Natisov 15*000.
•oti kg-
■ilo sa-sti. .nt esa
•sle lit, do, »jni
nij.
S,
ini-iva
.--.h. S7B <da
4 K
• noli; I J   K;
11 aR
Vii',
* K;
+ K;
me j
t!
ep,
>rgli-
mlje-
ine-
1, I-a igra
gant-. ista kval .pav-
Sesko)
litevo
3tujt
Vd.   j
raz .ti ii
58
^•3
Dodo-
i); ur. Glas. lalega
iskopf Ros-
Nikel
.lina
rem. 1. ura ■rižica 1 tu a 1050, švare učijo 1
dvomi at
737
©H
m -
prot nju m   ka-j
na  i«
K 4( ju a] :klenic d:
9    .
ivomji
..SUjere"  izhaja vsaki ■stek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Htročnina velja za Av-■tro-Ogrsko: za celo lato 3 krone, za pol in Jetrt leta razmemo; n Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; M drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po
6 vin. Uredništvo   in   uprav-■istvo se nahajata  v • Ptuju, gledališko   poslopje štev. 8.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški  zaključek je
vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/« strani K 16, za >/• strani K 8, za »/»• strani K 4, za Vii strani K 2, za •/•« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Štev. 7.
V Ptuju v nedeljo dne 16. februarja 1908.
IX. letnik.
Predpustne šale . . .
V mariborskem .Kihposu", ki je bil že tolikokrat zaradi častikraje cb sojen, čitamo sledeče: _
>Župan  Ornig se zdravi na jugu;   zato pa namesto njega  izvršuje   pravcato   strahovlado   njegov vice-paša Linhart. Povsod  po okolici prireja shode, kliče duhovnike na korajžo, jih napada in raztrgava v »Stajercut,   da niti   las ne ostane na njih dober, jih ovaja in tira pred sodišče, .kjer je  seveda vsak duhovnik obsojen. Linhart, katerega edino in glavno delo je, udrihati po  duhovnikih in  veri  razprostira svoje mreže vedno dalje, a od naše strani v ptujski okolici   malodane vse spi hudo zimsko spanje. Gospodje, ganite se,   ednajsta ura je, sicer nas bo sovražnik na vseh straneh prehitel I . . . idt. itd. Bili smo dobre volje, ko smo čitali ta izliv stoka  in   joka   mariborskih  klerikalcev.  In po pravici rečeno,   da   smatramo   to   čečkarijo pobožnega  lsžuika v kati, ki jo je spisal,   za navadno predpastno šalo.   Zato smo se smejali in tndi naš urednik Linhart je a prav dobrim ape-titom večerjal, vkljub  temu da je čital »Fihpo-predpuatne šale . . .
Ali kaj je na celi stvari? Zakaj se črno nočno ptičje t Mariboru tako razbnrja? Linhart kliče »duhovnike na korajžo"; — ja vraga, ali so ti duhovniki že na stališču vaških pastirjev, da si želijo fantovske pretepe? Linhart .ovaja in tira duhovnike pred sodišče"; — ja hndirja, dokler človek ničesar nepostavnega ne stori, ga ne more nikdo pred sodnijo vleči . . . Vsa »strahovlada", ki jo vprizarja naš urednik Linhart, obstoji v prirejanju prepotrebnih kmetskih shode v. Ti shodi so prvaški gospodi trn v oku in ker se prvaški dr. Jurtela s svojimi pajdaši ne upa razbijati naših shodev, zato se jezi kaplan Korošec ... Ej, črni gospodje, potolažite se! V srednjem veku ste neprijetne ljudi žive sežigali, v starem veku so vaši predhodniki farizeji Jezusa križali, — danes pa ste izgubili raheljsko moč, danes križate k večjem dobro ime človeka . . . Sicer pa je še nekaj smešnega na teh predpostnih „špasih": Klerikalci vpijejo: .Poglejte vi gospodje od .narodne stranke", kako deluje ta hudobni Linhart. Vi ste krivi". Liberalni .narodovci" pa zopet kri-fijjo: ,No, vi klerikalci, zakaj se ne branite, zakaj ne premagate tega Linharta". — „Klown" in „dummer August" se lasata, — mi naprednjaki pa smo občinstvo, mi ploskamo in se smejimo prav iz srca.. .
Kbb, predpustne šale so to! Slavna, v savinjski dolini tako klavemo pogorela „narodna stranka" bode vprizarjala prihodnji dve nedelji shode. Na teh shodih se bode govorilo o dveh zadevah. Prvič o volilni preosnovi za deželni zbor, drugič pa o nameščanju sodnijskih uradnikov. Nam ne gre v glavo, da bi bila ta dva vprašanja važna za kmeta. Ne, pa ko bi poslušali zaporedoma vse celjske prvaške dohtarje, pa bi le majali z glavo. Ali v zvezi sta vendar ta dva vprašanja: volilno izpremembo zahtevajo prvaki edino zato, da bi čimveč svojih uradnikov dobrona-mestili. ,.Glavno vprašanje je uredništvo", tako je dejal g. Ježovnik. Dobro! Ali sklicujte makari vse uradnike od nesebičnega Ploja pa do zadnjegaeksekutorja, — kmete pa pustite
v miru, kajti kmet ima druge skrbi!
Predpustne šale so to. .. In iste neumnosti delajo prvaki na Koroškem. Zdaj so sklenili, da ustanovijo svojo lastno, neodvisno kmetijsko družbo. Bog se usmili! Ti ljudje pa — kmetijska družba. Leta sem so učili svoje ovčice, da so straniščni napisi važnejši od dobrega gospodarstva. In zdaj bodo ustanovili ,,svojo" kmetijsko družbo. 0 Bog! Odpasti jim, ker ne vedo, kakšne kozle Btre-ljajo...
Predpustne Sale... Mi pa se jih veselimo! Vrega, — človek itak nima nič dobrega na sveta, — zakaj bi se ne zabavali na neumnosti svojih nasprotnikov?.;. Naše delo ne pozna šale, — mi gremo naprej v vroči gospodarski borbi! In iz tega sledijo naši uspehi : ljudstvo izprevida, da je tisti njegov prijatelj, ki mu želi na gospodarskem polju pomagati! Poglejte podružnice naših kmetijskih dražb, poglejte naše zadruge, hranilnice, naSe okrajne zaatope, — naše delo. To p:"i-c šale, to je delol. Vi prvaki vseh strank pa si potisnite krinko pred obraz in plešete po zvokih farško-dohtarske harmonike.... Pazite, gospodje, po pustnem torku pride — pepel nična sreda!
Politični pregled.
Še nekaj o vojaški taksi. Poročali smo že natančno o izmeri nove vojaške pristojbine (Kriippelsteuer). Nova je uredba, da se mora vsakdo, ki ni služil pri vojakih ali ki je bil superarbitriran, skozi 12 let vsako leto v pro sinen pri občini z glasiti. Tndi tisti, se morajo z g 1 a s i t i, ki nimajo 1200 K letnih dohodkev in ki torej ne plačajo takse. — Nova je tudi starišinska taksa. Po tej morajo tudi stariši moža, ki ni služil vojaščino, plačati to pristojbino, ako imajo nad 4.000 K dohodkev. Ta taksa znaša polovica svote, ki bi jo moral sin po teh dohodkih plačati.
Vladna pogajanja z Srbijo se nadaljujejo in so rodila baje že „uepehe". Poglavitni „uspeh" mačehe vlade tiči v tem, da se je Srbom glede vpeljave živine priskočilo. Po vladnem načrta bi smeli Srbi vsako leto 35.000 komadov svoje okužene goveda in 70 000 komadev svinj v Avstrijo uvoziti. To je naravnost udarec v cbraz naših živinorejcev. Vlada se pač igra s kmeti. Ali branili se bodemo!
Potrjene štajerske deželne postave. Cesar je potrdil deželne postave, tikoče se oproščenja hišno-cinžnega davka v občinah Ptnj, Maribor, Celje in Judenburg.
Dopisi.
Iz Slovenskih goric. — Spregovorimo še tudi mi par besed o dopisu o „pobožnib" Bol-fenčanih iz Slov. goric v zadnjem ,.Štajercu". — Prebirali smo časopise vestno in premišljeno ter se s pomilovanjem ozirali na vašo, duševno in telesno pokvarjeno mladino. Prišlo nam je na misel kako je mogoče, da se je vaša nekdaj vzorna fare po zaslugi farških podrepnikov Ln-beca, svetohlinske Vrbanove Lizike, Svarcov  in
dragih, v kratkem časa šestletnega službovanja „gousa" Ilešiča spremenila v gnezdo nečistosti, Sodomo in Gomoro, kjer ne le „žegnaoi" gospodje, ampak tadi dragi klerikalci vaše otroke dan za dnem bolj pohujšujejo. Ljudje in celo šolarji pri vas in v sosednih župnijah sploSno govorijo — o strašno slabih razmerah v šoli, ker se učitelj in učiteljica baje preveč rada imata. Zatorej gorje vam, ko vaši izprideni fanti in deklice dorasejo! Saj so hodili Švarc, Kamer in Franc Muršec (Živkov) z „modrijanom" Lubecom škofa prosit, naj vam (goiisa) Ilešiča nazaj da, ko bo ječo prestal. Tndi sami ste vsled napeljevanja h krivi prisegi tako brezverni postali, in celo verujete, da za dnhovnika žiher krivo priseže, da ste torej na župnikovo povelje za glažek vina ali piva — z mirno vestjo krivo prisegali in a tem marsikaterega — zavoljo „prazne" cerkvene kaše v nesrečo in ob več stotakov spravili, ter vnebovpijoči sodomski greh storili. Nimate več Ilešiča, ki jo svojim ljubicam in krivoprisežnikom za take hudobije „sveto" odvezo dajal! Vam veljajo Gospodove besede: „Vpitje iz Sodome in Gomore prihaja čedalje večje, in njih hudobija je grozno velika." Ilešič vas je tndi zelo odiral. Ne samo, da ste mu morali vsa cerkvena opravila pošteno plačati in mu vse sorte zbirce dajati, ampak Se je ob priliki velikonočnega izpraševanja za vsako malenkost pobiral, cerkvene denarje pa za razne Micike — šparal. Nič ne škodi, če je cerkvena kaša „prazna", saj bo Vrbanova Lizika nekaj šenkala, nekaj pa nova klerikalna „kmečka (?) hranilnica in posojilnica" s sedežem pri Sv. Urbanu ali Sv. Bolfenku, ktero si hočete v kratkem ustanoviti. Vbogi Mthečov Jožek, šenkaj rajSi Ilešiča tisti polovnjak starega vina, ker ti ga on ne bo- nikdar plačal.
Rogaška Slatina. Dragi .Štajerc*! Povsod, kamor človek pride, v vsakem kota te najde, da te čita. Ali žalibog, pri nas na Slatini te skoraj nobeni gostilničar nima. Kolikokrat bi te mnogo ljudi, posebno kmeti radi čitali, ker ti pišeš le resnico. Mi Slatinčani smo slišali že mnogokrat kritikovati, da se na Slatini niti ,,Štajerca" ne dobi po gostilnah. Primorani smo torej, da ne bodemo več obiskovali gostilen, ki nimajo tega lista. Izogibali se bodemo vseh gostilen, ki Bi ,,Štajerca" tekom 14 dni ne naročijo. Videli bodemo, je-li imajo krfimarji večji dobiček od g. nadžupnika ali od nas. — To smo sklenili naprednjaki iz Slatine, kateri gremo za kmetski list , Štajerc" v boj!
Rogaška Slatina, 6. februarja 1908. — Dne 3. t. m. se je pri posestniku Cverlin v Bre-stovcu iz do sedaj neznanega vzroka vžgal svinjak. Lega ognja, kakor tudi silni veter sta pripravila celo vas v veliko nevarnost. Gotovo bi ogenj nničil več poslopij, lahko tudi celo vas, ako ne bi bila slatinška prostovolna požarna bramba tako hitro na mestu. Občinski predstojnik Škrabl obvestil je požarno brambo o nezgodi, nakar je stotnik g. StoinBchegg takoj novo brizgalnico in 20 možev pod poveljem g. Pasny-a na pogorišče odposlal. Požarna bramba je takoj z uspehom pričela gasiti; posrečilo se je ogenj na svinjak omejiti. Hvale vredno se mora omeniti, da so   vaščani   požarno   brambo
marljivo podpirali. Za obče blagor delujoče požarne hrambe z nemško komando se po navadi t zahvalo za njih trud in požrtvovalnost po farško-prvaških zakotnih listih psujejo in zahme-hujeju; tembolj nas je z prisrčnimi besedami izražena zahvala g. župana Škrabl iznenadila. Vidi se zopet, da je nenašču*an slovenski kmet tudi Nemcu hvaležen za sprejeto dobroto. Pozdravili bi dau, na katerem bi ponehala neumna narodna gonja za vselej! Na vas, gospodje nasledniki Onega, ki je pridigoval mir in ljubezen, je ležeče, da se ta naš cilj uresniči.
