PTUJ, 20. decembra 1968 Št. 50 Leto XXI. lzv Novoletni vrtiljak«. Dramska sekcija Svobodo iz Ptuja pripravlja igrico Jan- ko in .Metka. Za najmlajše bo otroški vrtec pripravil lutkovno igrico. Mestni kino bo predvaja! od 26. do 28. decem- bra risanke. Delavska univerza iz Plu!a imeia predavanja z diapozitivi v šo- lah. ZR Razprava o proračunu SRS v odborih repoJbliške skupščine med drugim razpravljajo o pred- logu zakona o proračunu Sociali- stične republike Slovenije (repu- bliškem proračunu) za leto 1969. Republiški proračun za prihodnje leto obsega dohodke v znesku 621,600.000 N dinarjev. Te dohod- ke po predvideni bilanci tvorijo: prispevki (253,300.000), davki (258, 600.000 dir) takse (40 mili- jonov din), dohodki po posebnih predpisih (12,500.000 din), dohod- ki organov in razni diugi dohodki (1,300.000 din) ter dopolnilna sred- stva (55,900 000 din). Po predlogu proračuna naj bi se dohodki razporedili: za znanstve- no dejavnost 34,070.500 N dir, kulturno prosvetno dejavnost 31 milijonov 794.140 din, socialn? varstvo 128,563.000 din, zdrav- stveno varstvo 3,198.000 din, za delo državnih organov 265,232.593 din, za namenska dopolnilna sred- stva občinam 3,350.000 din, za de- javnost družbeno-političnih orga- nizacij in društev 18,357.663, za negospodarske investicije 68 mili- jonov 907.817 din, za gospodarske posege 30,882.000, za proračuinske obveznosti iz prejšnjih let 15 mi- lijonov 494.838 in za rezervni sklad 12,000.000. Sredstva v višini 9 mj- lijonov 749.449 dinarjev pa so še nerazporejena. Razprava o prometnem davku v skup- ščini SRS Republiški davek od prometa blaga na drobno, ki je sedaj v ob- ravnavi v republiški skupščini, se Mvaja zato, ker za leto 1969 fe- deracija ne bo več predpisala ma- ksimalne stopnje občinskega in republiškega davka od prometa blaga na drobno in ker je bil v letu 1968 spremenjen in dopolnjen temeljni zakon o prometnein dav- ku. Med novimi dodatnimi določba- mi je zlasti pomembna oprostitev republiškega davka od prometa blaga na drobno za kmetijsko opremo (traktorje s kmetijskimi priključki, škropilnice, molzne stroje, slamoreznice, mlatilnice, vozove itd.), razen za ročno orod- je. Z oprostitvijo naj bi stimuli- rali naku^p kmetijske mehanizacije, kar na; bi med drugim delno pri- pomoglo k povečanju produktiv- nosti tudi v zasebnem sektorju kmetijstva. Še nadalje se oprošča plačila re- publiškega davka od prometa bLtga na drobno promet z alko- holnimi pijačami. V predlogu zakona se predlaga tudi zvišanje stopnje republiške- ga davka od prometa blaga na drobno od sedanje enotne stopnje 2^/0 na 3,50/0. Prav tako predlogi zakona določa, da stopnje občin- skega davka od proineta blaga ne smejo presegati 4 odstotke, razen od alkoholnih pijač in alkohola. Stopnje občinskega davka od oseb- nih avtomobilov pa ne smejo biti nižje od 4 odstotke. Zakonski predlog tudi predvide- va, da se pri obračunavanju pro- metnega davka od končnih izdel- kov individualnega obrtnika — proizvajalca odbije republiški da- vek od prometa blaga na drobno, ki ga je obrtnik plačal od mate- riala za take izdelke. Po VI. kon- gresu ZKS Po VI. kongresu Zveze komu- nistov Slovenije lahko ocenju- jemo njegovo delo, predvsem pa pogledamo, kaj nam novega pri- naša resolucija, ki so jo soglasno sprejeli delegati, ter tako so de- legati zadovoljni s potekom kongresa. Z nekaterimi smo go- vorili že