4(5 lz prakse za prakso ARIIIVI XVII F994 Redna sodišča na Slovenskem po letu 1945! n n -hovo grauivo BRANE K071NA, ŽARKO B¡/JAK L'VOD Na arhivskem posvetovanju v Novi Gorici je bil med drugim sprejet sklep o formi, snjn delovne skupine za pravosodje z namenom, da se izdelajo tipska navodila za odbiranje arhivskega gradiva m priročniki za popisovanje gradiva pravosodnih organov. Delovna skunina se scslaje in je do sedaj sklenila, da se izdela zbirka predpisov, k sc nanašajo na pravosodne organe na območju Slovenije, neglede na državnopravn. okvir, od srede 18. .stole ti a dalje. Poseben del tc zbirke bodo objavljeni po:dovniK o poslovanju pravosodnih organov. Že ves čas delovanja skupine za pravosodje se zavedamo, da jC potrebno vdelati enotno ktasifikiic jo pravo« odn") organov, zlasti v primeru morebitnega izgrajevanji', enotnega informacijskega sistema slovenskih arhivov. Za sprejem enotne klasifikacije je po trebno izdelati anal.ze razvoja orgamzac iske strukture pravo sodni It otganov in njihove pristojnosti. Do priročnikov za popisovanje smo še daleč, ravno lake na obzorju še ne vidimo enotnih tipski I: navodil za odbiranje arhivskeg? gradiva. V tem prispeveku želiva podati kratek bis-tonat rcdr.ih sodišč splošne pristojnosti na prvi in drugi stopnji po ictu 1945, čeprav je s stališča kriterijev za formiranje fondov oziroma klasi ficiranjcm fondov letnica ] 945 lanko vprašljiva. Nadalje poizkušava podati nekaj osnovnin :'nformacij o rednih sodiščili. V zvezi z. vrstam1 gradiva sodišč ter problematiko valorizacije arhivskega gradiva sodišč zaradi izdelave tipskih navodil pa predstavljava sodne por,lovinke. Ker imamo v arhivih slabe izkušnje glede odnosa sodišč oziroma pristojnih organov do arhivskega gradiva ter zato ne vemo, kje sc nabaji: v zadnjih letih tako iskano gradivo, sva poskusila predstaviti neka okoliščin- k: vplivajo na slabo ohranjenost gradiva. ORGANIZACIJA RhDNEGA SODSTVA PO LF.TU 1945 Z Odlokom o začasni ureditvi narodnih sodisč in o narednih sodnikih2'z dne 11. septembra 1944, ki ga jc izdalo Predsedstvo SNOS, so na ozemlju Slovenije izvrševala sodno oblast poleg sodišč pod nadzorom okupatorja tudi narodna 1 V prispevku ni v.ajct tisti del Slcvimijc, ki jc spadal pod vojaško upravo oziroma v cono 11 STO. Ta det StovcK c leda i pa£ ni bil formalno v okviru federalne Slrvcniic. 1 Ur. list SNOS 51.26/4/1944. sodišča v vseh civilnih, pravdnih in nepravdnih ter v ^azciiskih zadevah, razen v tistih, ki so bile s posebnimi določbami nritržanc vojaškemu kazenskemu sodstvu, če tudi teh vojaška sodišča niso odstopala narodnim sodiščem. Po tem odloku sr- v Sloveniji delu val a vrhovno višja, okiožna in okrajna narocina sodišča. Vsa narodna sodišča so bila zborna, sodila so v -.cnatih treh 'okrajns, okrožna) oziroma v senatih petih sodnikov (višja, vrhovno narodno sodišče). Glede teritorialne pristojnosti so okrajna sodišča pos ovala v krrj j, k]er je bil sedez okrajnega narc Jmnsvobodilncga odbora, njihove krajevno p >drucje pa jc obsegalo vse območje okraja. Področj,' okrožnega narodnega sodišča ^ obsegalo ibmočje okrožja s sede/cm v kra'u kjer jc bil sedež oKrožncga narodneosvobo-ailn g,' odbora. Sodno področje višjih narodnih sod.šč j c odgovar-alo področjem pokrajin, na katere jc bile v i. rajnem oziru razdeljene območje loven je. Sodno področje vrhovnega naivnega »odišča pa jc obsegalo vse ol .nočje Slovenije. Uredbi, -i začusni delni ustavitvi poslovan -t sodišč z dne 15. mrja 1945 je prekinila vse tekoče sporne '¿drve m izvršbe Materialni in proc:sutln mm so bili prekinjeni, nove vloge pa se niso odpirr.c. Uredba .se u nanašala n; s.odtsca ki so bil« ustanovljena z odiokom z dne 1 i. septembra 1944 (Narodno okrožno sodišče Novo mesto ter narodna okrajna sodišča v Metliki Črnomlju, Kočevju, Ribni:i in Cerkno,] m ¡.o Jftiia PrganTzirans ze na bivšem osvobmenerr ozemlju. Za izvrševanje uredbe so skrbeli dele ¿at: mnistntva za prrvosodjc pri posamezni), sodiščih k, so bil; določeni z uredouru o posia-itvi delegatov pri sodiščih4, k, -icer ime pr;.'iej nadaljevati določene nepravdr zadeve, glede kazenski" stvari pa je oilc do;o-čcno; da voj-.ška sodišča poslujejo lat kuze^ka ■odts^, .Lici V civilnih ¡zadevali, v postopV j pred 'ojask.m kazenskim >odi*čcm jc veljal > nač-lo da jc sedba p v: stopnje takoj pmvnomoči a' mzen pn meril če je šfo za smrtno kazen ili dolgoletni zapor V tem prii;,eru je k d ho rfioral potrdit, se višje vojaško sodišče. Za ¡yse stvafi ki so bile v teb Je 15. maja 1945, se jc sma alo nc morej» :vor;ti podlage ,a nad-ilim no-SLopek, pač pa c bilo treba vsako zadevo začeti znova. Predvidevalo seje namreč, da I neka- Ur.Iist SNOS in NVS, ;i,5/31/ms. Ur.list SNOS in NVS, 51.5/32,33/:945. aiim1vi xvii 1994 • la:iki h, razprave 47 lerc zadeve glede na spremenjene prilike poslale brezpredmetne, veiuliir seje Indi pred: idevalo, da sodišče lahko nporab; že zbrano gradivo, o Icm pa, ali se bo le to nporab,;a!o ah ne, pa bo sodišče odločalo v vsakem kur krclncm primeru. Uredba o prevzemu sodnega poslovanja v Sloveniji'' z dne 14. septembra 1945 ic določata, da se tekoče civilne zadeve tiadaljui;jo oziroma o njih znova odloči sodišče prve stopnic, ki je zanje stvarno ni krajevno pristojno. Zadeve, ki te čejo pred sodiščem višje stopnic, se vrnejo sodišču prve stopnje, k1 postopa v tekočih zadevah tudi v prnicni, če |c ¿odišcc višje stopnje že iz-dafo odločbo. Kazenske zadeve, v postopku pri vojaških sodiščih iij kjer še n b.la izrečeni' obsodba, so se odstopila pristojnim narodnim so diščem. Le-ta so prevzela tudi vse nepravdne zade",. Če se jc sedež sodišča menjal ah pa če se območia narodnih sodišč i'1 b.vših sodišč mso ujemala, so se nerešene zadeve odstonilc narodnemu sodiseu, v ngar območju leži kraj, ki je odločilen za doloeMev pristojnosti. Ne same v okviru ministrstva za pravosodje, pač pa na ravni vseh npravnib organov, so se v tem obdobju srečeval1 z vePk.ni organizacij skimi. finančnimi in strokovnimi problemi, zalo ;e bilo s sirani upravnih organov izdanih skoraj vsakodnevno ludi več navot.il, k! so urejala oziroma skušala urciat, poslovanje sociše in po-večau zagonsko moč. Ustava l;[,RJ6 z dne 31. laimarja 1946 jc opredeljevala položa; sodišč in na te; osnovi je bil dne 25. jnni a 194f> sprejet Z:ikor. o ureditvi 'jnd sirili sod:šč', ki jc potrdil sp*-cniciibe in dopolnitve Zakona o ureditvi narodiiiii sodiščs z dne 26. avgusta 1945. Zr.kon jc v splošniii določbah določil, da sodno oblast izvajajo Vrhovno sodišče RJiJ, vrhovna sodisča lederahrh cnol, okrožna 11 okrajna sodišča. Okrajna sodišča so bila pristoma po tem zakonu odločati v kazenskih zadevah na prvi stopnji za kazniva dejanja zoper življenje, telo, piostost, čast, rio^no zasebnikov, zdravje, javno moralo, zakon in rodbino. V civilnih stvareh so odlačala na prv, stopnji v sporih o imohnskopravnih zahtekih, ne glede na vrednost, razen če je bih tožena stranka ustanova, podjetje ali organizacija javnega značaja; v sporih iz razmeria med starši in zakonskimi in nezakonskimi otroki; v spori n o določitvi in popravi mej med nepremičninami; v -porih o služnostih; v sporih zaradi motenja posesti; v sporih iz zakupnih in najemnih pogodb; v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja ter v vseh nespornih 111 izvršilnih stvareh. ¿levih, oKrajnili sodišč jc določal mi.iisler za pravosodje iciicrahic enote. Ur.tisl.SNOS iti NVS,SU5/2S3m45. 0 Ur.lisin.liJ,SL. 10'54/1946. 7 Ur.lisi Pl.Uj, si. 51/349/i'.Mi>. 