Od Velike nedelje. Poprašujete nas, kaj za en ropot je bil minoli teden. Odgovorimo vam tako-le: Vičanskemu ,burgermajstru", vele-cenjenemu gospodu Cajnkaru se je podrl stari sprhneli žapanski stolec, na katerem je stal, kot .narodnjak slave". Telebnil je iz njega in nikoli več si ne bode na njem sukal mojtačev ter se praskal po svoji modri glavici. Vprašamo vas, dragi rojak Cajnkar, zakaj pa zdaj dalje ne protestirate v zadevi občinske volitve? Kaj ne, začelo je smrdeti? Govorilo se je, da bi bili oni visoki gospodin radi dalje občinski starešina, pa, pa, pa božja previdnost je drugač zravnala. ..
Velika nedelja. Prijatelj .Štajerc", odgovori, ali sme občinski predstojnik iz občinskega urada, uradno, na drug občinski urad poslati pismo, ki je od strani njega spisano, pa o nobeni uradni zadevi, ampak da se napadajo Btranke in ako v takem pismu imenuje en predstojnik »lobodno Tebe, dragi „Štajerc" za „smradljivega Štajerca" ? Kaj takega si usoja tisti vičanski stari nhtar storiti, katerega si Ti „Štajerc" k novemu letu tak lepo speglal. Bog ti plati za tisto! Ako odgovoriš da ne sme, potem bodemo tistemu vičanskemu županu potrebno priskrbeli. Hvala Bogu, da ni več rihtar. Kaj so si vraga Vičančari mislili, ko so tisto osebo za občinskega predstojnika volili ? ...                Peri Juri Janža.
Op. uredništva : Tako postopanje sega gotovo že do izrabljanja uradne moči. Obračunali bodemo torej temeljito s tem možakom!
Sv. Urban pri Ptuju Častiti g. urednik, tukaj pri nas se veliki nemiri vršijo. Klerikalci nam-" reč lažejo tako nesramno ter razgrajajo in udrihajo kakor Judje, ki so Kristusa križali. Glavni vzrok pa je ta: Prejšnji kaplanček mojster Poplatnik ima namreč tukaj svoje špijone nastavljene, ki mu vse pošte prinašajo, kaj se tukaj godi. Posebno se pa eden špijon odlikuje, ki je na kmetskem shodu se najbolje ustil in nazadnje, ko je prišel čas za besedo, jo je sramotno odkuril. Ta je namreč Loiz v Ločkem vrhu. (zidan kropič), ki je na edno veliko posestvo priberačil, in ker se za črno suknjo vedno drži, ni čuda da mu posestvo vedno bolje po rakovi poti leze. Ti ogleduhi mu potem naznanijo svojemu mojstru in ta jim sestavlja te psovke, katere potem prinese ta „list luči". Saj vi siromačeki niste v stanu, kaj tacega pisati. Tndi v Svetinah je tak možicelj, ferdei-bani študent, kateri se šopiri in kinča s pavo-vim perjem. Le trobi, le trobi, pa glej, da ti rog ne poči po plečah. Onemu „mojstru" pa svetujemo, da nas Urbančane, kateri hvalijo Boga, da je odnesel pete, pri miru pusti, drugače mu zapojemo od „mastnih citer" iz Pod-peršaka imenitno pesem, da se bo svet čudil temu pobožnemu razširjevalcu laži. Zavedni domačini.
Št. Vid nad Valdekom. Našemu župniku Rppolusku že zopet grebenj raste, ker ga „Štajerc" že dolgo ni imel pod krtačo. Pričel nas je zopet napadati. Komaj je pričakoval čas, da je delil listke za velikonočno spoved. Udele-ž lo se je tega na določeni dan v stari šoli veliko mcž. Ali nauke se je dajalo večidel le glede volitev in časnikov. Zakaj, Repolusk, si rekel, da moramo pred volitvami vedno le župnika vprašati ? Ali ne veš, da postava tako vplivanje na volitev ne dopušča? Zakaj nam pa braniš „Štajerca" citati, ko je vendar vsakemu prosto dano, izberati si svoje liste? Zlagal si se očitno, ko si rekel, da „Štajerc" komaj izhaja. Žalostno je, da duhovniki domače farane obrekojejo, ko hodijo h bolniku. Spominjamo se prejšnih naših gg. župnikov, ki so bili res Kristovi namestniki in so delali mir med farani. Repolusk pa dela edino nemir. Zakaj si tako    dolgo hlače    flikal    po   šolskih
— 2 —
klopeh, da te mera zdaj še „Štajerc" podu-čevati ? Repolusk, pusti politiko in nas farane pri miru, drugače ti zapojemo pesemeo, da se bode celo tvoj oče v cerkveni bajti Ajokal... Več Št. Vidčanev.
Mestinje. Dragi ,.Štajerc". .rejmi tudi od nas malo poročilo. Zvečer duo 6. svečana se je g. dr. Jankovič vračal iz obč. zbora v Celju domu. Mimogrede se zglasi pri tukajšnemu krčmarju Antonu Smeb, da njegovo časopisje pregleda, ali je vse v redu. Ko zapazi med drugimi tudi ,,Narodni list", mu kar v glavi kri zavre. Ko mu je krčmar tudi „Slov. Gospodarja" kszil, ga ui nič v krotilo, ampak ..Narodni list" na tla vrže ter krčmarja zmerja, da je „nemčur" ter mu obljubi od njegove krčme ljudi odgovarjati. Oh ti vbogi „kmet" kmečke zveze, ali ne veš da si tukaj grešil zoper postavo ? Vbogi krčmar se je sicer zagovarjal, da on ni „nemčnr", da nemški ne zna, da je tedaj dr. Jankovič nemčur ko zna nemški. Vbogi krčmar ne pozna nobene politične stranke; njegova skrb je, popotnike sprejemati brez razlike narodnosti in politične stranke, njemu je vse edno, kar pri zagrizenih „Slovencih ' in klerikalcih ne najdemo. V tem se spoznamo! Gospodje pri,,Narodnem listu" pa naj razvidijo, da spadajo v „Stajerčevo" stranko, ker so vendar enkrat priznali potrebo se ščiti tudi nemškega jez ka, ko so pisali zoper Ter-gleva, da ne zna nemški in je nesposoben za dež. poslanca. Torej je „Narodni list" v očeh posili-neumneže v nemčurski list, kakor dokazuje dogodba pri Smehu.
Kaplja pri Armelžu. Pred kratkem je prinesel „Stajerc" novico, da so mlade ženske mnogokrat tudi v pozni noči v farovžu. Župnik pa se je razjezil v „Gospodarju". Utajiti sicer ni mogel omenjeoo novico; ali jezi se, da se kdo sploh upa, kai tacega proti blagoslovljenemu gospodu objaviti. Čudno je le, da se postavi ta gospod sam v eno vrsto z navadnim obrtnikom, ko ima vendar visoke študije za seboj. Ako se kakšni tamošnji obrtnik z dekletami zabava, se je to vedno zgodilo in niti „Gospodar", niti župnik ne bodeta tega odpravila. Ali iz tega pač ne sledi, da bi b;'o lepo, ako obiskujejo ženske opetovano farovž'. Župnik bi pač bolje storil, ako bi smatral dotični članek v ...Štajercu" sa pošteno svarilo in bi molčal, kakor pa da se grozi v „Gospodarju". Teh grežanj se pač nikdo ne boji in tudi v naprej bodemo nepravilnosti javno grajali. Pazite, g. župnik, kajti ves smodnik še ni postreljen in poročali bi lahko še o raznih ,,dejan jih usmiljeuosti"...
Sv. Barbara V Halozah. Sramota za župnika Vogrina in kaplana Rabuzeka, da pošiljata popravke v , Štajerca". Res je, kar smo pisali v št. 41. lanskega leta radi volitve cerkvenih ključarjev, res je da so po zvijači izvoljeni, res je da je dobil Jakob Kelc, obč. pred. sv. Elizabete, od 43. oddanih glasov 28. in je bil proti 15. glasom od župnika izvržen, res je da je dobil Vido Kokolj, poprejšni crk. klučar od 47 oddanih glasov 41. glasov, in je bil proti 6. glasom, na povelje župnika kot voditelja volitve izvržen. Mi farani verujemo, da so od škofa potrjeni, ali mi smemo, kolikor je nas bilo navzočih pri volitvi, vsi pred sodnijo z prisego potrditi, da se volitev ni vršila postavnim potom, temveč na povelje našega g. župnika Vogrina. Res je, da se je Bmejala kuharica na kuhinjskem pragu, ko. je videla, da se je vse vršilo po znanem receptu, res je, da je mu bila kuharica z dolgim nosom odšla v Zavrč, res je da jo je dekanova kuharica pripeljala nazaj, res je, da bil štedilnik rudeče barvan, kakor tudi kuhinja za tlakom, res je daje imenoval bv. Pavla ^evangelista", res je da je faranom z točo žugal, res je da je v živi do-domišljije naslikal raz prižnice, kako bode fara Barbarska razdeljena, radi Vogrina in Rabuzeka, res je da je Belšek pobiral podpise za župnikov sprejem s kamenjem, res je da je Rabuzek zahteval slovenski recepis, res je da ni imel stole, ko je šel 3 kilometre daleč bolnika previdet, res je da gre k altarju in na kancelj brez bizeta ali kape, res je da je za učiteljice popraševal, res je da je bil brevir ženi Valentina Kolednik v glavo vrgel, res je da je kupil posestvo v Slatini za 14000 kron, in bo sedaj postal ,,kmetovalec". In ker je to vse res, se še ti črnosukneži upajo »popravke" pošiljati, in sami sebe pred   farani   osmešiti.   Oj   pravica,   božja
hčerka, kje si, da ne pomedeš s teje prei ljudmi ? Koliko jih je, ki so volkovi v ovijata P oblekah po besedah božjega učenika, in podoljlasno pobeljenim grobovom; sami sebe imajo za pjilec o1 vične, delajo pa naj vedo krivico svojim faranojenem AUa, Hanza, Jaka, švint po tiri s prazoirazgraj mehiri.. .                                         Več volilceijode r
*    *    *                              iružbi
Iz Skocijana na Koroškem   Dragi  s tajen© več Veseli nas naprednjake na Koroškem,   da  inavil, < še    zmiraj   dovoliš nekaj prostora v , ŠtajercuSo, sh En par naših klerikalnih možak™ je   že   daifcakljn< potrebno, da jih tudi ti, ljubi „Štajeic" malo? o v a ušesa primes. Mi imamo takega župana   v  ptie bod vrsti. Ta gospodek se ne sramuje    psovati  veliko t kega delavca, če se znajde z njim  v  kaki  itemo predni gostilni.  Posebno  opravka   ima   z  njita  izo če ga kdo pozdravi z   besedo   „Gut   Heil, Hjiodem Burgermeister". Seveda, ko je cela   občina  slbesn© venska, da tudi pozdrav župana ne sme nemi       U biti. Jako grozno ga razkačijo na mizi užigaliii ga ■ „Deutscher Schulverein" ali pa „Sudmark" ; tistjenje grejo seveda za duri, ali pa jih celo   z   nogai i 1 i i pokonča. Pač prvaško! Drugi enaki mu je goagledu Vunček, čuvaj   na južai   železnici.   Ta   možifaed   1 živi sicer od Juda ; ali kako ga grozi še smirnj-.rama: zakaj so pač vendar   morali   železnico   po   niiakrat slovenski dolini zidati ? Mi te vprašamo:   zahrak. '. pa nisi pri kakemu farju za majerja ? ali pa nastop kaj pa niso farji železnico zidali? Tudi ti, ljulale „Štajerc", imaš veliko   trpeti od  tfga   možahadalji Skoraj vsako soboto, ko priromaš po progi,  jd zač mora on pol ure daleč prenašati, in kako dolge ni si mora   roke   z   žajfo   umivati, predno   da lovolj« znebi duha te „giftne   krote".   Ima   tudi   vsju šele večer to lepo navado, da se vleže   v   „Jezusoiobo, roke, noge, srce", i. t. d. (iz  čegar se  mi  giane, tovo ne norčujemo.) Ali vprašamo   te,  Vunčeka je Kako je pa potem tvoje postopanje proti ženhogled saj so se že vsi sosedi tvojega  sovraštva   navtvojegi ličali. Kako pa je s tvojim sinom? Vojvoda „braudi n nega društva"! Ta fant je že tako študiran, dijan i ne potrebuje več    v cerkvi    masnih bukvic,  ioii   t pokrižati se zna tudi že po latinsko na tri vogkjst. To je aad bralnega društva! Več fantov iz fart»zili
Iz Sv. Jakoba V ROŽU. Dragi.- , Štajerc", K»eme te ljubim črez vse, in te ne pustim, do klan če vi živim, ker pišeš resnico in sovražiš laž in krakor vico. O naših preteklih občinskih volitvah tružba poročam od bivšega župana Kobenterja, kateič je je sedel že skoraj 1 s let na zlatem prestolčh je ] tir. Jakobske občine, katerega je pa sedaj svojaeni j lastna stranka, (kakor je tudi on sam izjavilikako iz prestolčka dol potegnila. Strašanska žalostlovek Oj ti črna zastava in trdnjava koroških nenčic kranjskih Slovencev! Mi naprednjaki sami nujska vemo vzroka da se je to pripetilo! Že oal, k začetka njegovega županovanja je prepeval udi c „črna zemlja naj pogrezne vsakega „nemčurja'ruzeg in vpil „jaz sem župan" in ,,zopet župan", katu I se je vinca do možganov napil. Kar ni mogea bo« on dovolj vpiti in hujskati, pomagali so mu njelnikj govi pajdaši, orgljar Grafenauer, ki je vpil tujska tulil in izročal pri blagoslovljanju vogelna kamiadno neobhodno potrebnega tamošnjega kloštra, vrrinesi tiste kateri trdijo da je nemška beseda slovendjačo potrebna, tistemu celovškemu „Lindwarmu", nia bi bi prišel in jih požrl! Ali pa ko bi pa prištbode tisti „Lindwurm" pred občinskimi volitvami ileme Sv. Jakob, bi se ga bili pač Kobentar in njaničai govi podrepniki najbolj prestrašili.                     te kc
olake)
Novice.