naslednji dan. Vsi so bili enotni, da še noben kongres ni bil tako delaven. Križala so se tudi različna mnenja. Toda obveljalo je le tisto, za kar so vsi smatrali, da je najbolj prav. Eden od delegatov iz bistriške občine je bil tudi Tone Berdnik, delavec iz Impola. Ko smo ga vprašali po njegovih vtisih s kongresa, je dejal: »Nisem pričakoval takšne temeljitosti pri delu konsresa, predvsem pa ne tako široke razprave. Sode- loval sem v komisiji za družbe- no-ckonomske odnose. Priprav- ljenega je bilo toliko materiala, da je bilo naše delo v glavnem poiskati pravilno pot. Bilo je tu- di nekaj zgrešenih izhodišč, ven- dar se je vse izgladilo. Sekretar občinskega komiteja ZK Slovenska Bistrica Alojz Ko- res se ni mogel udeležiti kon- gresa zaradi službene zadržano- sti. Kljub temu pa pravi, da je izredno zadovoljen z njegovim delom. Obžaluje samo, da ni bil v enega od stalih organov kon- gresa izvoljen kak kmet—komu- nist z območja naših štirih ob- čin, kar so bitriški komunisti pred kongresom želeli. S kongresa so delegati poslali pismo tovarišu Titu, v katerem pravijo, da so na kongresu izvo- lili temeljna politična stališča za neposredne naloge, ki nam jih narekuje družbena in gospodar- ska reforma, utrjevanje in širje- nje samoupravnih pravic delov- nih ljudi, skrb za človeka ter za njegovo kulturno in moralno po- dobo, razvoj socialističnih od- nosov, med narodi in ugled soci- alistične Jugoslavije v svetu. V zaključnem delu kongresa so bile volitve. Za predsednika centralnega komiteja je bil iz- voljen Franc Popit, za srekre- tarja sekretariata CK ZK Slo- venije pa inž. Andrej Marine. Iz bistriške občine je bil za čla- na stalnega dela konference iz- voljen Tone Berdnik, iz ptujske pa Stanko Lepe j. Branko Gor- jup je bil izvoljen v centralni komite ZK Slovenije. i TE DNI PO SVETU Trenutek Bližnjega vzhoda Nedavna akcija arabskih ko- mandosov v Jeruzalemu, ko je bilo precej mrtvih in ranjenih, nikomur ne dopušča dvomov, ali bo Izrael to maščeval ali ne. Akcija bo izzvala proti akcijo in tako dalje v neprekinjeni krvavi verigi krvi in požarov na Bližnjem vzhodu že dvajset let. Opazovati stvari s hladnimi očmi opazovalca z razdalje ne- kaj tisoč kilometrov in si iz- mišljati potrebne sklepe o med- narodnih ukrepih, ki bodo po- mirili lokalno situacijo na ne- kem območju, bi pomenilo za- nemarjati širše nevarnosti, ki so usodno dalekosežnejšega po- mena za svet in za današnjo eksplozivno »koeksistenco« na- sprotnih si interesov na medna- rodnem poprišču. SLEPA ULICA V političnem slovarju je »sle- pa ulica« izraz za neuspeh v iskanju neke rešitve. Izhoda ni našla resolucija varnostnega sveta ZN v lanskem novembru, niti posebni odposlanec svetov- ne organizacije Gunnar Jarring, katerega misiji so pripisovali razni ljudje različen pomen. In tako pridemo po že utrjeni lo- giki razmišljanja do neizogib- nega vprašanja: v katerem grmu tiči zajec? Globalno gledano je jasno, da Bližnjega vzhoda ni mogoče izločiti iz splošnih gi- banj v mednarodnih odnosih, PALICA Opazujoč zadevo pobliže ni- smo daleč od ugotovitve, da ima bližnjevzhodna kraza svoje no- tranje specifičnosti, katerih ne- katere so takšne že od nastan- ka izraelske države in od od- ki so proizvod trenutnih pro- cesov, predvsem v arabskih de- želah. Ne da bi mnogo razpravljali o subtilnosti politične situacije, kar mnogi tako vneto iščejo, se izraelska