8 Ur.lisl l)lfJ. it. G//G22/I945 Okrožna sodišča so nadzorovali delo vseh pojr.jcnih okrajrih sodišč ter odločala na prv; slopnii v kazensk h zadevah za kazniva dejanja zoper domovino, dižKvo in nieno ureditev, na rodno oblast, narodne imo' ino, pravosodje, splošno varnost IjiiJi, ;movme :njavnega piomcla ter zoper uradno dolžnost, ponarejanje mer in de narja. V civilnih zadevah so odločala v 'movm skoprav-rih sporih, v kateiih je tožena stranka ustanova, podjetje ali organizacija javnega značaja; v sporih, ki :zvirajo z vzajemnega razmerja in se ne tičejo zgolj imov:nrkopravnih zahtevkov, v sporih o povrae'lu škode, k' jo storijo državljanom javili uslužbenc z nepravdnim opravjj.uij^m službe; v sporin o rodnišk'h in pomorski' stvareh. Okrožna sodišča so nadalje odločala o rednih pritožbah, viožc.rh zoper odločbe okrainih sodišč. Število okrožnih sodišč je določal minister za pravosodje federalne vlade. Vrhovno sodišče federalne enote ic nadziralo delovanje vseh okrožnin it. okrajrih sodišč na obmoein enote in fe bilo pristojno za sojenje na pm stopi ji c kazenskih nj civilnih stvareh, ki so mi: b;le dane v pristojnost s pnsebrin i /akoni; odločalo o pri.ožbah, vloženih zoper odločbe okrožnih sodišč; odločalo o nadzorstvenih pri tožhah, vloženih z^per pravnomočne odločbe okrožnih m okrajnih sodišč; odločalo o sporih glede pristojnost med okrožnimi sodiiči ter med okrožnimi in okrajnim: sodišči, ki so na njihovem območju; odločalo o sporih glede pristojnosti med sodišči 11 drugimi oblastvi, ki so na 11 ihovcm območju. Dajalo jc obvezna navo-di.a v vprašanih sodne prakse na področju zakonodaje, ki velja samo v tisti federalni enoti Ministrstvo za pravosodje jc sporazumno z Ministrstvom za socialno skrbstvo dne lfi septembra 1947 ,zdalo Navodilo o prenosu sk.bst-veiuli zadev od sodišč na ljudske odbore1. Sodeča so morala izročiti ljudskim odborom vse spise o skrbntštvib mhidnjclnikov in o skrbnišl-vib oseb, k' ju.11 je bih odvzeta opravilna sposobnost ter spise o posla/itvi skrbnikov za posebne primere. Izročili so morali tudi spise, ki so obravnavali nadzorstvo nad starši glede vzgoie ali uprave premoženia mladoletnikov, Navodilo je podrobno določalo tudi način popisa odstopljenega gradiva, načir. izdelale seznamov ter sezname spisov, ki še nadrdje ostanejo na sodišču. Uslavn' zakon o temeljih družbene in politične ureditve1'1 z dne 13. januarja 1953 ustave iz leta 1946 na področju sodstva in spremenil, je pa omogočil utrditev enotnega sistema pravosedia in položaj Vrhovnega sodišča FLRJ v novem zakonu, ki |C sledil Republiški odlok o razglasitvi zakona za izvršitev zakona o temeljih družbene in politične 9 Ur.list I.KS, £1. 39/21^/1947 10 Ur.list H.KJ, it. .V19/1953. 48 Članki in nrzpravc AlilllVf XVIf 1994 ureditve in o organ h oblasti: 1 z dne !2. fcbruarj.i 1953 ie določil, da v.se zadeve, k> o spadale v pristojnost Ministrstva za pravosodje preidejo na Drzavm sekretari at za pravosodno upravo (reorganizacija vlade). Zakon o sodiščih'2 z dne 21. julija 1954 je ločil redna, gospodarska n vojaška sodišča. Po tem zakonu so bila redna sodišča okrajna sodeča, okrožna sodišča, republiško vrhovno sodišče ter zvezne vrhovno sodišče. Okrajno sodišče sč jc ustanov io za ohmočje enega okraja alf mesta, v večjih okra i ali mestih, pa za del 'okrajš ali del mesta. Okrajno sodišče jc odločalo na prvi stoprji v kazenskih, civilnih in drugih zadivah, za katere jc bilo pristojno. Okrožno sodišče se jc ustanovilo za območje dveh aH več okrajnih sodišč Okrožna sodišča so odločala na prvi stopnji v kazenskih, civilnih in drugih zadevah, za katcftfsu tila pristojna, ter o pravnijj sredstvih /oper odločbe bkrajnil sodišč na diugi stopnji. Okrožna soJ'šča so bila po tem zakonu, dolžna tudi vodit, priskavc in opravljat, druge zadeve, b ;'h jc določal zakon. Vrhovne sodišče jc odločale v kazenskih, civilnih in drugih z^Jcvah; o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter odločalo v uprav;.'h sporih v primerih, ki ji'r jc določal zakon. Vrhovno sodišče [jo odločalo tiiai o sporih o pristojnosti med sodišči in republiškimi npravnmi organi ter med sodišči in ljudskimi odbori na območju republike. Zakon ji; podrobno du!očal tudi potek sej sodnih oddelkov >n občnih sej vrhcviih sodišč, volitve predsednika sodišča, sodn.kov in sodnikov porotnikov, poležai le teh, razrešitve, prenehanje službe in odstramkev predsednkov sodišč, sodnikov in sodnikov porotnikov, položaj strokdv-nui sodelavccv n pi;anršk;h uslužbcnccv in delo sodne uprave. Na podlagi Ustave SFRJ1-1 jc i^šcl Temeljni zakon o splošnih sodiščih^ z dne 6 februarja 1965, ki jc določal pristojnost in organizacijo občinskih, okrožnih, republiških vrhovnih sodišč in Vrhovnega sodišča SfRJ Občmska sodišča so odločala na prv. stopaj- v kazenskih in civil..ih stvareh, za katera so bila pristojna jio zakonu. Okrožna sodišča so odločala na pn' stopnji v kazenskih in civilnih stvareh, za katera so bila pristojna po zakonu, odločala na drugi stopnji o pravnih sredstvih zoper odločbe občinskih sodišč. Republiško vrhovno sodišče jc določalo načelna stališča ir pravna mnenia o vprašanjih, ki f;o imela pomen za enotno uporabo republiki h zakonov, odločalo na prvi stopnji v upravnih .",pcrih. odločate o pravnih sredstvih zoper odločbe okrožnih sodišč, odločalo o izrednih prav- 11 LJr.lisl LRS. Sl.3/14'1953. 12 My.fi. W37f>/JftS Ur.lisiSKRJ it. M/209/1963. H Ur.lisiSI-RJ.il.7/129/1%; uih sredstvih zoper pravnomočne odločhc sodišč, ptedlagalo ustavnemu sodišču uvedbo postopka za presojo ustavnosti m zakonitosti. Zakon o sodiščih splošne pristojnosti1* I dn<: 23. 6. I<>65, ki jc izšc na podlagi Ustave SRS,l(i |c po"zcl določbe zveznega zakona in podrobneje op rccicl i 1 pristojnosti Vrhovnega sodišča SK Slovcni|c. Ustavni položaj sodstva in njegove pristojnosti sta po iclu ¡<>74 določali Ustava Si-RJi7 in Ustava SRSlfi Na tej osnovi jc izšel Icla 1977 Zakon o rednih sodiščih19, ki je bistveno spre menil organizacijo 'n pristojnosti rednih sodišč v Slovani), hinkcijo. rcdmfii sodišč so opravljala temeljna sodišča, višj;i sodišča in Vrhovno sodišče SRS (RS). Temeljna sodišča so bila pri -stoma v kazenskih zadevah, da sodijo na prv. stoprji in■ opravljajo preiskavo; v.civiffliH zadc■ vah, da sodijo oziroma odločajo na prvi stopn|i v prcmoženjskopravndv gospodarskih in odškodninskih sporih, v spori!1 iz rodbinskih razmerij v izvršilrah. dednih in drugih nepravdmh zadevah, v postopku o pr'silni poravnavi in stečaj n ter postopku redne likvidacije; vodijo sodiu register; odločajo o prcdiogjh za varstvo zaradi nezako ni tega dejanja, opravljajo zadeve pravne pomoči. Tcmcljun sodišča so 'ivrševala sodno 'iinkcijo na svojih enotah. Višja sodišča so bila pristojna, da odločajo na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe temeljnih sodišč, da odločajo o sporih o pristojnost: med temeljni u i sodiščr svojega oh močja in o prenosn krajevne pristojnosti med temeljnimi sodiš i i svojega območja; na prvi stopnji odločajo o priznanju tujih sodnih odločb. Vrhovno sodišče jc b'lo prstojr.o, da sprejema načelna stališču in pravna mnenja, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov pri rednih sodiščih; da odloča o izrednih pravnih sredstvih zoper pravnomočne odločbe v primerih, ki jih določa zakon; da odloča na tretji stopnji o pri ■ tožbah zoper sodbe, ki jih izdajo višja sodišča ter senati vrhovnega sodišča na drugi stopnji v prmerih, ki jiii določa zakon1, da odloča na drug' stopnji o pr.tožbah zoper odločbe višjih sodišč in priložbah zoper odločbe svojih senatov; da odloča o podaljšanju pripora prek tich mcscccv; da odloča v sporih o pristojnosti med temeljnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč in vi S-jimi sodišči ter med rednim- in samoupravnim i sodišči; da odloča o prenosu krajevne pi i stoj n osti med temelirimi sodišči z območja radčnili v:šjili sodišč in med višjimi sodišči; da odloča v uprav nih in iipnivno-računskm sporih, razer. v primc-i ih, za katere je bile pristojno Zvezno sodišče; da odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic, čc jc bila taka Ur.lisi SRS?0/220/Pr,i. IJr ilSltS.Il. 10/90/1963. 1 Ur.li.sl SI-'rtJ,,-il. 'J/1974. ' Ur.liM SKS.il, 7/4-1/1974. 10 Ur.list.SKS Si. 10/524/1977. ARHIVI XVII 1994 ' lank: in ra~prnvc 49 svoboščin ¡t nI i pravica kršena z dokončnim posamičnim aktom, ni pa zagotovljeno drugačno sodno varstvo; da odloča o zahtevali za sodno varstvo v postopku za prekrške zoper odločbe Republiškega senata za pr:kiškc. Zakon jc nadalje predpisoval posebne določbe o sestavi sodišč, o sejali, sodni u pravosodn. upravi, o sodnikih, sodnikih porotniku in drugih delavcih sodišča ter prehodne in končne določbe. Ustavni položaj sodstva v Republiki Slovcniii določa Ustava Republike Slovenije10. Na meni osnovi jc 28. aprila 1994 stopil v veljavo Zakon o sodiščih21 z dne 24. marca 1994. ki' opredeljuje personalne sestavo sodišč, organizacijo sodne uprave ter vrsto sodi iČ. Po tem zakonu imamo v S loven i i Vrhovno sodišče, "i.