i mo Shod na Ptujski gori. V novo otvorjeni geoka« stilni g. Repe na Ptujski gori se je vršilo prej boi teklo nedeljo zborovanje naše stranke. Pri vt- bal bilih se je napravilo neko napako; vsled tegeljski ni bilo zborovanje tako močno obiskovano, kaken z bi bilo to na Ptujski gori pričakovati. Vendtesto pa se je zbralo precej poštenih posestnikotrank; Shod je vodil v imenu odbora BŠtajerčevega'ga č političnega društva g L. Slawitsch. Govoril ponied je naš urednik g. K. Linhart. V daljšem gredo voru je raztolmačil politične razmere v novi dodejo žavni zbornici, nevarnost in škodljivost sprejeti P avstro-ogrske nagodbe ter grdo mešetarjenje klee n s rikalnih strank za ministerske frake. Nadalje ji 15 ] pojasnil govornik prave vzroke današnje draginjoik : ter popisal grozno revščino med kmeti. Živo iode v navdušeno so zbrzni kmetje govorniku odobrui go vali in se mu zahvalili za njegov trud. Nato w> bi
:emi   j
je predlagala nezaupnica za poslanca hof-rata P1 o j a. Zborovalci so to nezaupnico edno-glaaco sprejeli. Medtem pa je prišel »vzgo-jilec otrok" Klemenčič v menda malo vinjenem stanju in pričel na tako neČuvani način razgrajati, tako grdo bnjskati in lagati, da se bode moral pred sodnijo zagorvarjati. V njegovi družbi je bil tndi neki pijači ndani možakar, ki je ieč t ječi nego zunaj in ki je tudi sam izjavil, da mu je vseeno, ali je zaprt ali pa ne. No, shod je bil takrat že končan in se je kmalu
vno zaključil. V kratkem pa priredimo zopet z b o-
a za
prvi
vsa-na-
jim
'čjih Dbni pra-
om.
are :iam
;u'
r o ran je na Ptujski gori. Kajti prestrašili se ne bodemo učiteljčkev, ki pozabijo v pijančevanju oliko ivojega stanu, kakor se nismo in ne bodemo VBtrašili politikujočih farjev. Nam se gre za izobrazbo kmetskega stanu in po tej poti Jerr bodemo korakali naprej vkljub hujskanju naših bIo- zbesnelih nasprotnikov.
aški         Učitelj  Klemenčič je že večkrat  prosil,   da
.lice si ga pošteno privoščimo. Imeli smo doslej usmi-;iBte Ijenje z njim,   ker   bo   drugi   zanj milo pro-ami sili in ker vemo,   da   škoduje   tak   človek osp. ugledu  celega   učiteljskega   stanu.   Že iček med  lanskim   volilnim   gibanjem   je   skušal   ta raj; kramar-učitelj   Daš shod   motiti.   Morali smo ga naši takrat braniti,   da bi ga kmetje ne postavili na ikaj zrak. Zdaj pa je mera polna, kajti Klemenčičev . za- nastop Da nedeljskem  shodu  je bil tako brn-jnbi talen, surov in rovtarski, da je vsaka aka. nadalJDa milost nemogoča. Vse kmete, ki so bili ga od začetka shoda navzoči,  kličemo na pričo, da olgo se ni dalo na ehodu nikomur povod,   biti neza-se dovoljen. Vse se je zgodilo  tudi v polnem redu raak in šele po glasovanju je  pridivljal Klemenčič v aove sobo, kakor zdivjani vol in pričel taliti neosno-go- vane, neumestne, Burove besede. Prepričani smo, iek: da je ta  .vzorni"   učitelj   pregloboko   v glažek mi ? pogledal; saj je znano o njemu, da je večji del ave- svojega življenja v krčmi in da trpi pri temu jral-tudi Djegov v p 1 i v  kot  učitelj.  Ali   toliko , da pijan ni bil, da bi  ne vedel,  kaj dela,   in zato in loti  polno  odgovornost za svojo suro-igle.voat.  Naravnost presenečeni   smo  bili, ko smo :are. opazili, da je   bil prvi   prijatelj   in   sorgišljenik jaz KUmcLČiča ter za njim glavni razgrajač neki pi-kler ančevanju   ndani   človek,   kateri  je več  v ječi kri-  takor zunaj.   Ali je tak propali   človek   prava i   ti družba za izobraženega učitelja? Dotični razgra-iteri jač je tudi Že stol vzdignil, da bi se pretepava! Ičkn n je pri   temu   rekel:    »Saj  sem bil že zaprt, voja meni to nič ne Btori!"   Torej   človek,  ki nima ivil) nikakoršne sramote več, ki je rad zaprt, — tak jst! Slovek je prijatej učitelja 1 Globoko si padel, Klein menčij,  in  še globlje  bodeš   padel!  Kaj je ta ne huJBkajoči učitelj pravzaprav hotel, kaj je zahte-od val,  kaj je povedal?  Tega pač nikdo ne ve in ?al: tudi on  sam  ne I  Razgrajati je  prišel in •ja", druzega nič! Bil je hud,   da se je izrazilo hof-ko ratu Ploju nezaupnico; obenem je pa sam vpil, ogel da bode ,Ploja prijel".   Hvalil je okrajnega nanje- čelnika Orniga,  psoval  pa na okrajni zaatop in in huJBkal grdo,   naravnost   podlo, proti mestu. In una vedno je tulil s slinastimi ustmi: ,Peneze nam vse prinesite!"  Menda mu je zmanjkalo  drobiža za sneu pijačo ali kaj.  Seveda  se ga nikdo   ni   usmilil, , naj jda bi mu dal kakšno krcnico.   Tudi je vpil, da rišel ,bode postal viničar". Pametno bi bilo to, pane ii   t Klemenčič, kajti za šolo ste itak za nič. Ali kot nje- viničar  bi   morali trdo delati in tega se vi bojite kot vrag križa.   Tudi  je   Klemenčič  psoval — Šolskega nadzornika g. Dre fraka, kateremu se na drugi strani ob vsaki priliki prilizuje. Značaj je ta mož,  kaj?  No,  vemo še veliko »značajnih* go- dokazev tega gospoda in povedali mu jih bodemo. pre- Saj hoče ravno zdaj nadučitelj postati. Nadučitelj, va- — habaha!   Lepa   šola   bi   morala to biti! Ne-tegs jdeljski nastop mu je dal spričevalo, da je zmo-akor Sen   za  nekaj   druzega,   nego za nadučiteljsko d dar nesto. . .   Mi   se   ne   jezimo!   Ali    , na redna koT. itranka" je lahko ponosna na dičnega tega svo-jga*  ega  člana.  Mi bodemo že z lsemi   Klemenčiči 1 pa loniedli!   Smilijo  se  nam  le   tisti  kmetje,  ki i go- pedo takim  ljudem na Hm.   Ali odprle se jim
dr- bodejo oči in zaropotali bodejo sami . . . ■jete Proti učitelju Klemenčiču se je vložilo ka-kle- i e n s k o naznanilo zaradi prestopka po e je § 15 postave za varstvo shodov. Državni prav-rinjepnik ima zadelo že v roki in v kratkem se o in pode vršila glavna obravnava, na kateri bode ta ibra-pni gospod, ta dika učiteljskega stanu obsojen. o se Ko bi navadni kmet storil kaj podobnega, bi gA
_. 3 —
ne sodili tako brezobzirno. Ali ako pozabi duhovnik ali učitelj (pa čeprav je pijan!) na dostojnost, ki jo mora imeti vsakdo v občevanju z drugimi ljudmi, ako se obnaša „vzgojevatelj otrok" po šegh, ki jih opazujemo v žganjarnah, — potem ne poznamo nobene milosti. Taki človek spada v ječo in preskrbeli bodemo, da dobi tudi g. Klemenčič svojo lekcijo . . .
Iz Spodnje-Stajerskega.
Hofrat Ploj Straši po ptujskem okraju in ,,poroča" ljudstvu o groznih ,,uspehih", ki mu jih je prineslo njegovo „delovanje". No, mi mu to ne zamerimo! Zadnjo nedeljo je bil hofrat Ploj v Stopicah. Govoril je tam tudi o šolskih počitnicah in — kakor se nam poroča — je pri temu dejal, da ne bode jesonskih počitnic, dokler bode okrajni zastop v naprednih rokah. Torej, Ploj laže, da je napredni okrajni zaBtop kriv sedanjih poletnih počitnic. Kaj je na temu ? Prvič nima okrajni zaatop a počitnicami sploh nič opraviti. Drugič bo se uvedle poletne počitnice edino na željo krajnih šolskih svetov. Okrajni šolski svet se je obrnil namreč na vse krajne šolske svete in le-ti so mu v pretežni večini izraziti željo, da naj bodejo počitnice poletne. Ako ni to razmeram primerno, ako bi ljudstvu bile jesenske počitnice bolj všeč, potem naj bi storili krajni šolski sveti svojo dolžnost. Ti krajni šolski sveti so večidel v prvaških rokah in so torej edino prvaki krivi poletnih počitnic... Žalostno za hof rata Ploja, da se ne upa več z resnico nastopati, temveč da krošnjari z navadnimi lažmi. Ploj naj bi raje povedal, zakaj se ni upal glasovati proti nesrečni avstro-ogrški n a g o d b i, zakaj je sedel raje v gostilni, nego da bi nastopil proti vladi in za ljudstvo. 30 m i-1 i j o n e v kron na leto košta Avstrijce to izdajstvo 1 Hofrat Ploj, zakaj to ne poveste ? Opozarjamo naše somišljenike, naj hofrata Ploja na vsakem shodu mirno o tej stvari povprašajo. In vprašajo naj ga, kaj mu je vlada obljubila, da ne glasuje proti nje — —.
Kdo in kaj je hofrat Ploj? V listu .Volka-zeitung" v Reihenbergd popisuje neki »atari uradnik" svojega znanca hofrata Ploja tako-le: „— Gospod Ploj je uradnik, ki je bil rojen leta 1862 v nemškem Ptuju, ki je bil nemško vzgojen, ki je obiskal le nemške šole cd ljudske pa do visoke šole, ki se je delal potem dolgo za N e m c a in se je podpisaval še 1. 1894. po nemško ,Ploi". Nakrat pa je iz-previdel, da bode kot .Slovenec" bolje .aranžiral" in iz nemškega „Plci a" je nastal slovenski „Pl0J". Oženil je še težko bogato nemško ženo. Kot trdi »ultra-Slovenec" je prišel v finančno ministerstvo; ni še bil 40 let star, ko je postal že hofrat pri upravnem sodišču in se je pustil potem voliti v dižavni in deželni zbor. Imel je potem prav tajnostne s od n i j s k e obravnave in bil vedno ,n lastni dobiček" politični uradnik.. Ploj je pravi p o-litičarza dobiček"... Tako pišejo tovariši o Ploju. Mi bi temu še lahko marsikaj pristavili!