specifičnost ni izpre- menila. Od vojne v letu 1948 pa vse do danes so Arabci čutili pritisk iz Tel Aviva in je go- vorjenje o izkušnjah, ki so si jih pridobili Arabci v teh dvaj- setih letih povsem odveč. MORATORIJ Najnovejše variante in poli- tične dileme v Tel Avivu okrog politike do okupiranih prede- lov ne zagotavljajo mnogo upov v konstruktivno rešitev proble- ma. Poročila iz Tel Aviva go- vore, da je popularnost Moše Dajana tako velika, da bi zlah- ka dobil volilno bitko v izra- elski državi. Kje je izhod iz »slepe ulice«, ni težko ugotoviti. Istočasno se zdi, da bi vsiljena rešitev veli- kih sil, ki o njej govorijo kot o možni obliki rešitve proble- ma, ustvarila samo začasni moratorij na tem območju. Zal mislijo mnogi, da je tudi to bo- lje kakor eksplozija iz črnih oblakov, ki se zopet zbirajo nad bližnjevzhodnim nebom. IM Jugoslovanski turistični novinarji v Ptujuj Tudi v Sloveniji so nerazvita območja... Minuli teden se je v Ptuju tri dni mudila skupina jugoslovan- skih turističnih novinarjev. Na sestanku njihove sekcije na Bor- lu so govorili o dosedanjem delu in kako izboljšati delo sekcije v bodoče, da bi čim več pripomog- li k razvoju turizma v Jugosla- viji. Predstavniki skupščine obči- ne Ptuj, predsedniki odborov in pododborov za proslavo jubilej- nega leta mesta Ptuja in pred- stavniki Turističnega društva so priredili novinarsko konferenco v Ptuju. Franjo Rebernak, pred- sednik SO Ptuj, je pozdravil no- vinarje in se jim zahvalil, da so izbrali mesto Ptuj za delo semi- riarja. Novinarje je seznanil o ptujski občini, o mestu Ptuju, o pripravah na proslavo 1900-let- nicc Ptuja, o turizmu v mestu in okolici in odgovarjal na vpra- šanja novinarjev. Namen prosla- ve v jubilejnem letu je pred- vsem opozoriti na znamenitosti mesta Ptuja in na to, da širša družbena skupnost nima poslu- ha za pomoč pri obnovi in ure- ditvi starega mesta in številnih zgodovinskih znamenitosti. No- vinarji so z zanimanjem poslu- šali poročilo o šolstvu v občini. Seznanili so jih z neenakimi po- goji šolanja. Po sredstvih na u- čenca je ptujska občina na pred- zadnjem mestu, po številu šolar- jev pa na drugem mestu v Slo- veniji. Na presenetljivo vpraša- nje enega izmed novinarjev z juga, da je zadnje čase govora o nerazvitih področjih v Slove- niji, je F. Rebernak jedrnato idgovoril: »V Jugoslaviji prizna- mo nerazvita področja, v Slove- niji pa ne, čeprav jih imamo že v ptujski občini: Haloze, Sloven- ske gorice.« Nadalje je povedal o nizkem nacionalnem dohodku v ptujski občini. Povedal je tudi, da mnenje, da so ceste v Slove- niji asfaltirane, ni resnično. To velja samo za nekatere predele Slovenije. V ptujski občini je še veliko slabih makadamskih cest, ki so največja ovira pri razvoju turizma. Ptujska občina ima v načrtu modernizirati vsaj 20 km cest. Kako bo dobila sredstva, je še vprašanje. Ko so govorili o možnostih razvoja turizma v ptujski ob- čini, so ugotovili, da najbolj pri- tegnejo zgodovinske znamenito- sti. V bodoče pa bi bilo potreb- no še veliko napraviti.. Zado- voljivo kopališče bi bilo nujno potrebno, saj se v premrzli in deroči Dravi ni moč kopati. Po- večati je treba sedanji izletniški turizem, ki ga gojita oba hotela v občini. Povečati bi bilo potreb- no turistične kapacitete, pred- vsem za prenočevanje. Mnogi morajo prenočevati v Mariboru, ali se odpeljejo mimo Ptuja. Iz- letniški turizem