šja sodišča, okrožna sodišča in okrajna sodišča, k; pričnejo z delom 1 jr.nuarja 1995. Okrajna sodišča so pristojna v kazenskih zadevah za sojenje na prvi stopili o kaznivih dc-janiih, za kuicm jc zagrožena lenarila kazen al kazen zapora do treh let, razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobre ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z dnigiin sredstvom javnega obveščanja; za opravljanje preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj, za katera so okn.jna sodišča pristojni tci za druge zadeve, k iih določa zakon. V eivilii'h zadevah so pri stojna za sojenje oziroma ocPoeanje na prvi stopnji v premoženjskih sporih, Če vrednost spornega zat)tcvka lic presega dveh niili;oiiov tolarj :v, če zikon ne določa prisloino^ti okrožnega sodišča; v civilnih sporih ne glede na vrednost spornega predmeta, če gre z;; spore zaradi motenja posesti, spore glede služnosti ali realnih bremen, spore pz najemnih ali zakupnih razmerij ter spore o zakonitem preživljanju, ec sc ne rešuje skupaj z zakonskimi spori ali skupai s spori o ugotavljanju ah izpodbijanji: očetovstva; v zapuščinskih m drugih nepravdnih zadevah ter za vodenic zemljiške knjige; v i z vi širnih zadevah ter za oprav Ijanjc izvršbe. Okrajna sodišča odločajo nadalje v drugih zadevah, kular tako določa zakon m opravl jajo zadeve pravne pomoči, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče. Okrožna sodišča so pristojna v kazenskih zadevah za sojenje na prv' stopnji o kazn yili dc-jjinjih, za katera niso pristojn i okrajna sodišča ■za opravljanje preiskave oziroma prnskov;:hih kaznivih dejanj, z;: katera so pristojna; za oprav Ijanjc predhodnega postopka in sojuije na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov; za odločanje na prvi stopn i o izvršitv kazenski; sodbe tnjegr. sodišča;, za izvrševanje ka cnskili sodb okrajnih in okrožnega sod'šča; za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice n temeljne svoboščine; za odločanje v izvenobrav-navnem senatu (tudi v kazenski n zadevah iz1 pristojnosti okrajnih sodišč); za opravljanje dnifili zadev, k- jilj določa zakon; ze opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenu ter nadzorstva nnd priporriiki V ci-vifflli zadevah sc pristoina za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnii v premoženjskih in drugih (ivilnopravnih sporih, za katera niše pristojna okrajna sodišča; v sporih iz družinskih razmeri", razen o sporih o preživljanju; v go-spodars h sporih o priznanju tuiu sodnih odločb; v zadcvalv prisilne poravnave in stečaja 'er likvidacije, kiidar ic v pristoinosn sodišča .ter v sporih v zvezi z njimi; v sporih o pravicah in tcloktualnc lastnine; za vodenje sodnega registra; za sojenje oziroma odfočanjc v drugih zadevah če tako določa zakon, za opravljanje zadev pravne pomoči v zadevali, za katere je pristojno iit za opravljanje mednarodne pravne pomoči. Okrožno sodišče, katerega območje oblega tudi teritorialno morje Republike Slovenije, jc pr.stojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji1 v vseh sporih, k' sc nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna ter za vodenje registra ladij Višja sodišča ;o pristojna za sc enjc oziroma odločanje Rt' drugi stopnii o pritožbah zoper od ioebc okrajnih in okrožnih sodišč s svojega ob močja; za odločanic v spnrih o pristojnosti med okrajnim' oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja in za odločanic o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče s svojega območja ter za opravljanje drugih zadev ki jih določa zakon. Vrhovno sodišče je pristoino za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnj v upravnih in ra čimsko- npraviuii sponn, razen v zadevah, z? katere zakon deioča pristojnost drugega sodišča pn/c stopnje; za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v zadevah z pnj.šnji, točke ter o pritožbah zoper odločbe sodišč prve stopnje, /.a kaierc take določa zakon; za sojenje na tretji stopnji o rednih pnvn'h sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje; za odločanje o izrednih pravnih sred stvih zoper odločbe sodišč, razen v primerih, ko jc za odločanje o izrednem ptavnem sredstvu pr.stojno dnigo sodišče; za odločanje v sporih o pr stoj n ost i med nižinu sodišči, razen v primerili. ko določa zakon da jc za odločanje o takšnem sponi pristojne drugo sodišče; za odlo-eaivc o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon, za opra"ljanje drugih zndev. ki jih določa zakon. Vrhovno sodišče vodi evidenco sodne prakse n skrbi :ia njeno enotnost. SODIŠČA NA SLOVENSKEM Posledica sprejetja Zakona o ureditvi narod mh sodišč : z dne 26, avgusta 1945 in sprejema 20 Ur.lislRS.il. .11/1409/91. 21 "Jr.lisl RS. ¡51. 19/779/i 19-1. 22 tlr.lisl I »i it. 67/i."!2/l'J45, 50 Članki in razprave arhivi xvii 1094 Zakona o upravni razdelitvi federalne Slovenje23 7 dne 6. septembra 1945 bila izdana Uredba o ustanovitvi narodni!i in likvidaciji dosedanjih so-disč v Sloveniji^4. V federaln' Sloveni i so po tej odredbi pravosodstvo izvajala Vrhovne .sodišče v Ljubljini. okrožna sodišča v Celju, Ljubljani, Mar'*~~ru, in Novem mestu ter oknjna sodišča: okrožni -nd\.\č<\ nkrn j itn ,\oel\.ič/\ Cel i c Cctjc Gornji Grad Sbvcriskc Konjice ■Jmarjc pn Jelšah Sosl.mj Trbovlje Ljubljana Grosuplje Jesenice Kamnik Knnj t.jubljana kakek Škofja Laka Mcribor Dotnja Lendava Ljutomer Maribor Minska S jboi P reva tj c Pmj Radgona Slovenska Bi strica Novo mcsio Črnomelj Kočevje KrSk" Novo mcsio Trebnje Vsako okrožno sodišče je poslovalo za svoje okroijc, okrožne sodišče v Ljubljani pa za okrožno mesto Ljubi¡ana in ljubljansko okro/jc Vsako okrajno sodišče je poslov i,o za svoj skrai. Uredba je v 6. členu dc'^eala, da arh v in vse spise dotedanjih sodi Je prevzamejo ustrezna narodna sodišča. Če se je oko[,š dosedanjega sodišča razlikoval oz'"oma se ni ujemal z oko j i Sem narodnega sodišča, prev/ame arhiv in spise t-sto narodno sodišče, v čigar okolišu jq kraj y ki je bil sedež Joscdanjcga okoliša. Vsako okrajno sodišče 'C prevzelo od dotedanjih okrajnih sodišč tudi zemljiške knjige in mape za katastrske občine svojega okoliša, če so bde ohranjene. Tudi zbirko listi o ic do nadaljnjega morale hraniti pristojno okrajno sod'SČc. Arhiv, spise, ecntralnt nnj-ž.nico, ekonomai in računske posle bivšega apclaciiskcga sodi.sea jc prevzelo m i ni s t nivo za pravosodje. Upravna razdelitev ozemlji Ljudske repub-'ikc Slovenije na okrežjr in okraje po Zakonu o upravni razdelitvi LRS z dne 3. aprila 1946-5je veljala tudi za sodna okrožja in pkr«jcT. 21 Ur.lisl SNOS in NVS, 51. 33/231/1945. 14 Ur.lisl .SNOS in NV«, !l.37/2(57/194 V Ur.lisl I.RS.il. 119/26/1946. 26 'Jr.lisl I.RS, K. 40/3i/l04fi. Z Odredbo o uslanovitvi okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in o njegovi krajevni pristojnost-27 jc bilo na območju okrožnega ; odisča v Mariboru ustanevlicno za okni j Slovenska liist riea okrajno sod ščc. Okrajno sodišče v Mariboru je naprej poslovalo za okraja Maribor-mcsto in Mnribor-okolii.a. V okraju Moz»r|c pa sla izvrševala do nadaljnjega sodno oblast Okrajno sodišče v Gornjem Gradu in okiaino sod-šče v Šoštanju (3. eiei). Stanje sodišč pri Okrožnem sodišču Ma-riborje bilo tako naslcdn.e. okrožno sndt:'če d k rti ju ti sodišče Maribor Dolnja Lendava l.julonier Maribor Murska Sobola Prcvatje Pluj ti.idgcna Slovenska liistnea Z uredbo o organizacij, pravosodja na ozemlju, pi i k i ¡učenem 1'cdjnitiviii ljudiki republiki Jugoslaviji po mirovni pogodb' z ltal''o, kolikor pripade lo ozemlje Ljudsiii repub ik' Sloveni' z dne 21 oktobra 1947 so narodna sodišča na ozemlju, prikliueenem LRS in se ijih ustanovil organi ljudske oblasti, poslali organ, pravosodja v LRS n so začeli poslovali kot ljudska sodišča Okrožno sodišče v Postojni seje pieimenovalo v Okrožno sodišče v Gori-i 'n jt; do nadaljnjega poslovalo v Postojni. Stanič sodišč na območju Okrožnega sodišča Go/ica ie b;lo naslednje ak\e:\io .sodišče okriij\\<> Madtščf Gorica (sedci v G o riea Postojni) Idrija Ilirska Bistrica 1'oslojiia Seiana Tolmin Okrajno sodišče v Gorici jc bilo naslednik okrajnega narodnega sodišča v Ajdovščini, Okrajne sodišče Sežana pa naslednik okraj nega narodnega sodišča llrpcljc Kozina. Ukmitno jc bilo Lišjč narodno sodišče v Postojni, katerega nedokončane zadeve so se odstopile v rešitev Vrhovremn sodišču LRS. Le-to jc prevzelo tudi arhiv n dokončno rešene spise. Uredba o številu okrožnih in okrajnih sodišč v LRS m njihovi krajevni pi:stojnost, 9 z dne 23. marca 1948 je določala naslednic stanje: 77 Ur.tisl I.RS, ii 35/140/194(. IJr.tisl LRf:, SI. 279A?C/19'I? 29 Ur.tisll.RS.it. 14/98/194K AliinVI XVII 1904 Članki in razprave 5] okni: no soil išče okraju t) sodišče Celje Celje Mo/irjc Poljčanc Troovljc Por.loina Gorica klfija IlirsKa Bistrica 1'oslojna Sežana To 1 m Vi t pibljana Grosuplje Jeseni:c fiamiik Krapj i jubljana ' Ljubljana - okolica Maribor Dolrja Lendava Dravograd Gornja Radgona Ljnlomer Maribor Murska Sobola Pluj Novo meslo ("'rnomdi Kočcvic K-škt. Novo meslo Trebnje Krajevna pri sto i nosi okrožnih sodišč sc je raztezala lin vse okraje, za katere so poslovala okrajna sodišča u|ihovcga območja, le okrajno sodišče v Ljubljani c poslovalo za Glavno meslo Ljubljana in okraj Ljubljana-okolica, okrajni sodišči v Cel|ii in Mariboru pa za okraj Celje mesto in Celjc-okolica oz. Maribor meslo ut Ma i ibor okolica. Na podlagi omcnjene utedbe je bila že 27. marca 1948 /.dim.i ociredba o prenehanju poslovanja okrajnih sodišč v Gornjem Grada, na .