Pri bledi luni . . . Prijatelj iz sv. Križa pri Rog. Slatini nam poroča: — Čedne stvari se godijo po svetu! Pred kratkem sta prišli dve „usmiljeni aestri" v pošteno gostilno g. Franca Ogrizek. Ne morda pestri", kakor se jih vidi v velikih mestih in katerih ,,usmiljenje" se mora kupiti s svitlimi kronicami. To sta bili dve resnično ,.usmiljeni sestri" z belim klobukom, plavo obleko in dolgim roženkrancom ... V Ogrizekovi f krčmi pa se je nahajal ravnokar neki žegnani in tonzurirani gospod. Sprejel je ..usmiljeni sestri" prav prijazno in ju povabil k svoji mizi. Hvala Bogu, malo vina je letos, ali kar ga je, to je pač izborna kapljica. In pili so, pili in pili in pili ter se božje kapljice nasrkali. Postali so pri temu precej glasni in zgovorni. — Približno ob 10. uri zvečer sem šel ravno mimo gostilne, ko se vrata odprejo. Skril sem se za drevo in gledal, kakšne pijane ženske prihajajo. Slišal sem tudi besede: ..Častiti gospod, sestra Uršula ne more več piti . . ." In videl sem z mojimi grešnimi očmi, videl veliko! ..Sestri" sta stopili vsaka na eno stran gospoda ..duhovnika"; le-ta ju je pošteno pod pazdnho prijel in tako je korakala lepa družbjca naprej. Šel sem za njimi, Nakrat dobi    sestra na levi strani — poljubček.
Hm, pravi ..cvikpusrl" je bil! Sestri na desni strani je bilo čudno pri srcu. A dobila je tudi ona sladki poljubček od žegnanih ust. . . Več nisem hotel opazovati. Mislil sem si le: lepi duhovnik, lepe „neveste Jezusove" . . . Tam nekje pa je pel fantalin:
„Pri dveh zaspati so težke reči. . ." 0 razmerah v Hajdjni se bo treba enkrat temeljito pomeniti. Kajti smrdi, smrdi... Za danes omenimo le dvoje. Novo priromani kaplan Podplatnik je pretepel surovo nekega učenca. Ko se je hotel učenčev oče pritožiti, zaklenil mu je kaplan vrata pred nosom. Opozarjamo stariše, naj vsako pretepanje tega čudnega „ namestnika božjega" takoj naznanijo! —Zadnjič so imeli klerikalci pri Graberju neko .tombolo". Pri tej priliki so dobila dekleta kot dobitke — svinjske repe. Pač primerno, kaj ? Javnega pohujšanja in posoruvelosti je menda že dovolj! Sicer pa govorimo v kratkem natančneje o hajdinskih razmerah.
Rošev ..jurist1, in mežnar. Opetovano smo že označili osebo bivšega trboveljskega sultana Rosa. Ker jaboljko ne pade daleč od jablana, so tudi Roševi sinčki očetu podobni. ,.Friih krfimt sich, was ein Haken warden will", pravijo Nemci. Svoj čas smo omenili lepo dogodbico, v kateri so igrali zaklenjeni kovček nekega pekovskega pomočnika in Roševi sinovi prvo vlogo. Zdaj pa poročajo listi o neki drugi dogodb-ci. „JuriBt" Roš Franceljček si je izposodil 1. 1905 od nekega mežnarja (!) v Ljubljani 160 K. Obljubil je takrat pod častno besedo, da bode izposojeni denar v enem letu povrnil. Ali do danes tega še ni storil in vbogi mežnar, ki je bil tako neumen, da je zidal na Rošekovo častno besedo, je moral fanta že opetovano rubiti. Dobil seveda ni nič, kajti ..jurist" nima druzega nego svoj dolgi jezik. 0 ti častna beseda! Očka Roš, pri ..šotru" ste si gotovo toliko prihranili, da plačate lahko mežnarju dolgove svojega sina. Lepo bi bilo to, očka Roš.. .
Poslano Iz sv. Urbana pri Ptuja smo sprejeli sledeči dopis g. poštarja Mariniča, katerega radovoljno objavimo: — »Glede neza-služenih napadev na mojo osebo v zadnjih številkah „Slov. Gospodarja" omenim samo to-le: Ako sem jaz komu od ene ali druge strani kakšno krivico storil, zahtevam, da se ta ali pri c. k. poštnem ravnateljstvu v Gradcu ali pa pri c. k. sodniji čez mene pritoži. Pripravljen sem vsikdar čez vsako reč z mirno vestjo odgovor dajati. Kdo pa pri nas mir kali in poštene osebe nepremišljeno in nespametno po časnikih obira, to je znano. To je zakotna banda, katero pa skupno imenujem nesramne amrkovce, ker boljšega ne zaslužijo. Kdor drugim poštenje krade, ta sam poštenja ni vreden. Toliko za vselej 1 — Sv. Urban, dne 10. svečana 1908. — Franc M a r i n i č, c. k. poštar."
Poslano iz St ianža na dr. p. Iz od nekega podleža z gnojnico pisanega nad vse gnusnega lista, kakoršnih sem dobil že več od Sv. Bolfanka, razvidim, da se podtika dopis, ki je natisnjen t predzadnji številki Vašega lista, meni. — Prosim toraj, slavno uredništvo naj blagovoli potrditi, da sploh nisem Vaš dopisnik in da torej tudi z imenovanim dopisom nisem o nikakor-šnej zvezi. — Omenim le še, da imam več kot dovolj važnejšega posla, nego so malenkostni osebni napadi po časnikih. Napadenim osebam pa nikakor ni v čast, če je njih zaveznik zagovarja zahrbtno na tak surov, lopovski način.
Janez Reich, nadučitelj. (Potrjujemo, da g. R. ni naš dopisnik. Uredn.) . Iz Št. Janža dr. p. se nam piše: Klerikalci in njihova komandanta župnik in po svojem ..katoliškem" delovanju obče znani kaplan Agrež hočejo osrečiti St. Janž s klerikalno posojilnico. Da je nepotrebna, o tem je vsakdo prepričan. Ker pa se vse priprave v temi godijo in ker sta imenovana gospoda i svojim ovčkam, kterim sta zaupala to skrivnost, strogo zapovedala, da ne smejo o tem nikomur nič povedati, je cela Btvar jako sumljiva. Svarimo tedaj z vso resnostjo Sentjanžane pred to posojilnico da se ne bodo prepozno kesali in imeli škode, ko bo prišel v to posojilnico „krah", kakor se je godilo klerikalnim konzumnim društvam.
,   Go m jo radgonski  okraj  boleha. Poroča   se nam: 3. svečana je bila tu drugokrat občna seja
okrajnega zastopa raBpisana. Prišli so gospodi k 'seji in reklo se je, da gosp. načelnik ne pride, on da je bolan in da prevzame predsedništvo njegov nameBtnik gosp. Žemljic. Ta mali Žemljic, katerega se komaj od mize vidi, je res nekaj časa tam stal kakor velik mož; naenkrat pa je moral pobrati .hale in iti dale"; on je hotel na konja prileziti, pa je ostal v blati. Ni mogel goip. Žemlič dovršiti konca seje, ako ravno so bili pobožni gosp. Ennci za zapisnikarja izvoljeni. Zdaj smo pač že z našim okrajem celo pri — »kunci" ... Še nekaj novega! Ko so se gosp. Katici od te prve seje peljali s svojim lepim vozom doma, so izgabili na cesti proti OJeslafcem svojega hlapca »Droša" ki je moral potem peš iti domn ; kaj še le iz tega vse pride? Okrajni zastop gor. Radgone silo trpi kakor nebeško kraljevstvo. Zdaj bode morala biti tretja seja razpisana. Bog daj gosp. načelnikin zdravje; taj mu je že dragi dan boljše bilo . . . Kadar je Žemljic proračun za leto 1908. predlagal in je za strelbo proti toči le samo 300 kronic bilo prevdarjeno, se je začela barja; že smo mislili da moramo iti v koruzo po paske, ali drago-tinski rihtar, slovenski »Nemec" se je strašno branil, naj ne streljamo, da etrelba nič ne pomaga. Kadar bo načelnika in okrajni zastop volili, so veliko streljali, pa vendar imajo zdaj samo brigo in jezo mora in biti še nazadnje toča pride . . . Gosp. Žemljic pa se tudi zelo strelba boji, ker je pred nekimi leti načelnik konzuma bil. Takrat je bila v Radencih postaja za strelbo; imel je eno kišto jajc za poslati na Nemško; vse so se skalile od tote šmentane utrdbe in jih je dobil nazaj. Na takšno prepričanje se človek mora na noge postaviti ... Ali brez šale: V kratkem časa svojega gospodarjenja so prvaki svojo popolno nezmožnost pokazali. Pojdite torej spati, gospodje, da ne napravite prebivalstva okraja še večje škode!
Iz Sladkegore se nam piše: Sladkogorskega g. župnika Krajnca cesarjeva podoba na čela »Štajerca" v oči bode. Gospod ima »Štajerceve" posamezne članke izrezane in jih večkrat prebere. Pa ni greh »Štajerca" ; brati, saj ga župnik tudi berel Sladkogorčani, nobena hiša ne sme biti brez »Štajerca" saj to je naš list, kateri vas podačuje   in vaše   izkoriščevalce   razkrinka!
»Sveti'' teater s sv. Nežo se je v sladko-gorskem žapnišča dne 2. in 9. svečana vršil; tretjokrat pride dne 16. svečana na vrsto. Tokrat je župnik obljubil, da povabi vse svoje prijatelje. Mi mu pa naprej povemo, da bo mu še vrine kakšen naš prijatelj. Teatri se vršijo v korist farovškem mošnjičku. Ali bode tudi sam potem dal farovž zopet popraviti? To bodemo ža videli. Cerkveni in občinski očetje, pazite na farovž, da ga vam župnik še ne podere . . .
V Kaplji p. Armelžu so se vršile pred kratkem občinske volitve. Želeti bi bilo, da pride malo krepkeje življenje v ta zastop, kajti doslej je bilo precej klaverno. Tako n. p. je neki prejšni član občinskega odbora, krojnega šolskega sveta in cerkveno - konkurenčnega odbora kot bivši najemnik lova odi. 1904 Se lovsko najemnino t znesku 200 kron dolžan ... To je pač malo preveč »šlendrijana"!
Thannhofer na begu. Živinozdravnik Tbann-hofer je vložil pritožbo proti razsodbi mariborske porote, s katero sta bila urednik Jabn in trgovec Schober iz Marenberga oproščena. Zdaj je potegnil Thannhofer pritožbo nazaj. Stem se je 8am podal. Adijo! — Tajnik okrajnega zastopa marenberškega g. A. Eager je tožil bivšega živi-nozdravnika Thannhoferja. ker mu je ta očital krivo pričanje. Judovski Thannhofer je bil obsojen na 400 K globe. Zdaj bode menda vendar konec 1
Pobožni SVinjar. V okolici Rogaške Slatine so zaprli klerikalnega svinjarja rodom Hrvata. Ta možakar je že diugokrat oženjen in precej v letih. Pozabil se je tako daleč, da je nekega mladoletnega dekleta opijanil in potem z njim grešil. Zdaj sedi v Celja pod ključem. Bil je tak hinavec, da se je pred vsakim štorom odkril. Ko so ga orožniki gnali, je hotel pred vsakim križem klečati in moliti, tako, da so ga morali orožniki proč vleči. Ali ni takšni podrepnik naj-nearamnejši hinavec, da se dela očitno iz Boga norca? Pač lepi izgled klerikalne vzgoje!
Poduk IV treni rezi. Deželni vinogradniški inštruktor za ptujski okraj dajal bode praktični
—   4  —
poduk v trani rezi takole: 20. svečana popoldne v deželnem vinograda Rodinsberg; 21. svečana dopoldne v vinogradu g. Wratzfeld v Jablovcu, popoldne pa v Sedlašeku; 25. svečana dopoldne v vinograda g. Miheliča v Goricah; 26. dop. v vinograda g. Lovreca v Grosberga; 27. dop. v vinogradu g. Schulfiok v Pristovi in popoldne v onem g. Ulaker v Vel. Okiču; 28. dop. pri g. Gomilšek v Leskovcu in pop. pri g. Voisku v Lihteneku. Meseca sušca pa tako-le: 2. dop. pri g. dr. Jartela v Karčevini, 5. dop. v cerkvenem vinogradu v Grajeni, 6. dop. pri g. Boniech v Stadtbergu, 7. dop. v deželnem vinogradu v sv. Urbanu, 9. dop. pri g. Arnušu v Preratu, 10. dop. pri g. Zlodnjaku v Juršinc h, pri g. Ko-serju v Dragoviču pa popoldne; 12. pop. v dež. vinogradu v Narapljah, 13. pop. pri g. Vrabiču v Štopercah. — Ako bi se na tem vsporedu kaj spremenilo, naznanilo bi to občinsko pred-stojništvo.