mora izkoristiti naravne lepote okolice Ptuja, predvsem Slovenskih goric in Haloz. Preveč smo dajali pred- nost razvoju drugih vej gospo- darstva, ki dosegajo sedaj 80 od- stotkov nacionalnega dohodka. Več bo treba storiti pri turistič- ni propagandi. (Konec na 2. strani) Novinarjem iz .lusoslavijc so odgovarjali Franjo Rebernak. Drago Hasl, Frido Klančnik, dr. Danilo Dougan, Viktor Makovec Folo: S. Kosi Proračun občin v prihodnjem letu Pred sejo SO Slovenska Bistrica Torkovo dnevno časopisje je prineslo v predsedstva občin- skih skupščin sirom Slovenije precej zmede. Po instrumentih, ki so jih razložili pred maribor- sko skupščino, bi ta utrpela v prihodnjem letu zmanjšanje proračunskih sredstev za skoraj milijardo starih dinarjev. Po- dobna situacija pa je bila tudi v drugih občinah. Glede na to sem obiskal taj- nika skupščine občine Slovenska Bistrica, Steva Eberla, da bi zvedel, kakšna bo situacija v tej občini. Po tako razloženih instrumen- tih bi se proračun naše občine zmanjšal za 130 (starih) milijo- nov dinarjev. Kljub temu pa re- publiški materiali predvideva- jo v globalu povečanja občin- skih proračunov vsaj za pet od- stotkov. Zato nas tembolj čudi takšna situacija. Pogovarjali smo se tudi z drugimi v Slove- niji, toda v nobeni po teh in- strumentih ne oodo imeli več- jih sredstev. Za to menim, da ni vse v redu in da bo treba najti izhod iz takšne situacije. — Za kdaj planirate sejo SO in kaj bodo Rlavnc teme zadnje letošnje seje? Zadnja letošnja .seja skupšči- ne občine bo verjetno proti kon- cu naslednjega tedna. Med naj- važnejšimi temami pa bo vse- kakor razprava in ocena mož- nosti razvoja občine v prihod- njem letu. Prav tako bomo z novim le- tom povečali kader na davčni službi. Okrepljena davčna služ- ba bo lahko bolj strokovno in pa hitreje opravljala svojo služ- bo. Z odborniki bomo na prihod- nji seji skupščine občine obrav- navali tudi analizo ekonomske- ga centra iz Maribora, ki jo je priredil možnostim večjega raz- voja v gospodarstvu in s tem vzporedno večjega vključevanja v delo domače, predvsem ženske delovne sile. Razprava pa bo tekla tudi o zvišani stopnji osnovnega pri- spevka od sedanjih pet odstot- kov, na bodočih 5,o odstotka. V desetih mesecih letcšnjega leta izkazuje sklad za socialno zava- rovanje več kot 301 tisoč dinar- jev izgube. Do konca leta pa se pričakuje, da bo ta izguba nara- sla na 1,7 milijona dinarjev. Ta primanjkljaj bo sicer pokrit iz rezerv, tako da na področju mariborske regije ne bodo uva- jali dodatnega prispevka za so- cialno zavarovanje delavcev. Toda ker želi zavod iiovečati obseg in kvaliteto svojih storitev ob nekajletni stagnaciji, je nuj- no, da se poveča ta stopnja os- novnega prispevka. S tako po- večano stopnjo bi sklad zbral za 10,52 odstotka več sredstev, kar bi znašalo v dinarjih čez 7,3 mi- lijona. Na zadnji seji pa bomo obrav- navali tudi informacijo, ki jo bo pripravilo predsedstvo o pro- računski potrošnji v priiiodnjem letu. Ne bo tako kritično Prva razburjanja od torka zjutraj do večera pa so se že po- legla, ker so našli v predsedstvu izvršnega sveta solucijo, da bodo ostali proračuni občinskih skupščin v prihodnjem letu v glavnem na isti ravni kot v le- tošnjem letu. -b Vreme Lunine spremembe in vre-' menska napoved za čas od so- bote, 21., do nedelie, 2». de- cembra v,m. Mlaj je bil včeraj, 19. decem- bra ob 19.19. Napoved: Postopoma bo to- pleje, zato bodo pogosto rahle in kratkotrajne padavine, spr- va sneg, nato dež. V soboto, 21., in v nedeljo. 