednarodnih tekmovanj na Semmeringu. Imel je z domačim Leyre-rom v prvem' setu mnogo posla, šele v drugem setu je premehki Leyrer moral kloniti. — Svojim dosedanjim velikim uspehom v letošnji sezoni je mladi Hitze! dodal zmago nad, v jugosl. rangli-sti na 5. mestu stoječim Podvincem. Igra je nudila izreden športni užitek, ves čas je bila skrajno napeta, toda bombni forhand Hitzel je triumfiral in prinesel Rapidu častno točko. Holzinger ni do-rastel rafinirani igri ’ starega Kuftinca, tudi igra preveč lahkomiselno. Izvrstno igrajoči dr. Blanke je imel v mladem talentiranem Kallayu (Jugoslov. prvak v desetoboju) žilavega nasprotnika, ki je s svojo defenzivno igro taktično pa-riral sigurnost Rapidovca. Po napornih treh setih je končno zmagala vztrajnost in požrtvovalnost simpatičnega Zagrebčana. Name ZKD so dominirale na vsej črti.
Za Rapid je bil velik handicap,, da je moral igrati brez svojih prvakinj Hitzlove in dr. Krausove. V doublu gospodov so se ZKD-jevci morali z vsemi močmi potruditi, da so odnesli obe točki. Tu sta briljirala Kukuljevič s svojim servisom in Hitzl s forhand-driwi.
Kot sodniki so fungirali gg. Babič, Bergant, Halbärth W. in Pušenjak. Tehnični rezultati so: Kukuljevič:Leyrer 7:5, 6:0, Podvinec:Hitzel 2:6, 10:12, Kufti-nec: Holzinger 6:3, 6:2, Kallay:dr. Blanke 9:7, 3:6, 8:6, Gostiša:Lirzer 6:1, 6:4, Maksimovič:Scherbaum 6:0, 6:2, Kukuljevič-Podvinec:Hitzel-Leyrer 7:5, 6:2, Gostiša-Novak:Holzinger-Halbarth F. 6:3, 7:5. Gostiša-Maksimovič:Lirzer-Holzinger 6:3, 6:1.
ZKD kot zmagovalec cone A. pride v finale z zmagovalcem cone B. »Šu-madijo« iz Beograda, a zmagovalec iz tega srečanja igra izzivalni turnir s sedanjim državnim prvakom Haškom v Zagrebu.
VIL mednarodni turnir za prvenstvo Bleda bo organiziral zopet Beogradski Tenis Klub od 31. t. m. do 2. avgusta. Razpisane so igre za gospode posamezno, dame posamezno, gospodje v dvoje, dame v dvoje in juniorji posamezno. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzel min. trg. in ind. dr. Kosta Kuma-nudi.
Kolesarstvo
Borba na kolesih še vedno traja. — Nadaljevanje etapne vožnje.
15.	etapa: Nice—Gap (km 233). Po ljutih Pirenejih so morali »tourski« dirkači v tej etapi poskusiti še gorske težave začetnih Alp. Klanci niso tako težavni, so pa kljub temu za že izčrpane kolesarje precej grenki. V prvi tretjini te etape jim stoji na progi višina Coli de St. Michel, na katero vodi cesta 10 km navzgor. Dirkači fingirano omagujejo, so pa vedno oprezni, da ne bi ta ali oni nepričakovano popihal naprej. Gora je premagana. Po nekaj kilometrih priso-
’ pihajo do najtežavnejšega vzpona te etape, ki pelje v 15 kilometrih na goro Coli d’Allos (2350 m n. m.). Na samem vrhu te gore, kjer je postavljen tudi vmesni cilj, ki si ga pribori Belgijec De-muysere, in kolesarji slede v malih presledkih. Od tu dalje se odtrže skupno Demuysere in Pesenti, ki v ostrem tempu nadaljujeta pot. Zasledovanje je težavno, kajti fanta jo režeta prav mojstrski. Vendar Italijan ne vzdrži brzine Belgijca, ki vozi konec etape po 36 km na uro. Na cilj privozi torej prvi Demuysere, ki odreže težavno progo v času 8:43.05 (26.729 km na uro), t. j. za dve in pol minute pred Pesentijem. Mnenje je, da je tega zmagovalca smatrati v bodoče za nevarnega konkurenta.
16.	etapa: Gap—Grenoble (km 102). Na tej etapi odpove nadaljevanje vožnje Belgijec Gyssels (prvotni). Odhod je bil dan ob 13. uri. Takoj v začetku etape pozdravi vozače s svojo prisotnostjo 8 kilometrov dolg klanec na goro Bayard. Tu se fantje nekoliko raztresejo, se pa kmalu zopet zedinijo v skupine. Vsi poskusi posameznikov, da bi se odtrgali, splavajo po vodi. Vozi se v neprehitrem tempu. V Grenoblu smukne naenkrat Pelissier v ospredje in reže prvi cilj v času 3:31.43 (28.906 km na uro).