Občinske volitve v Zg. Radgoni so se vršile 10. t. m. V vseh 3 razredih so zmagali na-prednjaki. Županom je bil zopet g. Joh. Kiirbus izvoljen. Obč. svetovalci pa so gg. vinogradnik Boavier, direktor Erschenjak in veleposestnik Zorzini. Živeli!
Ormužko graščinsko posestvo je nakupil naprednjak g. Oskar pl. Pongratz. Prebivalstvo pozdravlja ta korak z veseljem.
Celjska porota je obravnavala o veliki goljufij, ki so jo izvršili zlikovci v Laškem in ki je koštala južno železnico 41.000 kron. Obtoženec Scbontaner je bil obsojen na 3 leta težke ječe, druga dva obtoženca sta bila oproščena.
V štajerski sklad za bedo (Notstandsfond) so darovali pri okrajnih glavarstvih m. dr. tudi sledeče svote: Celje 721 K, Leibnic 132 K. Ljutomer 5 K, Radgona 594 K, Brežice 200 K, Ptuj 36 K, Slov. Gradec 10 K, itd. Pri vseh glavarstvih Štajerske se je nabralo od 21. okt. do 31. dec. 5.549 K. Mesto Gradec je darovalo 3.000 K, štajerska dežela 1.000 K, mestna šparkasa v Gradcu 2.000 K. itd.
Rop? 4. | 1. se je peljal krošnjar Job. Lackner proti Ljubljani. V Mariboru sta vstopila 2 gospoda, ki sta mu ponudila požirek kognaka. Lackner je pil in takoj potem zaspal. Lopova sta mu vzela denarnico s 450 K in jo popihala.
Nogo zlomil ii je g. nadučitelj Em. Moric pri sv. Petru pod sv. goro.
Iz Koroškega.
Prvaške nakane. Klerikalni listi poročajo, da je sklenilo njih politično društvo na seji dne 3. t. m., da ustanovi »samostojno, neodvisno kmetijsko družbo" . . . Kakor znano, obstoji na Koroškem kakor tudi v vseh drugih deželah že davno c. k. kmetijska družba, ki deluje vrlo na zboljšanju gospodarskega položaja in daje svojim članom prav lepe dobičke. Ta c. k. kmetijska dražba ima zdaj po vsej Koroški 150 podružnic z okroglo 8.500 člani. Nadalje imajo napredni kmetje že okoli 30 konje-rejskih društev, ki izdajajo tudi kakor kmetijska družba svoj lastni list. Tudi so ustanovili pametni kmetje 36 čebelarskih društev. Dežela je ustanovila poleg tega ve-lepotrebno zavarovalnico za živino; le-ta je imela žs lani 104 podružnic, katero število se je pa že in se bode še znatno zvišalo. To je pametno, napredno gospodarsko delo! Tudi nasprotniki morajo to priznati. Edino na podlagi takega dela se zamore ozdraviti kmetski stan . . . Kaj pa so prvaki in klerikalci doslej storili na gospodarskem polju? Namesto podružnic kmetijske družbe, nstanovljali so svoja »Marijina društva" — namesto konjerejskih društev napravili so svoja »izobraževalna* društva, — namesto gospodarskih časnikov izdajajo svoj „Š-Mir" in pritljikavega »Korošca", — namesto gospodarskih pogovorov prirejali so pobožne »teatre" in Brejc-Grafenauerjeve komedije. Ja še več, — sovražili so divje plodonosno delujočo kmetijsko družbo, odvračali so nezavedne kmete od konjerejskih društev, obrekovali so na najnesramnejši način zavarovalnico za živino. In zakaj vse to? Edino vsled tega, ker se te gospodarske organizacije niao podale na močvirnato polje politične gonje, ker ta društva niso hotela peljati boj proti nemštvu, ker ta društva niso trobila v rog prvaške  trojice Brejc-Grafen-
aifeitUD;
auer-Podgorc. Vso stremljenje teh ljudi je rail edino politična gonja. Tako je prebin"- d. stvo na spodnjem Koroškem u b o ž a 1 o . . . I^ih s polagoma se ljudstvu oči odpirajo. Trumom&r8 ^P1. pričeli zapuščati prvaško ladjo in pristopati i>e P0' prednim gospodarskim društvam. Ljudje rair^di« ne verujejo več, da bi bila njih duša pogubljena' 1 ako so člani konjerejskega društva, da bi iij'0^! bili nebeško kraljevstvo, ako si svojo živino politik varujejo. To so prvaški hujskači sami izpotuK>duči In zato so zdaj sklenili, da ustanovijo si^*DC5 „lastno, neodvisno kmetsko drožbo" . . . So:e3nTOJe Smešno in hudobno je to počenjanje! Obstoje6™ P napredni kmetski organizaciji seveda ti ljudje |az 'ff bodejo škodovalo Ali mi vprašamo: kaj hoW1 8erx napraviti s tem blaznim počeojanjem ? Bi e n B sredstev, zmožnosti, strokovnjakov! Brez cilja i*roka namena! Jasno se vidi: gospodarsko b»eml dočnost slovenskih Korošcev prr^Btite dajo prvaki za prazne pene nji'eda i politike! Ljudstvo, — pozor!                   poštn
Kam prihaja kmetski denar? Iz Rožae dseh t
line se nam poroča prav čudno povestico. Zntfključ je, da kmet nima veliko denarja. Ako si pi a s t velikim trudom le par goldinarjev prihrani, gnusni tem pride po navadi g. fajtnošter in mn prijreo. ' varja, naj denar za Božjo voljo ne vloži v neP o r i ški šparkasi, temveč raje v prvaški, v katr Pa ima po navadi fajmošter sam g'avno besedolnen Marsikateri kmet je pri temu že z glavo maj 0 ker dobro ve, da so nemške šparkase izbori1 te urejene in zavarovane, medtem ko pridejo (fotovs vaške vsak hip v slabe razmere. Ia ljudje'0 *b> vprašajo, kako to, da se župnik za te stvari P. da liko zanima. Zdaj so dobili odgovor, ti vboP' 8° zapeljani kmetje. Kakor znano, je v St. Jakoflani, v Rožni dolini popolnoma slovenski občini P zastop. Zupan in župnik prigovarjata ljudem, i>l'o ^ svoje otroke ne puBtijo nemško učiti ter jih £*• S raje v Rožunovo šolo pošiljajo. Seveda, žap 0 sam pusti svoje otroke daleč nemško poduče«P«tnii S tem pametni kmetje v Sv. Jakobu že do niso zadovoljni in pošiljajo raje svoje otroke kjer se učijo tudi nemškega jezika. Ali krnel tudi drugače z gospodarstvom v občini niso zadovoljni. Prišle so občinske volitve in 0~.aD prejšni župan g. Kobeutar ni bil več župan. «q 0| zakaj pa? Ljudje so stikali glave skupaj in ( j( vpraševali. Ali odgovora ni bilo. Zdaj je •*tik0javl, tudi občinski odbor glave skupaj. Občinski očel^ • so pogledali v blagajno in napravili prav čud^ ^ obraze. Kajti več tisoč občinskega d ic narja je zmanjkalo!!! Kdo je krir^^ Kje je denar ? Kdo je kradel ? Tako povprašuj^^ danes po sv. Jakobu. Odgovor bode pač komiLna • vedel, katerega je odposlal deželni odbor : g preiskavo. Pa čudno, čudno; škoda je že H>*\0f o par „bornih" tisočakov pokrita. Zdaj povp^i^ šnjejo zopet ljudje, od kje je prišel denar. 0Dj[o govori se, da je dala tamošnja p r v a š k a p , , s o j i 1 n i c a tisočake in tako poravnala škoT N Ljudje pa s tem niso zadovoljni. Ali si bra4pravi ljudje svoje krvave krajcarje zato, da sa pomike p: kakšnemu   nepoštenemu   človeku   iz    sramot? no>.h
denar
;rvaški
strel
Ako ni mogoče, da ljudje   svoj gabijo, ker   meče   posojilnica   nepremišlj«^ ,e tisočake pri oknu ven, samo da pomaga človel ki ni bil pošten, čeprav je b'l   župnikov   piif~ teljček ? Ljudje imajo veliko skrb za svoj dea Da bi le   deželni   odbor   kmalu   preiskavo j končal in ljudem  vse   pojasnil.   Kmetje,   vi t     A vzemite iz tega nauk: Ne nosite svoj efakor denarja v  prvaške   posojilnice, olj k so    brez    oblastnega   nadzorstva in   v   kat»oče i se denar za vse mogoče   stvari   porabi.   Zaiftdi n Ijivo shranite denar le v naprednih,  ne,r*cep ških   blagajnah, katere nadzoruje komi      K dež. odbora. Ne pustite se preslepiti!
Orgljar Grafenauer pa „verdinstkrajc". frzkro, poročajo, da je dobil prvaško-klerikalni poslaoreni orgljar Grafenauer zlati zaslužni križecovzra krono... Hmhm! Kakšne so neki njegove jolezn sluge" ? Vzemimo „rešpetlin" in preiščimolrobnt , .zasluge" ! Ali je dobil križec menda zato, 1 »lač je pljuval svoji koroški domovini v obraz ? >o»t), pa morda zato, ker pripada stranki, katera t* poi deželo raztrgati, torej stranki deželnih izdajale* jih Ali pa morda zato, ker je tako ponižen, dikoraj. vladi iz roke?...                                            »tu.
Za resnico 1 ,S-Mir" napada že dalje taojinc sem g. strokovnega učitelja A. Hornbogoer D najpodlejši način.   V   zadnji   številki   „Ban»ogost
seituDg' odgovarja g. učitelj na te laži in pravi m. d.: .Neresnično je, da sem psoval na kmet-«kih shodih vero in papeža. Ako se na te shode že špijone pošilja, naj se vsaj idijote in lumpe ne pošilja. Neresnično je, da sem samo 4 leta študiral. Sedel sem 8 let v Brednji šoli in študiral potem še 4 leta in si na ta način pridobil potrebnega znanja. Todi je neresnično, da politiknjem na zimski kmetski šoli. Seveda, jaz ■podučnjem tudi s sicem. Učitelj, ki ne pritisne voj0 učencem   znamenje    svojega   dnha,    ne    Zuslnži
.vno val-
Ali
J   10
naivno ena, ggu
za' Dali.
oječi
e ne
Brei a in
ivoje plače. Nesramno obrekovanje je   tudi,   da sem poln   sovraštva   proti   veri   in  Slovencem. Jaz imam prijateljske   zveze z raznimi Slovenci 3čej0 in Bern prepričan, da imata napredno   slovenstvo in napredno nemštvo dovolj vzroka, korakati skupno proti   skup-)0.nemn   sovražniku...   Ia   mojo   vero   mi j r 0. pustite pri miru !Na   časniške   farje   Be-j ,1 veda ne verujem, ali jaz verujem na   Boga, »poštujem   duhovnike,   sovražim   pa   farje vseh narodev in ver. „Mir", ki je   pisan   skoraj nan< izključno   od    duhovnikov,    je  pravi   Sinter pa i časti. Surovost tega lista je   tudi   Slovencem po gnusna in dobil je zato ž i cd stoterih zasluženo
* igo brco. Goepod škof. dvignite v prvi vrsti nem moralo duhovniških časnikarjev!" ;atgj — Pametne besede so to in tudi mi se jim v sedo polnem obsega pridružujemo!
aajal          Občni Zbor  društva   „budmark"  v Rožu se
30rno vr& t0 soboto 15. t. ob 8. uri v gostilni Beuthner. o pr Potovalni učitelj g. M. Schneider bode predaval. je k ?o zboru se vrši diužmaki večer s plesom. Upati ■i to- i«. <k se udeležijo zbora tudi zuaanji člani in rbogi oni sosednih podružnic. Gosti, ki jih vpeljejo : 0b ijilani, so pozdravljeni.
5in8k       Pogoreli mlin.   Preteklo   nedeljo   je pogorel ,   na nlin v Frisaku, ki pripada   kloštru  dominikan-h nap*- Škode je za 8000 K. Sopari      Ogenj. V St. Ilju je pogorelo   poslopje   po-stoika Sima. Skoda je velika.
Po svetu.
Potres    V    Meksiki.    Otoke    ob   pokrajini ucatan v Meksiki je uničil   velikanski   potres. Inogo delavcev je utonilo   v   morju.   Najmanje p.00 oseb je izgubilo življenje.
Ženski roparji. V Lublinu na Ruskem se je "'"JMJavila banda ženskih roparjev. Roparice pri-ocetji jjujgj,, revolucijski stranki in ji oddajo ves ukra-čudni jflnj jenar p0iicija jih še ni mogla dobiti. ■' . ' . 150 šivank snedla je žena Dreslerv Novem .v. Yorkn. Z magnetom so spravili razven 16 vse l8nJel šivanke iz telesa. Ali ena je prišla do srca in omiMBenaie umrla.