22. decembra, bo verjetno deževalo. Sneg bo po dolinah skopnel. Nočne temperature bodo ma- lo pod ničlo, dnevne pa od nič do +6 stopinj C. Alojz Cestnik Stran 2 TEDNIK — petek, 20. decembra 1968 Stran 2 Bistriško gospodarstvo v letu 1969 Srednjeročni načrt razvoja bi- striške občine je predvidel precej hitro rast gospodarstva. Sedaj, ko ob koncu leta ocenjujemo ta raz- voj, moramo ugotoviti, da je ra- stel nekoliko počasneje od pred- videnega. Na to opozarja pred- vsem zbirni pcikazatolj gospodar- skega razvoja, to je družbeni pro- izvod, ki se je poprečno letno po- večal za 7,4 «/n, torej za tri odstot- ke manj. kot je bilo predvideno. Rezultati proizvodne industrije v zadnjih treh letili prav tako za- ostajajo za predvidenimi stopnja- mi rasti razvoja. Kljub temu se je industrijska proizvodnja v zad- njih treh letih povečala za 25 od- stotkov. Ce pogledamo tako vse dejavnosti skupaj, lahko ugotovi- mo precejšnje povečanje, moramo pa reči, da poprečje zaostaja za nekoliko odstotkov za predvide- nim razvojem. IN KAKO V LETU 1969? Ker se predvideva za prihodnje leto zaostajanje za dosežki repu- bliškega poprečja, so bo moral v rebalansu in v operativnem pro- gramu dati večji poudarek možno- stim zaposlovanja. Največje mož- nosti v zaposlovanju v prihodnjem letu. v katerem se predvideva po- spešena gospodarska rast tako v industriji, gradbeništvu, trgovini in v zasebnem sektorju, bodo rav- no na teh področjih. Potrebno pa si bo prizadevati za večjo rast za- poslenosti tudi v drugih panogah gospodarstva v občini. Na področju kmetijstva, ki pred- stavlja za bistriško občino močno gospodarsko panogo, bodo morali dati poudarek večji proizvodnji, predvsem pa povečati kooperacij- sko proizvodnjo. Ob tem bodo mo- rali uvesti takšno upravljanje, da bodo v enakem razmerju zastopa- ni interesi zasebnega proizvajalca kot družbenega sektorja kmetij- stva. Glavni poudarek v šolstvu bo v prihodnjem letu na izboljšanju učnega uspeha, racionalizaciji po- uka, sistematskem izpopolnjevanju učnega kadra, razširitvi učnih pro- storov ter nabavi sodobnih učil. Investicijska sredstva v šolstvu in sredstva iz samoprispevka bodo porabljena za gradnjo šole v Ma- kolah ter za začetek gradnje šole v Poljčanah. Glavna naloga v komunalni de- javnosti bo nadaljevanje preskrbe občanov s pitno vodo s sočasno ureditvijo kopališča v Zgornji Bi- strici. 2e za prihodnje leto pa bi morali planirati asfaltiranje ceste od Spodnje Ložnice do Oplotnice, za katero ta krajevna skupnost že zbira krajevni samoprispevek. Vzporedno z gradnjo ceste bi mo- rali tudi skrbeti za večji razmah turizma na tem delu Pohorja. Občina bi morala v prihodnjem obdobju natančno registrirati pro- met in po tej analizi nato razde- ljevati sredstva posameznim kra- jevnim skupnostim za p>otrebe nji- hovih cest. V prihodnjem letu bo treba stabilizirati cene za vodo In kanalizacijo, predvsem, bi morale te cene temeljiti na bolj ekonom- skih Izhodiščih. Cene so stare že nekaj let in jih bo potrebno na določenih območjih celo podvojiti, ker sedanje ne krijejo stroškov pridobivanja pitne vode. S takšno povišano ceno pa bi dosegle ra- \'en v republiki In državi. V naslednjem letu je predvideno ludi znatno povečanje industrijske proizvodnje. Največje