(a-keku, v Slovenskih Konjicah, Škoiji Loki iii Šmarju pri Jelšah ter o poslovanji, sod, še p lede na novo'krajevno pristojnost30. Arhiv, zemljiške knjige in mape, zbirke lisi m Icr IckoČe spise so prc.z.cli njihovi pravni nasledniki oz. Likraina sodišča, ki pokrivajo ¡;atasirske občine, ki 'ežc na njihovem območja. Če je hi hi katastrska občina deijena, je prevzelo zemljiške knjige i:i mape „a te občino tisto sodišče, na kaleicga ozemlju je ležal večji del katastrske občine Uredba o ustanovitvi Ukrajncg;; sodišča ✓ okra | Maribor - okolica in njegovi pri sloj nosi 1 z d ne 22. marca 1949 je določala ustanovitev Okrajnega sodišča v Mariboru za okraj Maribor okolica. Dotedanje okrajno sodišče v Mariboru pa je nadalje poslovalo za okraj Maribor-mcski. Novoustanovljeno sodišče je začelo poslovali L aprila 1949. Slanjc sodišč za Okrožno sodišče Maribor ic bile. naslednje: ' Ur.list I.RS £1.14/100/1948. 31 t Jr. lisi I.RS, SI. 11/59/1949. okrožno sodišče ok m ju o sodišče Maribor Dolnja Lendava Dravograd Gomia Radgona Ljutomer Ma.ibor - meslo Maribor - okolica Murskn Sobola Pitij Z Uredbo o odpra"' okrožnih sodišč v Celju ni v Novem mestu in o sprememb, območja okrožnih soJišč v Ljiibijniv. in v Mariloru z, dne 11 maja 194( sla bil; ukinicni akrožni sodišči v Celju in Novem mestu, pnstojnosii le 'ch pa prevzameta okrožni sodišči v Ljubljani m Mariboru. Gicdc na ZaKon o spremembah in dopolnitvah Za kov. a o upravni razdciilvi LRS z dne 20. junija 195033 je prišlo tudi do spremembe Uredbe o šleviln okrožnih in okrajni.i sod'£č v LRS in njihovi krajevn pri., loj nosi i34 z dne 23. januarja 1951. Po 1 j Urcdt i so sodno poslovanje v Sloveniji od 30. januarja 1951 dalje poleg Vrhovncgr sodišča opravljala še okrožna sodišča v Gorici, Lj ubij a n i j n v M ari boni. V ob močjo omeni eni h »krožnih sodišč pa ¡c delovalo šc 29 okrajnih sodisč' n krnim? sodišče okru ¡ko sodišče Gorica Gorica Idrija Ilirska Ilisirica Postojna S?žavia Tolmin Ljubljana Brczicc Celje Grosuplje Kamnik Koic.vje Kranj Ljubljana Ljnblj ina - okolica M a lika Novo meslo Radovljica Šoštanj Trbovlje Trebnje Maribnr Dolnja Lendava Gornja Radgona Ljulonier Maribor Matiber - okolica Murska Sobola Plnj Slovenj Gradcc Slovenska Bisirica 32 Dr.lisl I.RS, SI. 16/94/1948 V Ur.lisl I.KS. SI 20/107/1950. ]4 Ur.liM I.RS SI. 6/26/1951. 52 Člnnki ir. razprave ar111v1 xvii 1994 Glede ti h povečano vlogo, ki naj bi pripadala okrožnim sodiščem, jc po skoraj dvoletni prekinitvi prišlo dne 1. julija 1951 ponovno do nsta no"itvc okrožnih sodišč v Ccljn n Novem mestu35. l'o tej odredbi sta okrožni sodišči v Celju in Novem mestu ptcvzcli območja neka lerih okrajnih sodišč, kt so se izločil» iz območij okrožmh sodišč v Ljubljani in Mariboru. Lc-ti sla morali končat1 v.xc tekoče kazenske in civilne zadeve iz območij (istih okrajnih sodišč, ki so se .zločila iz njunega območ'a. Okroži ' sodišči v Ljubljani in Mariboru sta morah vrni' tud: trgovske in zadružne registre okrožnima sodiščema v Celju ii Novem mestu Omenjenima sodiščema seje vrnil tudi arhiv in vpisniki, k. sta jih prevzeli sodišči v Liubijan. in Mariboru ob ukinitvi leta 1949 Oknijno sodišče Slovenska Bistriea sc -c irločilo i/, območja Okrožnega sodišča v Mariboru ostala okrajna sodišča z ob molja Okrožnega sodišča Celje pa so se izločila iz območja Okrožnega sodišča Ljubljana. Vsa okrajna sodišča Okrožnega .-.odišča Novo mesto so se izločila iz območja Okrožnega sodišča Ljubi ana. Stanje na območju okrožnih sodišč v Celju, Ljubljani, Mariboru iti Novem mestu- okrožno sodišče okrajno sodišče Celje Celje Slovenska Disiricn iioiianj Trbcvlje Ljubljana Grosuplje Kamnik Kranj Ljublj.irin Ljubljana ■ okoliea Radovljica Maribor Dolnja Lendava Gornja Radgona Ljutomer Maribor Maribor okoliša Murska jobola Ptuj Nivo treslo Orežicc Kofevje Mcilika Ncvo mesto Trebnje Na podlaiii Uredbe o spremembi uredbe o številu okrožnih in okrvjnih sodišč v LRS in nuhovi krajuvm pristojnosti z dne 26. mata 195216 jc mitiististvo za pravosodje dne 12 jumja 1952 izdalo Odredbo o prenosu ter o peslovanju okrožjih in okrajnih sodišč glede na novo kra icvno pr.stoinost37. Sodišča^ katerih krajevna pristojnost se jO g'cdc na novo upravno raz- delitev LRS spremenila, so morala z.ročit oz prevzeti zemljiške k':jige in mape ter tekoče sp.se v sk adu z nj hovo novo krajevno pr stojnestjo. Čc se je katastrska občina dcliiia. jc prevzelo zemljiško knjigo in mape za to katastrsko občino tisto so(i šče v katerega nbnoejn jc ležal večji del katastrske občine. Okrožna in okrama sodišča, k: se jim jc območje spremenilo, so morala kot stičišča prve stopnje obravnavat in dokončati vse kazenske ter Civilne sporne in nesporne zadeve iz svoje dosedanje krajevne pristojnosti. Slanic sodišč so uredb, z dne 2(1. maja 1952: i)kriiii;:> .lOf/i.fčf okru;fin sodišče Celje Cilje Soiiaiij Trbovlje Uonca Gorieii Idrija llirki Bislriea Postojna Sei.ana Tolmin Ljubljana Grosnplie Kamnik Kranj Ljubljana 1 Ljubljana Ii Radovljica Maribor Gornja Radgona t endava IjiMoiiicr Maribor 1 Maribor U Murskr Sobola Pliij ■Slovenska Hisirica Slovenj Gnidce Novo i neslo Breiiee Kočevje Metlika Novo mesto Trebnje S 1. novembrom 19^4 začne na podla^i Uredbe o ustanovitv' Okrajnega sodišča v Škoiji Loki in o njegovi krajevni pristojnosti38 poslovati Okrajno sodišče v Škofji 'xki, ki se izloči iz. območja Okrainega sodišča Kranj Odlok o ustanovitv m o določitvi sedeža nekaterih okrožnih in okraj:iih sodisč ter o kra jcvnrm območju okrož.n 1: in okrajnih sodišč v LRS?t) z dne 8 dcccnhra ]'J55 jc določil nsta nevitev Okrožnega sodišča v Kopru in Okrajnega sodišča v Vidmu-Krškcm. Okrajno sodišče I. v Ljubljani se preimenuje v Okrajno sodišče v l jubljeni, Okrajno sc išče I. v Mariboru pa v Okrajno sodišče v Mariboru. Odpravita pa sc Okraino sodišče 11. v 1 jnblian: ir Okrajno so 35 iJr.list I.KS, Ji. 21/112/1951. 'Jr.listLKS, Si. J5/63/I052. 37 IJr.liM Ui.S,ii. 15/65/1952. lfi Ur.Iisl l.KS, Si. 7/4/I9M. 39 Ur.liKlI.liS.Sl. M\(>VmS5. ARI JIVI XVII 19ÎM Članki ni razprave 53 tlišCc M. v Maribcni. Sede/ okrajnega sodišča se iz Metlike- prenese v Črnomelj. Po tem odloku so delala v Slovcnri okrožna sodišča v Celju, Kopni, Ljubljani, Mariboni, Novi Gorici in Novem mestu. Krajevno območje okrožnih sodišč je obsegalo območja več okrajnih sodišč. 1 c-lch je bile po tem odloki: skrpaj .33, ki so obsegala območje ene «tli več občin. Stanje 1. novembra 1956je bilo naslednic; okru;t) o smiHičc o krajan s()tH\čc Celje Cdjt Scvnica Smifrjc pi. Jelšah Šoštanj Trbovlje Koper Ilirska Bistrica Ko^er Pirnn Postoina Sežana Ljnbljana Grosnptje Kamnik Kranj Ljubljana Kadovtjica fkolja t.oka Maribor Gornj? Radgona Lendava t.jtilomcr Maribor Murska Sobota pij Slovenj Gradec ttirska Bistrica Nova Gorica Idrija Nova Go:iea Totmin Novo mesto Brežice Crncmclr Koicvic Nuvo mcsio Trebnje Videm - Krško Posledica sprejclja omenjenega odloka jo l i Jo sprojetje Uredbe o prenosu opravil in o poslovanju okrožnih m oknuniii sodišč glede na njihova nova krajevna območia ter o pričetkn poslovanja Okrajner^i sodišča v Vidmti-Krškenr'' z dne 22, decembra 1955. Zemljiške knjigo *n mape so prevzela okrajna sodišča, katerih krajevno območje ic sprcioc njeno, za liste karasirske občine, k1 leže v njihovem novem območju. Če je bila katastrska občina dci,ciia, je prevzelo zemljiške knjige -n mape tisto' okrajne sodišče, v k.'lercga območju je ležal naj več j* del katastrske občine. Okrožna iii okrajna sodišča, ki so spremenila krajevno obmocie, so morala kol sodišča prve stopnje (iokončati vse kazenske ter eiv Inc spore m nesporne z.idcve iz svojega dosedanjega kra- W IJr.îiM I.KS. 5m72/l'J5S. jeviicga območja. Prav tako so morala končali vse kazenske pojzvedbe in prc.skavc Arhiv, zemljiške knngc in mape zbirko iiStin ter tekoče zadeve dotedanji!) okrajnih sodišč II. v Ljubljani in v Mariboru sta prevzeli okra mi sodisči v Ljubljani oz. K Miribom Odredba o pričclku poslovanja Okrožnega sodišča v Kopni in o prenosu opnuvd na Okrožno sodisoe v Kopru41 z dne 25. oktobra 1956 je določala, da Okrožno ;odišče v Kopni začne poslovati L novembra 1956. Okrožno sodišče v Novi Gori*:i je moralo kot sodišče prve stopnje končat: vse kazenske ;n ¿ivilne ztdeve iz ob moeja Okrožnega odišča v K~pru nerešene prvostopne zadeve pajC moralo odstopiti Okrožnemu sodišču v Kopni v nadaljnje poslovanie. Vse kazenske poizvedbe :n preiskave, za katere je Okrožno sodišče v Novi Gorie: že odredilo ali opravilo kakšno poizvedovalno al preiskovalno opravilo, i; dokončalo Okrožno sodišče v No i Gorici, vse dnige zadeve pa sc odstopijo Okrožnemu sodišču v Kopru v nadaljnje po slovanje Arhiv bivšega Okrožnega sodišča v Kopni i( prevzelo od Okrožnega sodišča v Novi Gorici novo Okrožno sodišče v Kopni Dnigi rešeni sp.