I0r ! Škof od volkov napaden. Eo se je srbski razm4kof Siva vračal v svojo rezidenco Kraljevo, so OTPr*Tolkovi napadli voz Ls s težavo je spremstvo ar'      pobilo in nagnalo žival. Drugače bi postal   škof
*    P.° žrtev zverine.
škodo        Nesreče in zločini. V Kristchurku (Neuseeland) je
hranij napravil požar za   15 milijonev kron škode. —  Ravnatelj
jomagmeke pivovarne v Londonu  je  zblaznel in ustrelil svojo
mote ^no, hčerko,  2 posla in   sam sebe.   —   Pri volitvah v
: . irvaški  sabor je prišlo v Udbini do izgredov.   Orožniki
....     so streljali. 1 kmet jejmrtev, 2 težko ranjena. — V Var-
lisljen g^j je  0bSOrjii0  vojno  sodišče 16 anarhistov   na smrt
lovek
priji
dei vo   d<
vi ajegl ce,
katei
Zaril
ne jomil
C". Li )oslam rižec ve   , 5imo a to, sz? era h ajalcevj ,   da
[je
gaer ,Bauei
— 5 —
da diši po gailih jajcah. Navadno prihaja ta duh od žvepla, « katerim smo žveplali trte v vinogradih. dostikrat na tudi od močno z žveplom zakajenih sodov. C.*lo iz drožja, ki se začne v vinu razkrajati se dostikrat razrije. Tako vino je pretočiti skozi kotlovinast lij ali pa je dati v lesen lij nekoliko kotlovinagtih pokrivač. Kotlo-vina se zreže z žveplenim vodikom in s tem se vzame vinu neprijeten duh. Med pretakanjem se mora lij ali pokrivače večkrat obrisati.
Prim.   ,6osp."
Listnica uredništva in uprav-ništva.
Ilešič-prijatelj: Le ven z materijalom. Vsako sredstvo je porabiti, da odpremo ljudstvu oči 1 Novavas pri Ptuju: Osebne stvari šoštarja ne moremo popisa-vati. Škoda prostora v listu ! Ko bi nas za norca imel, bi si poizkali ravno drugega čevljarja. Kaj druzega I Pozdravi Rog. Slatina: Bravol Le delajtel Srčni pozdravi Kmalu se vidimo na shodih v vašem okraju. L. — Čevljar F. K. Maribor: Preosebnol Treba je navesti vedno slučaje I Kaj je dotičnik storil? — Kalobje v Vezovju: Prvič nepodpisano, drugič preosebuo, tretjič koši — G. župnik Vogrin v sv. Barbari: Oprostite, aH Vaših groženj se ne bojimo. Grehi Z. padejo na njegov stan. Mi Vas ne bodemo nadlegovali, ako primete pošteno svojega kaplana za ušesa in ako pomirite sami farane. Tožbe in denarja se pa res tudi ne bojimo. Klanjamo se! — Priltova: Pustimo prostor za važnejše stvari! Gospod se morda poboljša! — Župnik Sušnik v Crešnjevcu : Zelo žal nam je, ali Vaše čečkarije ne moremo, nočemo objaviti. Nakopali bi Vam lahko tožbo, ko bi pismo tistemu dali, katerega psujete. Nas ne bo-dete vlovili v take zanjke. Pamet, župnik, saj ste že v letih!.— Velenje: Ali se ne sramujete svoje bojazni pred črno suknjo? Saj ste vendar mož I Korajžol —Sv. Duh-Loče: Razni somišljeniki na prosijo, naj pustimo. dotičhega g. pri miru. Podučili se bodemo o položaju Pozdrav! — Suha V Labudu : Nepodpisano, torej koš I Osebnosti sploh ne ljubimol — Štev. 11.127 : Plačano do 1. 3 1909. — Naročniki na Hrvaškem in Ogrskem: Od raznih straneh dobivamo pritožbe, da naročniki lista ne sprejemajo. Pri nas se list vedno odpošilja. Zadržujejo ga torej poštarji. Pritožili smo se že na ravnateljstvo. Kdor list v pravem času ne sprejme, naj nam to piše. Pritožili se bodemo naprej 1 — Več dopisov prihodnjič! Delajte neumorno za list!
Ali naj sadimo cepljene ali divje črešnje ? —
akor   znano   se   razvija   divja   črešnja   mnogo
olj krepko, nego požlahtnjena ali pitana. Kdor
oče imeti toraj krepko drevo, je boljše,  če za-
,di na stalno mesto črešnjev    divjak   katerega
recepi še le potem, ko se je močno razvil.
Kedar sadimo trte, ne  stavimo   gnoja  pod
korenine, ampak nad nje. V globočini bi se   ne
zkrojil, ker bi ne dobil dovolj zraka. Prav na
orenine tudi ne smemo staviti   gnoja,   ker   bi
ivzročil lahko   plesnebo   in   druge   koreninske
[bolezni. Korenine je   treba  najprej   razgrniti   z
robno zemljo in šele na to je deti gnoj. Samo
slučaju, da imamo močno  sprhel  gnoj   (kom-
ost), smemo   ga   dati   tudi   pod   korenine  ali
e posredno na nje. Trtam je dobro gnojiti, kedar
jih sadi, neobhodno potrebno pa ni. Boljše je
oraj, če se gnojijo trte v drugem ali  tretjem
letu.   Samo   tedaj,   če   je   zemlja   jako  revna,
oojimo trtam že takrat, ko jih sadimo.
Daa aa žveplenem vodiku v vinu je nekaj ogostenega tudi letos.  Takemu  vinu   pravimo,
Loterijske številke.
Gradec, dne 8. februarja Trst, dne 1. februarja :
24, 43, 41, 51, 17-16, 19, 76, 68, 69-
Dviganje živinoreje je nemogoče brez krme, ki ima dovolj živeža. Da se lako pridobi, treba je gnojiti travnike in pase ter polja za krmo in plodove. Gnojenje s samim hlevskim gnoiem in gnojnico ne zadostuje, ker jima primanjkuje fosforjeve kisline; morata se mešati z Tomaževo moko. V mnogih slučajih se pa poleg Tomaževe moke tudi kajnit gnoji, kar je priporočljivo zlasti pri slabem hlevskem gnojenju.
2 kovaška učenca
se takoj sprejmeta pri Y. Tam kovač v Ptuju.        108
Oženjen majer   86
k živini se sprejme v graščini Dornava. posta Moškanjce.
Dva kočijaža  107
in namreč eden bolj za parado drugi pa k težkim konjem se sprejmeta. Plača pp dogovoru. Ponudi se naj pri gosp. Štefaniji Taussig v Varaždinu.
Mizarski pomočnik
in en               106
mizarski učenec
se sprejmeta   pri  Georg Plah v Gratweinu.
Najboljše
budilnice (VVecker)
registrovsna znamka
..Adler-Roskopf Ahirm'-se dobi le pri moji ivriiki
Ime Singer je za šivalne stroje, vsled svetovnega imena, katerega si je pridobila ta fabrika v »0 letih, garanciia za najboljši materijal in vzorno konstrukcijo. Zato skušajo razni fabri-kantje svoje šivalne stroje, ki jih imenu'ejo „Singer", .System Singer", „Verbesserte Singer" ali pa „Echte Singer", prodajati. Ne pustite se stem preslepiti. Vprašajte pri nakupu, je-li mašina tudi iz fabrike Singer &. Co. Naše originalne mašine se prodajajo edino v lastoih prodajalnah v vseh večjih krajih. V Ftoju Haupt-platz štev. 1.
Promet raipoSiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma. Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muštru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numerijran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša Hantu Konrad vslužbjje zdaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto.
Z 1 zvoncem,   jekleni anker in „Abstcller" K 3 80 Z cifernico, ki   se po noči
sveti......K 420
Z 2 zvoncoma. jekleni anker in „Abiteller" K 4 40 Z cifemico,   ki   se  ponoči
sveti......K 4 80
Konkurenčna budil. K 2 90 Z  cifernico  ki   se   ponoči
sveti......K 3-30
Z lepo malo leseno posado
K 440
Z cifenreo. ki se sveti po
noči......K 4 80
Športna budilnica . K 550 Ki se sveti ponoči. K 6 — 3 leta pismeno garancijo ! Ako nedopade, d< nar nazaj I Pošlje po povzetju prva fabrika ur v Brilxu HANNS KONRAD G. in k. dvor. li f Briix. št 876. Zahtevajte moj glavni cenik, ki ima čez 3000 slik zastonj in poštnine prosto. 693
Pozor!
Lepa jabolčna drevesa najbolje vrste ima za oddati R. F. Wibmer v 79            Ptuju.
Pekovski obrt
v dobrem kraju kje se  drva
po ceni   in   labko  dobijo,  se
da do 1. marca v najem. Kje
pove „Štajerc".        96
Denarna posojila
vsake velikosti po 4 do 5*/# proti dolžnemu listu z ali brez prič za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Posojila na realitet po 3'/,°/, na 30—60 let, najvišje. Večja financiranja.           82
Hitro ia diskretna se vse vrši.
Administracija „Bbrsen-Courir"
Budapest, Postfach.
Porto za nazaj  se prosi. Prosi se   nemško  korespondenco.
Kovaški učenecs
se takoj sprejme pri Gottfried fetsehar v Kcnci pri Mariboru.
Pridno dekle
katero se hoče v gladenju ali peglanju izučiti, sprejme se v stalno službo Dri A. Bre-relj-u V Ptuju Gospodska ulica 8.                83
Posestvo
18 oralov njiv travnikov, sa-
donosnik  in   gozda.   Krma je
izvrstna  In  se lahko 12 glav
živine ledi; oddaljeno je eno
uro hoda od Maribora in pol
ure   od   kolodvora   Pesnica;
hiša   in   hlevi   so   zidani   in
z opeko kriti.
Več se izve pri posestniku
Antonu   Logarič Sv. Miklavž
p. Hoče.              92
Na prodaj    90
je za nizko ceno ia z ugodnimi plačilnimi pogoji lep* malo posestvu s lepo zidano in opeko krito hišo s 4 stanovanji, gospodarsko poslopje z svinjskim 'in živinskim hlevom vse v dobrem stanu. — Več se izve pri Juh. Knkorič-n v Sv. Miklavžu pr. Mariboru.
Vrl, trezen in priden
konjski hlapec
«e za Deko tvrdko v Ptoj'o sprejme. — Kje? pove upravništvo .Štajerca".                   101
Učenec
Čeden in priden iz boljše hiSe, dobro izšolan se takoj sprejme pri G. Kaiser-jll trgovina z mešanim  blagom v Maiebergi (Monsberg)  pri Ptuju.                                102
!!Dobava lesa!!
Za zgradbo male železnice od pnutaje južne železnice SIOV. Bistrica do mesta SIOV. Bistrica se razpisuje dobavo 5.000 trdih lesnih „ŠVBln0V" 2 30 m. dolgib, spodaj 020 cm, zgoraj 015 cm. in 14 cm. visokih. Nadalje trdi ekstra-les 25 kubičnih metrov za „vajnae". Mere se izve v občinski pisarni. Poslati se ima les do 31. marca 1908. Ponudbe se sprejema do 20. svečana 1908. opoludne do 12. uri.
Mestni urad Slov. Bistrica
dne 11. svečana 1908.
Jak. Versolatti m. p.
Štev. 3348/n. 505.
RAZGLAS.
Za pokončanje gadov in strupenih kač (Krenzottern, Sandvipern) so bodejo leta 1908 iz deželnega zaklada premije v 7.nenkn p e t d e-eetih vinarjev za kačo izplačevale.
Kdor hoče dobiti tako premijo, mora vpo-alati ubito kačo ali vsaj njeno glavo za sgnos-ciranje g. kustozu coologične zbirke na deželnem muzeja „Joanneum" v Gradec (Hern Kustoe der zoologiichen Saoimlnng am Landeumnsenm „ Joanne um* in Graz).
Da se prihrani poštne izdatke, priporočamo, da se ehrani glave nbitih kač v dobro zaprti. z denaturiranim špiritom napolnjeni posodi, dokler se jih večje število ne nabere; pred odpošiljatvi se vznnoe glave is špirita, se jih posuši in položi v Skatljo iz kartona, na kateri je napisati natančni naslov odpošiljatelja.
Izplačenje premij se zgodi redno tekom enega meseca po vpošiljatvi. Na reklamacije se ne ozira.