povečanje temelji na povečanju kapacitet v Impolu. Proizvodnja novega obra- ta valjarne, v katerem bodo izde- lovali pločevino in trakove, se bo povečala skupaj z ostalo proiz- vodnjo v tem podjetju za več kot devet tisoč ton. Ce tako gledamo, kakšne so možnosti razvoja občine v prihod- njem letu. lahko rečemo, da bomo lahko zabeležili še večji porast kot do sedaj, ki pa bo verjetno kljub vsem naporom še vedno manjši, kot pa bo republiško po- prečje, -b Slovenske ceste so preobremenjene tudi zaradi tranzita Sredstva tja, kier so potrebna v Tedniku smo že tolikokrat pisali o nemogočih cestah na na- šem območju, da bi se morali bralcem pred nadaljnjim pisa- njem o cestah opravičiti. Tokrat poglejmo še nekatere stvari, in to res na kratko. 2e dalj časa kritično ocenju- jemo prevelik odliv sredstev iz občin v republiške in zvezne proračune, iz katerih naše ob- močje bore malo dobi. Ta veri- ga se ne začne pri občini. Re- publika Slovenija je prav tako prikrajšana, kar je lahko skle- pati iz naslednjih podatkov: prek slovenskih mejnih preho- dov gre nad 90 odstotkov vseh turistov. Večina teh se v Slove- niji ne zadržuje. Od omenjenih tranzitnih turistov nima sloven- sko turistično gospodarstvo sko- raj nič. Večina se jih prepelje v druge predele, kjer ima od njih korist tamkajšnje turistično go- spodarstvo. Cestni promet v Sloveniji be- leži 25 in pol milijonov potnikov, od tega 8 in pol milijonov kra- jevnega prometa na leto. Slove- nija je postala obremenjena tranzitna dežela. Tranzitni pro- met iz leta v leto raste. Ceste zdaleč ne ustrezajo naraščajoče- mu prometu. Promet je še toliko večji, ker se večina potnikov, če prav potujejo v različne kraje v Jugoslaviji ali skozi njo, pelje po slovenskih cestah. Zaradi tega prodajo bencinske črpal- ke ogromno goriva in drugih goriv za cestni promet. Zal gre prevelik del izkupička pri pro- daji goriv v zvezne blagajne. Ce pa gledamo s stališča občin, kot je na primer ptujska, pa gre prevelik delež v republiški in zvezni proračun. Tudi tu mora- mo iskati vzroke za slabo stanje cest, ki jih uničujejo vsa jugo- slovanska vozila in tista, ki pe- ljejo v najrazličnejše kraje v Jugoslaviji ali skozi njo. Poleg tega moramo iz republiških sred- stev graditi še vrsto drugih ob- jektov, ki koristijo celotni jugo- slovanski skupnosti. Ena takih stvari so objekti carinarnic in slovenskih mejnih prehodov. Z. R. Kdo in kako m\ uporab- lja gmajne? Na minuli skupni seji svetov za kmetijstvo in gospodarstvo občine Ptuj so predstavniki krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem polju vprašali o last- ništvu in izkoriščanju gmajn. Pritoževali so se, da je kmetij- ski kombinat iz Ptuja gmajne odvzel, ne izkorišča pa jih na- mensko; celo prodaja jih. KK Ptuj bo o tem poročal na pri- hodnji seji občinske skupščine. Prevelik odtok icvalificirane deiovne sile v tujino Medtem, ko na eni strani ugotavljamo, da bi potrebovali v ptujski občini veliko kvalificirane delovne sile, ima 15 odst- prijavljenih nezaposlenih ustrezno kvalifikacijo. Po zadnjih po- datkih Zavoda za zaposlovanje je v ptujski občini nezaposlenih: 208 moških, 393 žensk, 186 mladih do 18 let. Delo išče tudi 109 invalidov, od tega 26 žensk. Skupaj je trenutno nezaposlenih 870 oseb. V devetih mesecih tega leta je bilo v ptujski občini zaposlenih v gospodarstvu in negosipodar- sitvu 11.378 oseb v mesečnem po- prečju. V