-si so ostali pri Okrožnem sodišču v Ntlii Gorici. Odlok o usianoviin Okrainega sodišča na Ra kekn ter o njegovem krajevnem obmoejti4? z dne 7. februarja 1957 ,n Odicdba o prenosu opravil na Okrnilo sodišče na Rakeku43 z dne 2(). junija 1957 sta določila kraicvno območje novonarita-lega Oknjnega sod-šča na Rakeku ter način prevzema za 'ev od Okrajnega sodišča v Postojni. Okrajno sodišče na Rakeku je prevzelo vse zemjiške knjige in mape za liste katastrske občine, ki so ležale v niegovciri območju, Čc se je katastrska občina delila, je gradivo prevzelo nsto sodišče, v katerega območju je ležal vceji del katastrska občine Okrajno sodišče je začelo poslovati 1 a"gusta 1^57 Odlok o prenosu krajevnega območja Okrajnega sodišča v Kočcju ¡7 območja Okrožnega sodišča v Novem mestu v nbmočji Okrožnega sodišča v Ljubljaui44 z dne 15. inlija 1957 je spremenil krajevno pristojnost nad območjem Okrainega sodišča v Kočevju 7. Odredbo o začetku poslovanja Okrožnega sodišča v Ljub,;ani za območje Okrainega sodišča v Kočevju in o prenosu oprav 1 od Okrožnega sodišča v Novem rnesui na Okrožno sodišče v Ljubljani45 z dne 25. jiiliia 1957 ic bil določen način predaje zadev iz krajevnega območia Okrajnega sodišča v Kočevju. Odredba o začetku poslovania Okrožnega sodišča v Ljnbljam za obinnč;c Okrajne,, i sodišča na Rakeku m o prenosu oprani od t -Krož- A i Dr.lisl l.KS. Î1. 38/170/1950. 42 llr.lisl i.RS.il. .VIIV1Ç57. 4- tlr.lisil.HS.il. 23/108/1957. 1 JJr.lisi l.KS.il. 25/121/1957. 4iS Ui.lisi l.KS. St. 2S,'147/1957 70 Članki in razprave ARHIVI XVII 1094 nega sodišča v Kopru na Okroi-no sodišče v Ljubljani46 7. dne 25 jidij* 1957 je prbtoji.ost Okrožnega sodisca v Ijubljani nad območjem Okrajnega sodišča n? Rakeku Določen je bi' ludi način predaje zadev iz krajevnega območja Okrajnega sodišča na Rakeku. Stanič na območju okrožnih sodišč Koper, Ljubjanr. in Novo mcido: o krožit o sodišče okrutno sodišče Koper IlivsKa B'5trita Koper Piran Pos.ojna S-žana Ljubljana Grosuplje Kamnik Kočevje Kranj Ljubljana Radovljica iakek Skofia l.oka Novo i neslo Brežice Črnomelj Novo mesto Trebnje Videm Kriko Odtok o uslanov-lvi Okrainega sodišča v Or možu ter o njegovem krajevnem območju47 z dne 23. januarja ¡958 je določil iislanovitev in krajevno prišlo jnosl novonaslalcga sodisča. Uredba c prenosu oprav;i na Okrajno sodišče v Ormožu4* z dne 20. marca 1958 pa jc urejala način predaje i: prevzema zedev Slanic na območju Okrožnega sodišča Maribor: okrožno sodišče okrajno sodišče Maribor Gomia RiiH^ona Lsndava Ljulomer Maribor Murska Sohola Ormož Pmj Slovenj Gradec Slovenska Rislriea Odlok o sprememb: krajevne'-! območja ne katerih okrožnih in okrajnih sodišč''9 z dne K). maj11 195? j c določil,da se ¡z krajevnega območja sodnica v Sevniei izloči občina Radeče in prenese v krajevno območic Okrajnega sodišča v irbovljah. Iz krajevnega območja Okrožnega sodisča v Celju sla se ,zloeili krajevni območii okiajmh sodisč v Scvnid (prenese se v območje Okrož- 46 Ur.lisiLRSi, Š. 28/148,1957. 4' Ui.lisi URS, Si 3/1I/I9}8. C3 Ur.lisl LRS.ŠI. 8/37/1958. 4 y Ur.lisl :.RS,!l. 17/84/1958. nega sodišča v Novem mestu) in v frhovljab (prenese se v območje Okrožnega sodišča v Ljubljani;. Stanje na ohmočjn okrožnih sodiši Celje, Novo mcslo. Ljubljana: okrožno sodišče okrajno sovišče Celje Celje Šriarjr: pri JelSah Sni 1 ^n i Ljubljana ■ 1u ¡>1 ti 1ij (.jrosuplic Kamnik Kranj Kočevje Ljubliana Rado .'Ij ic,i Rckck Škofja l.oka Trbovlje Novo nieslo lireiice Črnomelj Novo meslo Sevnica Trtbnji; Videm Kriiko Z Ocircdbo c začetku poslovanja Okrožnega sodišča v LjuHiar: za območje Okrajnega sodišča v Trbovlj;, i in Okrožnega sodišča v Novem mcslu za območic Okrainega sodišča v Scvmc! ter o dcinem prenos» Pmrivit od Okrajnega sodišča v Sevnki na Okrajno sod:'ščc v Trbovljah50 z dne 19, jumji 1958, je bii določen flacin predaje in izročilvc rešenih in nerešenih zadev, kazenskih ooizvedb in preiskav, .spi,sov, zemljiških knjig in map ter zbirk lwii.ii Odlok o uslanoolv1 Okrajnega sodišča v Aidovšč.n ter o ojegovem Krajevnem območju*1 z dne 10 julija lO.SJi je določi1 ustanovitev n krajevno območje novega okrajnega sodišča. Stanič na območju Okrožnega sodišča Nova Go-ica: okrožno sodišče okrajno sodišče Nova Gorica Ajdovščina Idrija Nova Gorica Tolmin Z odlokom o ustanovitvi in o krajevnem ob močju Okrožnega sodišča v Morski Soboli^2 z dne 2. oklobra 1958 pa ic bilo uslanovljeno Okrožno sodišče v Murski Soooli in določeno krajevno območje novega okrožnega sodišča. Stanič na območji" _okrožnir sodišč Ma."ibor in Murska Sobota 5(1 Ur.lisl 1.R5, il. 20/116/1958. 51 Ur.lisl l.RS.St. 22/I.WI95R. 52 Ur.lisl I .RS, il. 34/171/19.58. /\RIIIVI XVII 1994 Članki in mzpravc 55 okrnili o sodišče okrajno .:ndi.\čc Maribor Maribor Ormo> Pinj Slovenj Gradec Slovcnsk," Bislrica Murska Sobola Garnjr Radgona I.e.idava l.jnlomer Minska Sobola Odlok o no^i določi Ivi kr.ijcvii"i območii okrožnih in okrajnih sodišč v LRS51 z dnu 4. jiinijii 1959 ic potrdil oz določi1 naslednja okrožni! sod'sča: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota Novo meslo in Nova Gorica. Kraicvno območje Idi okrožnih sodišč je obsegalo območje več okrajnih sodišč. Skupaj je bilo po leni odloku v Sloveniji .16 okrahih sodišč, katerih krajevno območje je obsegalo eno ali več občin. Slanic: ukrniun ^oilisčc okrajno sodišče Celje Ct.je Šmarje pri Jelšah ^ nCfn ni Koper irUitiiinj Ilirska Bislrica Koper Piran Posiojna Sciana l.jnbljana Grosuplje Krmil i k Kočevje Kranj Ljubljana Radovljica Rakek! Skcfja l.oka Trbovlje Maribor Maribor ()n»o> Pitij Slovenj Gradec Slovenska Hisinca Mnrskf Sobcila Gornja Kadgona 1. en da v a l_jiil omer Mitrskij Sobota Novo meslo Breiice Mellika No 'o meslo Sevnica Trebnje Videm Kriko Nij vn Gori e a AjdovSiina Idrija Nova Gorica Tolmin 3 Ur.li: i LRS il 17/77/1959. /C Odredbo o prenosu spravi) m o poslovanju okiožnili m okrninih sodišč glede na mihova krajevna območji. A z dne 4. junija 1959 pa se jc reševala probLcmadka izročitve in prevzema tekočih spi.-.ov ter zemljiških knjig in map v skladu z novimi knjcvnimi območji. Odlok o ustanovitvi Okrajnega sodišča v Domžalah55 z dne X. oklobr,' 1359 je določil ustano"itcv novega sodišča, ki sc izloči iz krajevnega območje'1 Okrrmcga sodišča v Kamniku. Krajevno območje novegn sodišča jc spadalo v krajevno območje Okrožnega sodišča v Ljubljani Okrajno sodišče v Domžalah jc začelo poslovat1 1. januarj;: ■ 1960 na podlagi Odredbe o začetku posloviinja Okrajnega sodišča v Dom Žalah56. Stanje na območju Okrožnega sodisča Ljubljana od 1. januarja 19(i0: nkrn:un soiHslč ok, tijuo soiHii? l.jnbljana Grosuplje Domžale Kjmnik Kočevje Kranj I jnbijana Radovljica R ikek Skolja Loka Trbtvljc Odlok o no*'i določit"! krajevnih območij nekaterih okrij-ih sodišč57 z dne 26. maja .]%() jc kiajcvna območja okrajnih sodišč v Gro-sup! eni, Liubljam, na Rakek j in v Trbovljah, ki so obsegala občine katerih območja sc bila spremenjena z zakonom o spremembah zakona o območjih okrajev m občni58 m z zakonom o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LRS5', na novo določil tako. da so obsegala nova območja teh občin Kiajcvna območja okraju h sodišč, k. so obsegala cbmočja / navedenima zakonoma odprav)] en i h občir p? seje določilo: • kraicvno območje Okrajnega sodisea v Kočevju ic obsegalo občini Kočevje in Ribnica ■ krajevno območje Okrajnega sodišča v Mariboru je obsegalo občine Maribor-Cen ter, Miiriboi Tczno. Marihor Tabor in občino Lenart • krajevno območic Okrajnega sodišča v Novi Gonci pa jc obsegalo občine Dobrovo. Kanal in Nova Gorica Glede na dam Odlok je Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS izdal Odredbo o prenosu opravi1, in o pos'ov,inju nekaterih Ur.list LRS, Si. 17/92/1955. 5£ IJr.lisi LRS, St. 37/147/1959, Ur.lisl I.RS, it. 39/2IO/l'J59 tJr, I isl LRS, Si. 17/106/1960 iS Ur.list i.ks. ii. 2/6/1060. 59 Ur.list I.R5, SI. 9'47/;i960. 56 Članki in razprave arhivi xvii 1094 okraj r il ,-,odišč glede na rjhova nova krajevna obmoeja6f1 ?, dne ¿b. junija 1%0. Odredba je določala, da zemljiške knjige in mape prevzamejo okrajna sodišča, katerih krajevne območje je spremenjene j 72 tiste kitastrskc občine, ki leže v njihovem obmoeju. Če se |c katastrska občina blilajc zemljiške knjige in .nape prevzele tisto okraj 10 sodišče, v katerega območju je ležaf največj1 del katastrske občine. Zb'rke hstin so ostale pri oknjnem sod^ču p.i katerem so bile dotlej. 