V času od 1. julija do 15. septembra se ne zgodi premiranje in se tudi ne sprejema poši-Ijatve kač, ker c. k. pošta v tem času kačja truplja zaradi smrada, ki nastane vsled gnilobe, ne transportira. Kače, katere »e v tem tam nalovi, odnosno njih glave, naj se shrani na zgoraj omenjeni način v špiritu in naj se jih po 15./9. vpošlje.
Gradec, 1. svečana 1908.
105
Od staj. deželnega odbora.
Oves
(„Willkom").
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji in najprej dozori. Zraste visoko in daje dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kil za eno oralo Podpisano obskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 3-20 K predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič
pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko.
Močan,  trezen  in zanesljiv  ter  krepek fant se sprejme za
pivovoznika
Kje? pove npravništvo .Štajerca".
Zakonska dvojica
se sprejme ; mož k trem konjam in žena bi imela 3 krave in 3—4 svinje za oskrbovati. Plača je 64 kron na mesec ter stanovanje, luč in kurjavo. — Ponudi se naj na 16. in 17. tega meseca ob 10. uri dopoldne pri gosp. Jos. MlirSChetZU, kamnoseku v Ptuju.            99
Sprejme se trezen in izarjen
10*
vrtnar.
Ponudbe naj se pošljejo na npravništvo graščine Križovljan pošta Ormuž.
Pozor kmetovalci!
Opozarjalo kmetovalce in gospodarje. <>» si v moji prodajalnici dobi najboljši ekstrakt za napravo domače pijače (Knnstroost) z hrn&kovim in jabolčnim okusom. Ena steklenica drži IVa litra ekBtrakta in zadostuje za 150 do 200 litrov vode, rsze.n tega se more dodati tudi 50 do 100 litrov pravega jabolčnega, hruSkovega mošta ali jesiha. Ta pijača je takoj za rabiti in je starša tem boljši, ter je popolnoma neškodljive.
Da se ta pijača 10 let dobro drži, se garantira in stane steklenica K 5'—
Naročila se sprejmejo v zalogi.
H. Findenigg in Grifien,
a
katera sta   nekaj   nemškega   jezika   zmožna   se
takoj sprejmeta pii   Gustav   Paidasch-u   v B«-
ž cab.                                    in
"XTxa. z Trerižico samo 2 K.
Šlezijvka eksportna hiSa je nakupila veliko nr in j'h razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 nr natančno idočo snker-uro z lepo veriž C3 samo 2 K obenem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem povzetju rszpošilja prusko-šlezijska eksportna hiša F. Windisch, Krakov, Nr. U|64.
Opomba: Za neugajajoče se denar vrne.                 39
V ptujskem mestnem sopar  lli nem kopališču          JLf
■e dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po sled; čih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan oW     .  ' I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak prazni! •8 c ,ai ob Vili uri  predpoldan za  60 vin, (30 kra) por  .
r      r         .     .                   ' s           3a  zaroči
carjev.)                                  *
Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettaua______]
______________Badeanstaltl.____________
Razprodaja
4 parov črevelj za 7 kron.
Skoz neizmerno veliko kupčijo mi je mogoče le sa kratek čas moje čevljarsko blago za tako smešno ni ceno prodajati ; 2 para črevelj za gospode in 2 para gospe z močno nabitimi usnjenimi podplatami in posel finim usnjenim obšitkom, prav lične, močne in po i novejši modi — vse 4 par pošljem za sano 7 ki po poštnem povzetju. — Velikost črevelj se naroči mero po cm. ali velikostno številko. Izmenjanje ne mernega je dovoljeno pa tudi denar se vrne. D. KeSi v Krakovi 95/32.            ssi
Lepa še celo
^= nova hiša
v  Slov.   Bistrici   s  tremi sobami,  kuhinjo, veliko kletjo,
vrtom,   se pod  ugodnimi  plačilnimi pogoji takoj proda.
Naslov lastnika, se izve pri  «Štajercu<.          113
Star Line, Antwi
Tan
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brt; prekladanja  v New-York in v Filad njo.  — Dobra hrana. — Izborna opra' na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnilu daje
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel na Dun
ali
Franc Dolenc, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41.
.«1 ure o« k. . . . i. imski
Hranilnica (Sparkassa)
^^= mestne občine Ptuj ^^=
naznanja sledeče:
Eer je avstro-ogrska banka znižala obrestno mero, storiti mora to tndi hranilnica mestne občine Ptllj. Obrestne mere te hranilnice znašajo odslej:
1.  Za hipotečna posojila    .   .   .   . ..   .   .    .    5°|0
2.  Za posojila na menice (Wechsel)   .   ...    .    6\
3.   Za posojila na vrednostne papirje   .   .   .     .     6°i<>
4.   Obrestna mera za vložbe......    .    4!°0
Slavno občinstvo naj blagovoli to na znanje vzeti. V Ptuju, svečana meseca 1S08.
112                                                      Ravnateljstvo.
Ki
ožnostni i gre nab njo, 3 an 1. pozlai. >b, 1 ame muster p« mili-brilja etna garn »lit kame lin s 36 ' ii koljer i viragov a bo v vsak Rosfeopf t«  samo
(tudi   <
mkelpri v K. B.   .
»Ji 6 ff. i
adoa S
Iiaajilti
Neveste in ženini
pridite v našo trgovino, kjer se ni-baja veliko blag«: najlepših novost'.
Stofl za moške obleke! Volna za ženske obleke! Zidani robci (tihelci) od 2*50 do 10 krog>2
Kranceljni, pušeljci!  Zidani traki!
Pnpc
§^°* Vse nOVO  in krasno. "8&1 2»loga je velika   in vsakdo si   lahko izbere. Cene  so   priznano nizke, postrežba   pa   izvrstna,   kajti lastd1"""^ delamo sami in postrežemo kupcem z največim trndom, samo da si ohranimo zaupanje kupcev. — Priporočamo se in pozdravljamo Vas                »Blagor.
igo sem i
e uspehe
S poz
—-ne dopad
L. F* SLAWITSCH & HELLER v PTUJU
trgovci z manufakturnim blagom, Florianiplatz.
M. Gspaltl,
ivdelovatelj zlatnine in optičnega blaga
Wegschaiderjeva hiša - H PTUJU - VVegschaiderjeva hiša
priporoča pristno  srebrne   močne  prstane z  imeni
;'" '.za 2aro;cnce kakor tudi bele prstane iz nikelna
vse lastnoročno delo, po nizkih cenah.              41
Rane
jseh vrst noj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo,
kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. it 40 let sem se rabi omehkajočo Prageraka domač« ravba kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, sman)&a. vnetje in   bolečine,  vpliva  hladilno  in   pospešuje
sploh zdravljenje. I B8T raspobtija se vsak dan ~»g 1 ctla dou 70 vin., 'I, 60 vin.   po   posti proli :h' ej;:l;ic'H(i 3 K 16 vin.  so posije fr&oko 4 doz, za 7 K pa 10 do', in to na v.:e avstro-ogrske Slacijone. Tt* dela tavitkov imajo postavno varstveno xnamko.
=    • Glavni depot: -
B. FRAGNER, c k. dvomi Hfjraat. '
Apoteka >zum scbwaraen Adler-
Praia Kleineseite, Ecke der Nerudagasa No. 303. SkUuliUčc v apotekah Austro-Ogrske.
Zahtevajte
zastonj moj veliki cenik mojih najfinejših
in   natančno   idočih   ur, srebernine   in
zlatnine.
Dokaz da
imam res fino in dobro blago, je to da imam odjemalce, iz vseh dežel in glavnih mest. Za vsako uro se pismeno 3 leta jamči. Nedopadeno blago se lahko zmenja, ali dam celo vsoto nazaj
lire ti......ISO    I     Srek. snk. rem.....450
..........S-50          Ure badilke....., 1-SO
i; ienska......350   j    Stenske ure . .1-50 naprej.
i-po postnem povzetju Specialna delavnica za najtežejSa popravila ur, zlatnine in optik
TH. FERNBACH
največja fabrUka zaloga ur Marburg 96.
Kron 5000 zaslužka
plačan tistemu, ki dokaže, da ni moja čudežna kolekcija
600 komadov za gold. 2*50
■on
tni nakup, f. s.: 1 prava Ivic. list. R#skopf patent žepna i, grb xatanko in dobro, regul. s pismeno 3 letno fabrično garajo, i amerik.  zlato-double   prstana (za gospoda in damo) 1 jI. pozl&t. garnituro, obstoječo iz manSetnih, ovratnih in prsnih nb, 1 amerik. žapni nož 6 delov, 1 eleg. zidana kravata, barva, i muiter po želji, najnovejši facon. 1 krasna knoflica za kravalo Ismrili-briljanti, 1 nežna damska hroSa zadnja novost, 1 potrebna paletna garnitura, 1 eleg. usnjati portmone, 1 par amerik. boutons [imiL kamenji, 1 par angl.   vremenskih   barometrov,  1 salonski bum s $6 umelfi. najlepših  razgledov sveta, 1 krasni vratni ali toi koljer s pravimi oriental .finimi biseri, 5 indijskih Čudo-Jelni-iv-vragov zabava vsako drusto in Se 360 kom. raznih predmetov, ■ bo v vsaki hi5i potrebni hi koristni zastonj. Vse skupaj z eleg. . Roskopf patent   žepno nro, ki je sama dvojno svoto vredna. te šaro  gold. 250.   Dobi   se po povzetju ali napiej   pla&lu (tudi    Cj      |"T«*f^€B*>'f»    svetovna razpoSilna hiša, mke)pri VJ»    *-** EJcECJl*.)        Krakovft st. 101.
K. B.   Ako si; naroČi 2 paketa,  prida se 1 prima angl. bri • raii 6 iT. volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne dopace denar takoj nazaj, torej vsak riciko izključen.
?ranz Schonlieb
I puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem.
Ijovatelj umetnih puik, izkušen vek. arzenelu, prevzame »popravila. Priporoča posebno puSke na kroglo z leg. strelom, promer cevi 9*3 in 8'1 mm.
Absolvent c. kr. strokovne sol* za puSkar-sko industrijo. f cevi na 70 korakov s šrotom st. 0 1 7 treferev napravilo. — C. k. di recija poizkuSnega za.
ipo ilustrovani cenik g dobi brezplačno!
radna šajba
k 200: iz puške 31. pO-07, kit. 16 se je nun   strciom   iz leve
7n rortno strelno orožje v Borovljah na KoroSkem. I».B8Jililelj in edino opravičeni izdelovatelj „Sch6a!iebove-Ipc-bomige" z najboljšimi in najnatančnejšimi streli sedanjosti 100 koranov z dobrim ndurch«lagom" (glej sliko strela!) Moja ne bo.-tinga" slrelja s Črnim iu iKezdiinniiu smodnikom brez-pno najwnesljiveje in najbeli ojstro ter presega najboljše eSk». imerikang^e in drug? „borungea. Zato vporablja vsak men lovec to BSch6nlieb-Aliauc-borungo". Vsaka slaba puSka iredi s nojo pborungou pod garancijo dobro streljajoča. Cena K 10—. Vsak dun dobivam jah alna pisma. Atelier za iz-vanju ii£jfinej4i|i lovskih pušk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Pnporočam novosti v mojih kakor pero lahkih
- „aliancu puškah
iB^nik l z'slenov z m°i°  »Schonlieb-alianc-borungo"   ki  presegajo vse druge fabrikate inozemstva in domačije. „Bl»goroduL g. F. Schonlieb! 7. poslano puSko kal. St. 16 z ingo sera izredno  zadovoljen;  na  100   korakov sem dosegel me uspehe; Vaša borunga je najboljša  in  presega  angleško, S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inžener v Suczowi. ■ p ne dopade, vzamem puške nazaj! Izmenjam jih ali p« plačam denar nazaj!
— 7
RAZGLAS.
V  času od 2. do 14. marca obdrži se na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru sledeče »pomladne tečaje;
1.  Tečaj za sadjarstvo in vinogradništvo za posestnike sadonosnikov in vinogradnike ter druge prijatelje te vrste kmetijstva.
2.  Tečaj za viničarje.
V  prvem se hode razpravljalo o najvažnejšem na tem polju po današnjem stanju stvari v teoriji in praksi. Zadnega namen je v prvi vrsti praktična izobrazba viničarjev v vinogradništvu in sadjarstvu.
Število udeležencev znaša z po c. k. deželnem šolskem svetu poslanimi učnimi močmi v prvem tečaju 40, v drugem pa 20.
Udeleženci viničarskega tečaja dobijo po danih sredstvih lahko podpore. Da jih dobijo, morajo sledeče navesti in po občinskem predstojniku potrditi:
1)  da so sami revni posestniki;
2)  da so na očetovem posestvu delujoči sinovi teh;
3)  da so viničarji takih posestnikov.
To potrdilo se priloži naznanilu za vstop v tečaj in se omeni obenem starost.