7', Odlokom o ustanovitvi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah tei o njegovem krp jeznem obrročjub z dn; 3. novembra 1960 ,e bilo do ločeno obmbčje novoustanovljenega sodišča. Leto se je zlocilo i,: območja Okrabcga '-odišea v Celju kra evno območje Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah oa je spadalo v območje Okrožnega sodišča v ' elju. Z Odredbo o začetku poslovanja Okrajnega sodišča v Slovenskih Ko-niicah67 2 dne 2.2. decembra 1960 pa je bil določen naein predaje irt ;7.ročitvc zadev (:;pir;i, zemljiške knjige, m;;pc, listine, arhiv). okrožno sodišče okrajno jOiiiščc Celje Celje Slovenske Konjice Šmarje nri JclSali teštMif 7 Odlokom o ustanovitvi m kraie/nem območju Okrožnega sodišča v K ran ji. ' z dne 29. decembra 1960 je bilo določeno območjr no"o nastalega Okrožnega sodišča v Kranju (okrajna soHiščI na Jesenicah, v Kranju, Radcvljiei ir; Škofji Lok p j Le-ta se ¡z. vzamejo -z krajevnega območja Okrožnega sodišča v Ljubi'mi. Odredb? o pricctku poslovanja 'krožnega sodišča v Kranju in o prenosu opravil na Okrožno ■odišče v Kranju64 z. dne 20. decembra 1960 ie določala način predaje in picvzoma dokončanm ■n nedokončanih spisov -n zadev na pr\i in driigi stopnji novo pristojnost ter prevzem arhiva. Okrožno sodišče v Krpiju je začelo poslovati 1. lanuarja 1960. Odlok o ustanovitvi Okrajnega sodišča ta Jesenieah ter o n;egovcm krajevnem območju65 z dne 29. dcccmbni 1960 jc < oločil krajevno ob močje novoustanovljenega sodišča, k se je izlo čilo --j krajevnega cvmoČja Okrajnega sod:šča v Radovljici. Z odredbo o začetku poslovanja Okrajnega sodišča na Jesenicah 66 z dne 16. marca 1961 jc bil dobčen način prevzema in predaje zadev od Okrnjnega sodišča v Radovljici 60 61 62 63 64 65 66 U:.li5t [.RS, Ur.list [.RS. Ur.list l.RS, Ur.list l.RS, Ur.lisi l.RS. Ur.list l.RS. 'Jr.lisi l.RS. it. 21/123/1960. it. 34/206/1960. St. 38/228/196P it. 39/239/1960. it 39/245/1960. it. 39/240'P60. St. 7/H2/1Mil. na Okrajne sodišče na Jesenicah. Novoustanovljeno sodišče jc začelo posbvati 1 aprila 1961 Sl^njc tia območju okrožnih soiišč Kmnj in okrožno sodišče okru/n 0 sotU.ščc Kranj Jcsonicc Kmnj Radovljica Škofja t.okn Ljubljana Grosuplje Domžale Kamnik Koccvi c Ljubljana Kikck Trbovlje Z Odlokom o ustanovitvi Okrajnega sodišč« v Žalcu67 z dr.c 29. decembra 1960 pa je biht dolo čena kr-ievna pristojnost novonastalega sodišča, ki sej" izločilo iz] krnjevega območja Okrainega sodišča v Cc'ju, spadalo pa jc pod območje Okrožnega sodišča v Celin. Z Uredbo o začetku poslovanja okrajnega sodišča n prenosu »pravd na Okrajno sodišče v Žalcu68 >, dne 29. decembra 1960 je bil določen način p-cdaje i 11 prevzema zadev Okrajnega sodišča v Žalcu od Okrajnega sodišča v Celju (zemljiške knjige,, kalastrske mape, listje, arliiv, icšcnc in nerešene zadeve). Okrijnc sodisec v Žalcu jc začelo poslovat. I. lanuarja 1961 okrožno sodišče tik ni fno ,iY«/('.icc Celic Celje Slovenske Konjice Šmarje pri Jelšah ŠoStanj Žalec i kra :v.iih območij LRS6J z. dne 1. aprila Odbk o no i določitvi nekaterih okrajnih sodišč v L 1961 je krajevna območia okrajnih sodišč v Domžalah, Metliki Tolminu in v Trebnjem, ki so obsegala občine, katerih območja so bila z. zakonoma c spremembah zakona o območjih okrajev in občin v I,RS70 dcloinn sprememena, so se na novo določila tako, da so obsegala nova območja občin, in sber: • krajevno območic Okrnincga jtlišča v Grosupljem je obsegalo občino Grosuplje • kiajcvno območic Okrajnega sodišča v Lju-bliani j c obsegalo obči: c Litija, Ljubljana-1 ic žigrad, Ljubi ;a a-Cen ter, Ljubljana-Moste Polje, Ljubljana-Š>ška, Ljubljana-Vič Rudnik, Logatec, Medvode in Vrhnika • kra-evno območu' Okramcga sodišča v Novem mestu ic obsegalo občino Novo mesto 67 68 Ur.list [.RS, it. 39/241/1960. Ur.list LRS it. 39/246/1961 60 Ur.listI.RS.it. 14/142/1961. Ur.list I.IIS, St. 3/3.3/1961 in M/I3SU961. 70 ariíjvj xvii 1994 Članki in razprave 57 • krajevno območje Okrajnega sodišča v Radovljici jc obsegalo občino Radcvljico • krajevne območje Okraincga sodišča v ikofji L'Mr<-dscd n*ka sodišča, sodt.ikov, tajnikov, pripravnikov, administracije, izvcdcnccv m tolmačev, delo srdisč, nadzorstvo nad sodišči, delo administracije n pjsarniško poslovanje sodišč, vrste vp-stukov ter druge pomožne knjge. Okrom c sod'šča so vodila naslednje vpisnike in pomožne knjige: Su: sodna uprava K. kazenske zv.dcvc na pivi stopnji Kž. kazenske pritožbene zadeve Kr' razne kazenske zadeve G: civilne pravdne zadeve Gž: ci" i lnc pritožbene zadeve R razr-e civilne pravne zadeve So: zadeve socialnega zavarovanja spisek sodnikov porotnikov K zgora' naštetim vpisnikom so vodili šc imenike in naslednje pomužne knjige: - bclcžiiica o kretanju spisov, - popis poslan h spLov, ki iih ,c treba vrnni, - poslovni koledar, bcležnica za roke, - vpisnik potrdil, položenih pri codi"eu, - cv^cnca izvršenih pogojnih sodb, - cvidei.ca denarnih kazni, c\ idenea stioskov ka/cr.skegi postopka On Arhiv Slovenije, Ministrstvo 73 pravosodje, Orj;. '1947. Okrajna sodišča so vodila naslednje vpisnike in pornožre Knjige Su: sodna uprava K1 kazenske zadeve Kr: razne kazenske zadeve G: civilne pravdne zadeve I: izvršilne zadeve O: zapuščinske zadeve R: razne e iu i lnc pravne zadeve Ov: overitve podpisov in listin Pom: pravna p&moč v civilnih pravnih zadevah zcmliiškokr' ižni dnevnik spisek sodnikov porotnikov K vsem omenjenim vpisnikom so sc vodili tudi imeniki in naslednje pomožne knjige: - bcležnica o kretarju spisov, - pop i h pnslar.ih spisov, ki jih jc treba vrniti, - poslovni koledar, - bcležnica za roke, - vpisnik potrdil položenih pri sodišču, - cvidenca izvršenih pogojnih .;odb, cvidcnca denarn h kaznj, - c ridcnea stroškov kazenskega postopka Priročnik za poslovanje s spisi, vpisniki in pomožnimi knjigami minili sodišč (1955) Priročnik, ki je izšel koncc leta 1955 jc podrobno predstavil v splošnem deli! organizacijo sodn'h pisarn (okrajnih, okrožnih in vrhovnegi» sodisca), poslovanje s sp d, vp.sniki in pomožnimi knjigami po oddelkih. V posebnem delu so podrobne predstavljen' vpisniki n pomožne knnge okrajnih in okrožnih sodišč. Okrajra sodišča so vodila naslednje vpisnike: Sn: sodna uprava Su zaup: zaupne zadeve ..odne uprave Ki:r poizvedbe in preiskave K.->: kazenske zadeve zoper polnoietnc osebe K.im: kazenske zadeve zoper mladoletne osebe Kp. pomilosiitvcne zadeve Kr razne kazenske zadeve G: pravdne zadeve 1: izvršilne in zaplcmbenc zadeve O: zapuščinske zadeve Pom: zadeve ci /ilnupravne pomoči Ov ovcri*vc Ov-i: ovcri.;vc listin, namenjenih z.a tujino R . razne civilnopravne zadeve protestni register Pomožne knj jgc Predscdstvena pisarna: - osebri imenik Su - stvarni imenik Sn - imenik stalnih sodnih tolmačev imenik stalnih sodn in i,-.ved ene c v - seznam sodnih cenilcev - seznam sodnikov porotnikov seznam uradnih pregledov 1 - zbirka veljavnih okrožnic Kazenski oddelek: arhivi xvii 1994 Janki iti razprave 61 - imeniki k vpi=i likom - seznam pogoj iin obsodb - seznam zaseženih predmetov kontrolnik denarnih kazni, povprecnm m slioškov kazenckega postopka - poslovni koledar - seznam odposlanih spisov Rravdm oddelek: - imeni! G - poslovni koledar sc/.nam odposlanih spisov Izvršilni oddelek - imenik I - seznam o opravi izvršb - seznam rubežev - seznam razodenih priseg - poslovni koledar - seznam odposlanih sprov Nepravdni oddelek - imeniki Ot R, Pom, Ov (Ov-i) - seznam listi" (L) - poslovil' koledar - seznam odposlanci spt?ov Okrožna sodišča so vodila naslednje vpi. nike1 Sn: zadeve sodne .iprave Sn zanp: zanpne zadeve sodne uprave Kio: poizvedbe in preiskave Kri: razne preiskovalne zadeve K: kazenske zadeve zoper polnoletne osebe Km kazenske zadeve zoper mtadolclne osebe Kp pom H osi i'.vene zadeve Kv: /adeve kazenskega senata Kž: kazenske zadeve na drugi stopnji Kr: razne kazenske zadeve G: pravdne zadeve Gž: civilnopravne zadeve na drugi stopnii R1 razne civilnopravne zadeve Pomožne knjige: Predscdstveni oddelek - osebni imenik Su - stvarni imenik Sn - seznani uradnih potovanj seznam sodnikov porotnikov - seznam stalnih sodnih tolmačev - seznam stalnih sodrih ,zvcdcncev - seznam uradnih pregledov ) ,n II - seznan prehodnih "log zbirka veljavnih okrožnic Preiskovalni oddelek: uiicniki Kii\ Kri - dnevnik sodnika za kazenske poizvedbe in pre iskavc - Dnp - seznam zaseženih predmetov - poslovni koledar seznam odposlanih sp:sov Kazenski oddelek: - imenik- k /pisn.kom - seznam pogojnih obsodb seznam zaseženih predmetov - kontrolnik denarnih kazni, novprečnm n stroskov kazenskega postopka poslovjii koledar - seznam odpo:;laiL;h ;pi: ov sejna knjiga Civilni oddelek, imeniki k vpHi.iknm - poslovni koledr.r - seznam odposlanih spisov - sejna krjiga Zemljiškoknjižne zadeve so bile v priročniku izpuščene, zanje so veljal: predpisi o zemljiških knjigah ,n prav ilniku za vodenic zemijiskih knjig Pravilnik o notranjem poslovanju okrajnih, okrožn h in okrožnih gospodarskih sodišč Dne 1, januarji. 