Kdor ne prosi za podporo, naj to v naznanilu izrecno pove.
Teoretični poduk prične 2. marca ob 8. uri dop. Udeleženci viničarskega tečaja naj pridejo istega dne ob 8. uri tu-sem.
Udeleženci obeh tečajev naj prinesejo seboj trsne škarje in nože za cepljenje. Kupijo jih pa tudi lahko prav dobre na zavodu.
Naznanila sprejema podpisani zavod do 20. februarja.
Ravnateljstvo
deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru.
Hranilno m posojilno društvo v Celju
gg (Spar- iind Vorschussverein)
reg. zadruga z omejenim jamstvom Ringstrasse 18 v uradnih pro= štorih hranilnice mestne občine Celje prevzame
hranilne vloge po 4
1101
2 o
vsakdanje (od dneva vložbe do dneva vdignenja) obrestovanje; dovoli kredit i. s.: hipotečni kredit po 5%% kredit z jamstvom proti menicami in dolžnemu listu po 6%, konto-korent-kredit: pokriti po 6°L
nepokriti po 61"
2  0«
819
Predstojništvo.
Mranilnica (Sparkassa)
Vstanovljena leta
Čekovnemu ra-Ičunu št. 808051|
pri c. kr. poš-
| tno-lnanilničnem |
uradu.
Mestni de-Inarni zavod.
Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu.
priporoča se glede vsakega med hranilnione zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Uradne ure
za poslovanje s
strankami ob de-|
lavnikib od
8-12 ure.
Občenie z
Mit. ogersko
banko.
Ravnateljstvo.
1?ozotI                       Clitajl                        Pozor l
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K frank o na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:          p.  JupiŠiČa
578                                   lekarnarja v Pakracu SI. 200 (Slavonija)
Na prodaj!
Parni motor v prav dobrem stanu
z 12.   konjskimi   močmi,   kateri   se da z razno
kurjavo kakor oglem,   drvami, čreslovino i t. d.
kuriti, te proda  koDrem   m^inika. Kje? *e izve
pri npravuišttu  . Stsjeica".
76
Registrovane „Adler-Roskopf are
se dobijo oilino pri noji Ivrtlki in Jih De »mi- nobene droga firma
prodajati. Zlasti piipravne za uradnike, orožnik«?, kmete, finančne
ii ieitzniske uslužbence kakor sploh  za  vsakogar,  ki   potrebuje
dobro, natanko idočo uro.
Fina orijiual ..Ailler T.u.ku|il''-Aiiker-muoitMr-uraz masivnim. pozlačenim, ttii'iinagneticnim. z peresom zavarovanim snker-ko-lesjem, tekoča v kamen.u, prava emajlna cif*mica, masivno, pravo pokrovje iz mkelna z varstveno plombo in sarnirnim pokrovom, ovalbugc, okinčani, pozlačeni kazalci, najtančneje reguliianaK 7 — Ista s eekundmm kazalcem K 8'— Z dvojnim mantel mom brez sek. kazalca K 10'50 Z dvrjnim man-teljnom in sek. kaz. K 11 511 V pravem srebrnem pokrovjv odprta brez sek. kazalca K 1350 Ista s sek. kazalcem K 1450 Ista, dvojni manteli brez sek. kaz K 17-50. Ista, dvojni mantel in sekundni kaz. K 18-50.
Za vsako uro 3 letna pismena garancija. Ni  rizike 1 Izmenjava
dovoljena ali denar nazaj t
Razpošilja po povzetju ali naprej poSiljatvi denarja
prva ((krika nr v Briixu
Hanns Konrade, k. dv.lif. v Briixu št. 876.«•*••
Odlikovan s c. k. avst. drž. orlom, z zlatimi in srebrnimi razstavnimi medajlami. Ustanovljena 1887. Export v vse dele sveta. Moj etnik obsega 200 strani in 3000 slik ia se polije vsakomur za-tt                                        stonj in franke
Otrokom in odrašenim      g ki kažljajo
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
Cbymomel Scillae
kot sredstvo, ki odstrani »line, krčni kaJelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov »o dali že svoin izjavo
0   presenetljivem  promptnem vplivu Thvmomel  Scillae pri oslovskem kaslju in drugimi vrstami urinega kaslja.
MR"   Prosimo   vprašajte   zdravnika.   -*3»M
1  steklenica T10 H. Po posti franko pri naprej-plačilu T9t K. 8 steklenica pri naprej-plačilu 7*— K. Iu steklenic 10'— H.
Izdelovalec in glavni zalogatslj B. Fragner, apotekar
c. k. dvorni liferant Praga-III, Nr. »03. I   0 Se dobi v vseh apotekah. O   O
Putte m l«c prepiru« lmeiotik« In m mmmo xttaak*.
Poročni prstani
in okraski za neveste.
Poročni   prstan c. kr.   uradno   štempljan v
Sravem   srebru 80 h, pozlačeno srebro K1'—. :ovo zlato   K 3—,   360,   i-—,   14 karatno zlato K 750, 850, 950. OSesniki (Ohrringe), naročniki, poročna   daiila   vseh vrst   po žele  nizkih cenah. Za mero zadostuje trak papirja.
SLtr Hanns Konrad M$2S>.876
Glavni  cenik  z nad 3000  podobami  dobi  vsakdo   zastonj in 861                                       franko.
broSe,
Jajca
Po takem izvesku se poznajo skladišča
v katerih
se prodajajo
Singer-jevi
šivalni stroji
Pozor!
Vse od drugih  prodaj   Šivalnih strojev pod imenom »Singer« ponujanj stroji narejeni so po enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja   daleč za našemu zistemu   družinskih   strojtv  in   to v sestavi, trpežnosti kakor trajanju
Singer Co, delniška družba za šivalne stroje
Ptuj, glavni trg štev. 1.                    J|
kapnje po najvišji ceni And.   Suppanz,   naknpo-ralec jajc t Ptuju, Rossmanova hiša,  (Muro posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša).
8 dni na ogled
glasom določb raojfga cenika, torej brez rizike za naročitelja razposlem proti povzelju mojo ..Volk«-freund'-harmoniko Število 663'/,, da prepričam vsakogar o njeni vrednosti. Ta harmonika ima garant. nezlomljiva Spiralna peresa ne samo ?a tastce, marveč tudi za base in zračne klapne, nadalje lOtastnov, 2 registra, dvojno stimungo, 50 mesing-štim., 3 vrste trompet, mahagoni polit., črne lajSte z barvano bordo, obkovauo z niklom, dvojni meh, varstvo za oglje iz kovine in „cuhalter", velikost 31X15 cm. koSta K S-—. Šola za lastni poduk zastonj. Manjše in cenejše harmonike za poduk zlasti 2a otroke po K 2-50, 3-20, S'80, 5-20, 580. Boljše harmonike po K 860, 9-50, 13-60, 14-20 se vidi v mojem ceniku. Na mojih harmonikah ni eolnine, ker j« vse češko delo 1 Ni rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. PcSlje po povzelju
c. in kr. dvorni   H-ti,,-   K nitrati   razP°s-   hi5a  8lazb-
liferant          nal,ns   IMHirBII blaga Brttx Štev. 876
(Češko). Moj glavni cenik z nad 3000   podobami  dobi   vsakdo
na zahtevo zastonj in franko.                     852
NajsterejSi
tvidka  za Spediranje potnikov ==
ZWILCHENBART
BASEL   (Švica) Centralbahnplatz št. 9
■prejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se pomiki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode
brezplačno in takoj pojasnila. 478
Varstvena marka „Anker"
Liniment. Caspici comp.
nadomestilo za
anker-pain-expeller
je znano kot odpeljajooe, izvrstno in bolečine od-stranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K 1*40, in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v skatljah z naio varstveno znamko „Anher", potem se dobi pristno to sredstvo.
Dr. Richter-jeva apoteka „zlati lev"
V Pragi, FJisabetstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan.
KarlKaspe
trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče sto    -r V Ptuju štev.  II =    *•
priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žjl olje, riž, sladkor, čaj, rum, vonjave, petre milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko bi nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in ti smodnik za lovce, posebno fini lovski smodil škatlah, drobni svinec, kapice, patrone za puS revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe zlim kaj ni ta 40%-no kalijevo sol za gnojenje travi njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja iveplenokitl amonjaka in superfosfata za gnojenje vinogn ---------------Postrežba jako urna in solidna.---------
Najlepši okrasek za vsako sobo
je moja dobro idoča Jockele ura lepo šniclauo ohiSUo, zaneslijivo dobro kot 3 letna pisn ena garancija, beli. im. koSČent 7slc- in c (rami, 18 cm. visoka, kompletna, i hronclrani oteži (gevichti), izredno cena, sat; 2 30 V-akn leto se razpošlje od mene ve 50 000 ur v najboljšo zadovnljiost p. t. bi To v Avstriji edino stoječe število je n*i, dokaz o solitlnosti moje trgovine. Vsaka, tuš manjša naročim, se najsolidneje efektuira I pošilja po povzetju I. fabnka ur v Unix,
Hanns Konrad, fcfc££M
Bogato ilustrovani glavni ceniki z nad   3000 ■Ifihami     se    pošljejo   na    zahtevo   zastot; brezplačno.
Hi
»u lel če za c« Ai za ra ro ni cs
m
Ui ni ft
Ne pozabite         JJJJ
pred nakupom vseh vrst ur, kakor žepnih, stenskih, budilnih.     »i   •
deljskih ur, ur kukavic itd. zahtevati moj glavni cenik, ki o:    MWJ
3000 slik in ga dobite zastonj in franko.               prv
,. _                      vr /   o«   Nikel-remontoar-ura.....     T n
£3*___              Ko'80    Zistem Roskof-pstentura .  . .         .
Z dvojnim manteljnom     .  . .    priC
Rementoar-ura črno jeklo odprto    ^ g -
Švicarska zist. Roskopf patent-un   ..    ,
Reg.AdlerRoskopfrementoarun   Jjnd
Prava srebrna rementoar-ura     8e   ;
„Gloria-kolesje".....           '
Kovinska lula remontoar-ora     peci
dvojni mautelj     .....    neV1
Prava srebrna rementoar-ura     .
zisL Roskopf.palent   . .    in   ]
Z dvojnim manteljnom    .   . .    knrt
Konkurenčna bucilnica(Wecka:      " .
Rudilnica z 2 zvonoma ....    UOli.
Adler-Roskopf-AUrm-budilnica    dem
rez. marka...........
Bodilnica z slolpovim zvenenjea   ljivi
Svarcwaldovka   ,......    n.f,
Um kukavica....... .'  *el^
Ura na pendelj.......
BK*  Za vaško aru strojr« reelaa 3 letna pismena garancija,    telji
Ni rizike!    lzsienjara dtvoljena ali d«oar nazaj!      njti
IlazpoSilja po povzetju ali denar naprej               uiki
.r* b*«' Hanns Konrad *&£? Briixu *% ^
vašii
Pozor, gospodje in mladeniči poloi
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že ved  nego 30 let, se mi je  posrečilo  iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti   izpadanju   brk   in las in to je  KAPILOR št.  1.  On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in  dolgi,   odstranjuje praliaj in vsako  dragu kožno bolezen  glave.   Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in  a nic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 Ki 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom
Peter Jurišič
lekarnar v Pakracn štev. 200 v Slavonij
Novost!
n e z del jatel, zapo posoj Vošn drag borni ljutoi 16 le nezm J«, g ki jo nadzc ste n pipica pa je, in odi J!
Novos
Mali orhester za i
Par oseb zamore eelo godbo d
cami in bobni napraviti, i        i t Ustne orglire s perfektnim spii *"ra*: vanjem z kobnont.   Š ev. 223 politik sing  plate,   10   lohov,   20 šti „ kval. z bobnom (Fell). Vsakdt "•   P-lahko takoj, vsak komad v ei imeno
nem kartonu K 2'M. Štev. 22]
deva
10 lohov, 32 Stim, tremolo, h *
z bobnom iFell) eleg. karton zapokano K 3—. Posije pipa   86
zetju ali naprej-plačilu                                 r.
c. to. dvomi liferant in razpošlljevalna hiša jlazhenih poli           u
HANNS KONRAD, v Brtlxu štev. 8761^ m
Glavni cenik z nad 3000 podobami   dobi  vsakdo  na iPriae
teh ne
zastonj  in frauko.
"med p
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Meščanska parna žaga
Na novem  lentnem trgu  (Lendplatz) v
zraven klalnice in plinarske hiše  postavljt        V nova parna žaga vsakemu v porabo. .vani Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takot,8to n žaga. Vsakdo pa sme tndi  sam oblati, vrtTSako spahati i. t. d.                    žePov> __________.______.._._.__________to vi I
Tiskal: W. Blankest or 1.  190fi