1960 je začel veljati pravilnik o notranjem poslovanju okrajnih, okrožnih in okrczr'1) gospjdarsk sodišč (sodr i poslov-r.ik).RI Dot. čal je splošna pravila za notranje pnslovanie, potek sodnega poslovanja vp snike in pomožne knjige, posebne predpise za posamezne vrste pontopkov in za izvenpredračunsko poslovanje ter poslovanje s pešte. Okrajna sodišča so vodila naslednje vpisnike. Su: zadeve sodne uprave Sn Pov: zanpne in strogo zaupne zadeve sodne uprave Ki. poizvedbe m preiskave K kazenske zadeve Km: kazenske zadeve za mladoletnike Kp. pom i losi i l vene zadeve Kr: razne kazenske zadeve P: pravdne zadeve Pl' plačilni nalogi p izvršilne zadeve O: zapuščinske zadeve Os: zadeve pridržanja R1 razne eivdne zadeve Pi na sodišču sestavljene listine I'om: pravna pomoč Ov l,Ov II: overitve Ovi; overiivc listin, nainemenu- za inozemstvo prolestnj register Pomožne knj-ge: - imenik li kazenskim vpisniKcm seznam pogojnih obsodb seznam zasezepih p-edmelov kontrolniK denari:in kazni, premežen^kih ko-r;st:, povprečrm ir. stroškov kazenskega po stopka seznam izdanin priznanie za krcdit:rane vo/.i"e v kazenskem postopku imenik k vpisnikom P in Pl imemk k vpisnikom? R m Os - seznam mbežev o? kartotečni list rubežev seznan izvršilnemu organu poverjenih izvršb - imenik k /pisniku O - seznam listin imenika k seznamu listin K1 'Jr.lisl 1.US. Si. 42/216/1 62 Članki m razprave ARiIIVI XVII :9<>4 - osebni imenik k vpisniku Su stvarni i"nenik k vpisn:ku Sli - kontrolnik izrečenih redovnih denarnih kazni Okrožna sodišča so vodila naslednja vpisnike: Su: zadeve sodne uprave Su Pov: zaupne in strogo zaupne zadeve sodne uprave Kio. poizvedbe in preiskave Kn: razne zadeve v popravljalnem postopku K. kazenske zadeve Km kazensko zadeve mladoletnikov Ko: poiriilostilvene zadeve |.v z.venobravnavni kazenski senal Kž. kazenske zadeve na drug' stopi ji Kž.m kazenske zadevo mladoleh ikov na drugi siopnji Kr razne kazenske zadeve P: pravdne zadeve Pl: plačMni nalogi Gž: civilne zadeve na dn.igi stopili i R razne civilne zadeve Pomožne knjige: - imenik h kazenskem vpisnikom - seznam pogojnih obsoilb - seznam zaseženih predmetov - kontrol ni k Celjani in kr.zni, premoženjskih ko risti- povprečni 11 ,n stroškov kazenskega postopka - seznam izdanih priznanie za krediuranc vožnje v kazenskem postopku - dnevnik preiskovalnega sodnika - imemk k vpisnikom P i:i P1 m Gž 'men,k k vpisniku R - osebni KiieniK K vp.sniku Su - stvar ii 'menik k vpisniku Su ■ kontrolnik izreče.lih redovnih denarnih kazni Sodni poslovnik (21 junij 1906) Sodn' poslovnik jc stopil v veljavo 1. ianuaria !9(i7 m jc urejal notni nje poslovanje m organizacijo sodišč ter določil vpisnike in pomožne knjige. Občinska sodišča so vodila naslednje vpisnike: Su: stvari sodne uprave SuPov: zaupne m strogo zaupne stvari sodne uprave K poizvedbe ir preiskave K: kazenske zadeve Km: kazenske 'zadeve ra mladoletnike Kr: razne kazenske stvari Kp: pomilostitvenc zadeve P: pravdne stvari Pl: plač.lr i nalogi T 7.vršilne stvari O: zapuščinske stvari Np: nepravdne stvan Os: stvan pri Jržanja St: prisilne poravnave in stečaji R i azne civilne stvari O v i: overitve listin, namenjen in za tujino Dn zemljiškoknjižne stvari Imeniki in pomožne Knjige imeniki k vpisnikom - imenik k vpisniku Dn - seznam pogoju h sodb - seznam zaseženih predmetov - seznam listin - Imenik k seznamu listin - kontrolrik oseb v p. i poni oziroma preiskovalnem za poni - evidenca pravne pomoči občanom rokovnik k dnevniku Dn - dnevnik' preiskovalnega sodnika Okrožna sodišča sc vodila naslednje vpri.ikc. Su: stvari sodne uprave SuPov. zaupne in : trogo zaupne stvaii sodne uprave Kio. poizvedbe m preiskave K kazenske zadeve Km: kazenske zadeve za mladoletnike Kr. r46, ki jo j a iz.dgl Osrednji drža vin firmv Slovenije (odslci ODAS). V okrožni.:i je bilo sodi? čem naročeno, "naj se drž^j i nn izločanju opisov presnega sodnega poslovi ika, obenem pa naj sc skrajšajo roki za izločanje"86. V poročilu ODAS Javnemu tožilstvu LRS /. dne 22. julija 1949 je rečeno, "da -je bijo veliko arhivskega gradiva nničenega žc pred tem časom zaradi nepoučeno:.ti d pomeni r>n os t i arhivskega gradiva lucii za našo novo sedanjost. Mnogim uradom .11 i ista nova m sc ie .silno mudi!;) znebil se starega papiria. Nekateri so ga v velikin količinah odpeljevali v papirnice drug- sc sicer tega n bo upali pač so arhiva lijc spravili aji na pod-slrešje aii pa v vlažne in neprimerne kleli, kjer so prav take bile zapisane imrčcnju"*7. I/, stega poročita jc razvidno, da je Okrajno sod.šče v Trbovljah vse si are arlii";dije nki-';jnega sodišča v Radečah pri Zidanem Moslu oddalo v pa-pirnico za potrebe predelave papirne 'jiduslrije, Na isti način fe bil uničen tudi veli k del gradiva Okrajnega sodišča v Noveni mc^u. Začasna navodila o zavarovanju arbivov"8 so bila krajši sumarn. povzetek rvcziic Odredbe o začasnem zavarovanju arhivov89 z. dne 27. marca I <>4K m so podala le splošna navodila, kdo jr dolžan izroeao iirhivsko gradivo arljivn, navodila o opreir'jcnosli prostorov in strokovni usposob-ijenosi' ' elaveev, opisan pa ije t>Lt tudi postopek pri izločanju (splošno, ne pa Indi posebej za sodišča). Po tem navodilu je vodja ustanove, poleni ko je dobi. predhodno odobritev državnega arhiva imenoval komisijo, k-jc odločila, katero gradi.o sc lahko izloči Predlog je moral potrdili še državni arhiv. Pomanjklnvosl omenjene Odredbe in začasnin na vodpa e bila v tem, da n i sla predpisoval: kaz.n za kršilec. V letni 1°45-I949 seje izločanje sodmli spi sov vsa| načeloma opmvijalo peJtl(tepi : idiSČa v l.juhljiiii. I.jiihljana l'WJ. sir. 92- lao. Aihiv Republike Slovenije (odslej ARS). Ministrstvu /.i pravosodje (odslej MP) Orj_. 9WJ W. h ARS Ainiv AK.S\Sk. ¡945-1950. 8 ARS,MI'LOrii 99/49. 89 Ur.list l:l RJ, ii. 25'I948 spisov, dokler arhivska konferenca natančno ne preuči dosedanjih predpisov glede 'zloeanja oz, li ran i t ve teli spisov, K leinu ukrepu smo bili prsi (jen i zaradi tega, ker smo med izločenimi spisi sodišč ugotovili l.idi spise, ki so za družben in ekonomski razvoj našega naroda izredne važnost- in sc z;Mo na noben način ne snicio uiič iti Arhivska sekcija pri Zgodovinskem društvu za Slovenijo bo .sklicala konferenco,ki se bo vršila še (a mesec, ua kateri bo sklepala o odobatvi sedanjih predpisov glede izločanja sod 11 i !i spi > o v, oz bo zdelala 110 ve, k i jih bo pretiloz.ila vašemu naslovu v izvajanje'"." Ministrstvo za pravosodje jc omenjeni dopis žc I K. junija 1949 posredovalo vsem sodiščem, arhivska sekeia Zgodovinskega d rušiva za Slovenko p;j jc dne ? julija 1949 podala sklep, ki sc ghisi: "Ministrstvo za pravosodje naj izbere iz v rs l svojih pravmkov dobrega arhivskega in zgodovinarskega slrokovniak;it kaieremu bo pove ricn arhivski referent za vsa sodišča v LRS. Kol arhivski referent in konzervator bo imci nalogo, da bo po sodiščih pregledoval spise, dozo rele za izločanje, nakar bo ■ '•žavnemu arhivu poslal pismeno poročilo in predlog, kateri spisi naj sc izločijo9' I Dne 9. marca 1950 jc Sekretariat za gospodarsko koordinat jjc pri Predsedstvu vlade LRS Kidal Odredbo o obveznem zbiranju starega papirja, kjer 1 c bilo med drugim določeno, "'da se mora do 31. marca izprcniiti in odprem up vse zaloge slarc arhive i:> slarega papirji' v smislu Odredbe podjetjem za zbiranje od nad kov in papirnicam. Vsakomur mora biti razumljivo, da ponieir ik izpolnjevanje gornje Odredbe direktno obiranje plana proizvodnje, ker tako ne bo mogoče z.brai- v klošnjem planu zbiranja visoke postavke slarega papirja,k i je kol surovina pla-nran v maleriialiii bilanci ntdustnisk.il podietij Ministrstva lahke industrije"'-'2. Zc 13. marca 1950 je ODAS vložil prolcsl pri Javnem lož 11 sivu LRS m Sekretariatu za gospodarsko koordinacijo in od slednjega še 1 si 1 dan dobilo odgovor, "da odredbe ne bodo spreminjali, glavno 'c samo 10, da oni dosežejo plan, (f nit' o hi h ne bri^a in, da bodo že z 15. marcem začeli z odvozom arhivskega gradiva9-1. Glede na nastalo staujc je ODAS z okrožnico z. dne 24 junija 1950 sodiščem naročil, "da morajo ohranil» ."azen spisov, ki so navedeni v poslovpikn, tudi še nekatere draga spise,tako npr spise stečajnega postopka (S)L nekatere pravdne spise ir. podobno 1,(1 ARS. Arhiv ARS,ik. 1945 195». >] ARS, Ml' Orji. 99/49. ? ars, Ai hi v AKS.Sk. 1950.1955 91 ARS. (\rtiiv AliS.ik. 1950-1955. 9,1 ARS, Mr, OiB.si. mm-«*, arhivi xvii )99A la»k; ,i> razprave 65 Sodišča so bila obveščena Indi o prctlpisih novega Splošnega zakona o državrib arluviI, z dne 23. januarja 1(>50. Ministrstvo za pravosodji: je 23. januarja 1951 ODAS pos'alo poročilo c leni, koliKo so posa-niezna sodišča izločila odpadnega Sipirj« oz. koliko odpadnega papirja imajo še pri pravljencga za oddajo. Iz popisu je razvidno, da so nekatera sodišča ■že oddala kar prcecj.šnjo količino gradiva na odpad, oziroma, da ga imajo pripravljenega za oddajo. Sicer pa se podatki, posredovan' arhivu, pok..zau naslednje stanje: naše ankete ic siare arhive pp sodiščih eea 230 n V" lz omeni :nega po:oeila Miinsirslvu za pravosodje FLRJ -e sicer razvidno, da je bila anketa, ki jo je Min strstvo /a pravosodje LRS izvedlo med slovenskimi sodišči izvedena brez prisotnosti predstavjiikii ODAS in je imela namen pokazati delo ni razmere v arhivih sodišč v najlepši luči, n. pa sc dotaknila probbmankc Bite vanj a arniv-skega gradiva. ,\odiščo prii>rr, Gornja Radgona, Slovenj Gradec I .intonier) so del starega arhi- i j prevzela lokalna muzejski: društva. Po podatkih Navodila za škartranje96 so 6:1 a prva navo-dillii, k so urejala sistem izločanja in so bila pozilvna Ic v tej smeri ker so predpisovala vsem uradom, nstanovam...., "'da morajo za škartiranjc arhivskega g adiva ¡pridobiti dovoljenje državnega arhiva."97 S 'eni predpisom sc ic s;cer nekoliko ustavilo prebrano izločanje, čeprav je bilo navodilo zelo posplošeno pa t ud do neke m-;rc neustrezno, sij nj upoštevalo specifičnost, posameznih repu bi" ■n zgodovinskih tradicij p-i nastajanju arhivskegn gradiva. Spomenica Glavnega arhivskega sveta FLRJ z dne 4 oktobra 1952 je imela predvsem namen, da opozori ustvarjalec in imetnike arhivskega gradiva, da sc kljub zakonskim i eupisom arhiv sko gradivo še vedno uničuje, bi o 'c v bistvu za Apel j da sc prikaže problema t ika cchtnc arhivske <15 E A KS. Arhiv ARS, ik. 1950.1955. llr.lisl n.HJ. V S/I9S2. ARS. Arhiv ARS. ik. 19SV 1160. 66 Članki i» razpravo ari M vi xvii 1994 stroke in nerazumevame širše j a vnosi i za le probleme. Tako je npr. ODAS že lela l<)4y prijavil uničevanje arhivskega gradiva Javnemu tožilstvu 1 ,R S k. paje 5. oktobra 1949 odgovorilo, "da glede na io, da je hilo gradivo o rajnega sodišča v Ratečah uničeno že leta 1945, docim so i/šli pozitivni predpisi o čuvani» arhivov šele mnogo kasneje, tožilstva takih primerov niso raziskovala, ker tudi v p-imeni ugotovljenih krivcev ni bilo potrebne zakonske podlage za nj'hovo kaznovanje"98. Iz nadaljnje korespondence ined ODAS in Javnim tožilstvom LRS jc razvidno, da le-to ni posvečalo skoro nikakršne pozornosti protestom ii peticijam ob uničevanju arhivskega gradiva. Ne samo Javno tožilstvo LRS, temveč tud-druge sodne inštit.icijc so kljub zakonskim predpisom mcic zclc negativen odnos do arhivskega gradiva, kar ic razvidno tud' iz poroei'a ODAS Glavnemu arhivskemu svetu FLRJ / dne 17. julij» 1952, kjer je med drugim rečeno, "da so po mnenju pristojnih za ODAS dovolj dobri klcln-prostori sodne palače. Arhivski materijal jc žal mnogim se vedno star nc reben panir, ki se ga je treba čimprej zneb"i."9J Tudi dopis ODAS predsedstvu vlade LRS o uničenih arhivih in o nadaljnjem uničevanju arhivskega grad iva z dne 13. okiobra 1952 ni dal nikakršnih rezultatov. Poleg pretiranega izločanja in uničevanja arhivskega gradiva je prišlo tuc do odtujitve arhivskega gradiva sodišč - kiiiastrskili map s stram Narodnega muzeja Lc-ta si je "protizakonito že let; 1947 prilastil kopije katastrskih map za bivšo Slaicrsko (602 kalaslrsk, občini) in kopije kaiastrskih map občin Gorenjske. Katastrske mape so arhivsko gradivo in nc muzciski predmet, služijo znanstvenemu inziskovunjn nc pa razstavi, Naša ustanova se že pet let bori, dr. pridejo te mape tja, kjer je cs ostal' arhi 'sk. matc-ijal iz mapnega arhiva."100 Glede zločania nepotrebnega dokumenti, nega gradiva jc ¡odni poslovnik iz leta 1959' določal kategorije gradiv;?, ki se morajo nt a niti trajno, in sicer: - spisi, k so po svoji vsebin: zgodovinskega, znanstvenega ali političnega pomena, spjsi sodne uprave, k. so pomembni za občo ali kraievno zgodovino, - gr^dhciii spisi z načiri in spisi o pravnih razmer', i h glede sodri h poslopij, - spisi o ustanovah in sk adih pod sodno upravo, - zemljiške krjige rjegiMri gospodarskin organizacij n druge iavne kujige z, vsemi listinami, ki se nanašajo nanje, spisi o osnavljanjn in popravljanju ta/nih knjig, sp.si, ki se 9S ibid. 99 »bid. imibi . 101 Ur.lisl l.RS,il 42'216/1959 nanašajo na | i laganje listin o prenosu lastnine na zcmlii.ščih, ki niso vpi ana v zemljiško knjigo, obenem s položenimi listinami ter zadevni vpisniki in! pomožne knjige, - oporoKC ::i druge pomembne 1 i si i ne; j ,0j Ur.lisl SIíS', Í1. 14/1590/1981. 104 l/<1aí ¡t.publiíki komite /a kuluro, Ljubljana 1984. sir. 107109 105 Ur.list SRS, SI. 2/128/1989. ARHIVI XVII 1954 Člaiiki i» razprave 67 Cilj arhivske stroke v Sloveniji je izdelava oz. priprava tipskih navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva redrih so ciiše. Do sedaj pri nas še fii bilo izdelanih cz. izdanih nikakršnih tip.skili navodil, ki bj določala kategorije arhivskega gradiva sodišč za celotno nbinočje Slovenije Z uvajanjem računalniške opreme v slovenske arhive pa so se pri regionalnih arhivih pojav le tud:' potrebe po enotnem tipskem navooilu za odbiranju arhivskega gra-('iva redmh sodišč. Medtem, ko je ArLv Rc publike Slovenije pristojen za gradivo Vrhov nega sodišča in zato tn n: potrebno tipsko navodilo, pa so regionalni arhivi pristojni za vse gradi"o rednih sodišč na svojem območju Izdelava tipskih navodil za odbiranje arhivskega gradiva i/ dokumentarnega grad'va rednih sodišč (okiajnih, okrožnih, občinskih, temeljnih :n višjih sodišč) naj bo ena prvih nalog slovenske arhivske službe, saj prav gradivo rednih sodišč do sedaj iz različnih vzroKov ni prihajalo v arhive tako kot bi moralo. ARHIVSKO GRADIVO RFDN1H SODIŠČ PO LETU 1945 V SLOVENSKIH REGIONALNI!] ARHIVIH Rcginalm arhivi v Slovenip so za svoja ob močia prevzeli razmeroma malo gra£;va rcdnil-sodišč, deloma zarad' pomanjkanja prostora deloma zarad: pretiranega izločanja oz. neohra-njenosti gradiva deloma pa ti:di zaradi neustreznih odnosov na relaciji arhiv - sodišče kot imetnik oziroma ustvarjalec arliivskcga gradiva. iz do scdrv izdanih vodnikov, ki sc jih izdali slovcnsk' arhivi, je težko razbrati, keliko grat.iva rcdniti sodišč za to obdobje hramj i .slovenski arhivi Nekateri arhivi npr. z letom 1945 napravijo mejo (zaključijo fond) in začnejo z novim fondom (Marbor, Koper, Ljubljana ■ delno), medtem ko drjgi arhivi fondov ne delno o/ironia nc postavljajo mejnih letnic (Celje, Ptuj delno) in prav pri teh je zato težko ¡igotovit', koliko je gradiva samo za obdojjc po leti? 1945. Tn gre le za gradivo rednih sodišč / regionalnih arhivih (okrajna in oKrozna sodišča) nc pa za gradivo Vrhovnega sodišča, za kateregr jc pristojen Arhiv republike Slovenije. Sicer pa regionalni arhivi v Sloveniji hranijo sledeče gradivo rednih sodišč po letn 1945: ZGODOVINSKI ARHIV CHL1E; • Okrožno sodišče Celje (1898-1948); 63,5 trn, popis V,r' Vodu,k pejondih in zbirkah ZA C, 1985 POKRAJINSKI ARHIV KOPER1. • Okrožno sodišče Koper (1945 1954); 8 knjig, 18 škatcl; 2 tm, ncnrcicno • Okrožno sodišče Gorica (1945-1954); 16 knjig, 23 škatei, 2,9 tm, neurejeno • Okrožno sodišče Postojna (I945-1954)- 14 knjig, 26 škatcl; 2,9 tm, neurejeno Vir: Arhivski fomlovi i zlh >kc n SFRJ, SR Slovenija, 1984 ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA. Kuotic zfl območje nhljuhljanske regije • ObčinsKo sodišče kamnik (194^-^968); 86 škatcl' 8,6 tm, popis 1994 • Okmjno sodišče Lož (] 783-] 963); 157 Škatcl 3 fasciKli, 1 knjiga; 16 tm pop s • Okrajno 1 odišč^ 'akek (19^3-19^3); 6 škatei; 0,6 tm, popis Iluotii ta Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto: • Okrožno .sodišče Novo me.lo (1921-1959); 341 škatei, 2 knjigi; 34 2 tm, popis • Okrajno .sodišče mornelj (18M 1%1); 145 škatcl, 14,5 tm, ponis • Okrajno sodišče Trobnjc (1899-1957); 49 faseiklov, 50 knjig; 9 tm, ni popisane Enola za Gorenjsko Knuij, • Okrajno sodišče Radoviiea (1793-1962); 197 fas^iklov, 31,5 (m, prevzemni seznam • Občinsko sodišče Radovipea (1952-1955);, 31 tm, nij>opi:;ano Enota v Skofji Loki • Okrajno sodišče Školja Loka (1782 - 1950); 270 škaicl, 236 knjig; 46,5 tmv inventar, popis Vir: Vodnik Zgodovinski-ga arhiva Ljubljana Ljubljana 199?. POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR: • Okrajno sodišče Gornia Radgona (1945 1950); 89 faseiklov, 5 knjig: 13 tm • Okrajno sodišče Mi.rib^r (1945-1950), 92 faseiklov; 23 ;m • Okrajno sodišče Murska Sobota (1945 1950); 53 faseiklov; 10,5 tm • Okrajno sodišče Slovenska Bistrica (1945 1950); 18« faseiklov; 1 5 tm Vir; Vodnik po fondih in zbirkah PAM, 1990 POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA: • Okrahio narodr.o sodišče Tolmin (l °44 1947); I faseikel Vir Arhivski fondovi i zbirke n SFRJ, SR Slovenija, 1984 ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ: • Okrajno sodišče Ptuj (1880-19{,cn Sninuaei^rr■ i'nfrj ' .'i.■'■■":■ Ä«iKt(. uni) Siörm Hita-ÜcciiiÜicnačč