isitem obdobju lani znaša število zaiposilemih 11.727. To pomeni znižanje števila za- poslenih za 3 odstotke- V go^s- podairstvu se je zmainjšalo šte- vilo zaposlenih za 386 oseb, v negos/podarstvu pa se je zviša- lo za 37 oseb. Iz ekonomskih vi- dikov je taka smer razvoja za- poalovainja vsaikomur negativ-- na. V drugem polletju letos je značilino, da je zaposliovanje na- ših delavcev v tujini doseglo ne- predviden obseg. Iz ptujske ob- čine se je januarja zaposlilo v tujimi le 11 oseb, v oktobru pa že 97. Pritisk tujih delodajalcev predvsem iz ZR Nemčije je vsiled doilioičenih načinov, ki jih uporabljafjo pri zaposlovanju na- ših delavcev, že začel ogrožati naiše interese pri izvajanju po- litike zaposlovanja v tujini. Tu misliimo predvsem na zaiposlo- vaoje naše kvaHificirane delov- rie sile, po kateri povpraišujejo tudi domača podjetja- Število nezaposlenih v mese- cih januar—oktober v primer- javi z istim obdobjem lani je dokaij neugodno. Lami je bilo v me'sečnem poprečju nezapasile- nih 642 oseb, letos pa 1.008 ali za 57 odstotkov več. V SR Slo- veniji je nairasla nezaiposlenost v poiprečju v tem obdobju za 32,5 odstotka. Po podatkih zavo- da za zaposlovanje je imelo v oktobru 23 odstotko\' v eviden- ci nezaiposlenih določene dohod- ke, na primer iz kmetijstva. De- narno nadomestilo je prejema- lo v januarju 155, v oktobru pa 61 upravičencev. V oktobru je bilo 135 oseb ali 15 odstotkov nezaiposlenih z vi- soko, višjo in srednjo izobraz- bo ter visokokvaiificiranlh in kvalificiranih delavcev- Z niž- jo izobrazbo, priučenih in ne- kvalificiranih delavcev pa je bi- lo 740 aM 85 odstotkov. V oktob- ru je bUo nezaposlenih 57 od- stotkov žensk, 43 odstotkov pa moških. Presenetljiv je predvsem po- datek iz evidence nezaiposlenih. ki imajo visoko, višjo ali sred- njo izobrazbo ter o istih s kvali- fikacijo. V oktobru so bili pri- javljeni kot brezposelni diplo- mirani kmetij siki inženir, diplo- mirani pravnik, zdravnik siploš- ne prakse, diplomirani farma- cevt, elektro-inženlir. dva eko- nomi.=»ta ... V prihodnje bo po- trebno posvečati več pozornosti za^posilovanju oseb, ki Imajo u- strezno izobrazbo in strokovno usposobljenost. Delovne orga- nizacije bi morale pričeti s pla- niranjem potrebnih kadrov. Dolgoročno prognoziranje kad- rovskih potreb je pogoj za u- spešno delo celotnega sv.sttema izobraževanj« In poklicnega u- smerjanja. Več zanimanja bi moralo biti za strokovno uspo- sablif^nje in orekvailifikacijo de- lavcev. To bi morala biti načrt- na dejavnost vseh gospodarskih in družbenih fatktorjev. Tudi neusitreizno nagrajevanje po de- lu je večkrat vzrok določenih problema, ki nastajajo v za- poslovanju. Potrebno bi bilo ne- katere profile delavcev, za ka- tere je povpraševanje, materi- ailno bolj stimiilirati- V Sloveniji ie razmerje osebnih dohodkov kvalificiranih in nekvalificira- nih delavcev 1:1.32. Težave, ki naistajaijo pri zapo- cHovanju. imajo svoj Izvor že v osnoTmem Šolanju. V otiijski ob- čini odstotkov otrok n*» kon- ?a p,<:rmVtkP. Vzrokov za to je veJ^. Med nilmi veriefrio ni vse v redu z učnim po^osramom. Ptirni razkuževalec zn tovornjake, ki prevažajo živino Ob zadnjih preventivnih ukre- pih za preprečitev slinavke in parkljevke na ormoškem ob- močju je bila ponovno nakaza- na potreba po parnem razkuže- valcu za kamione, s katerimi prevažajo živino. Povsem pri- mitiven način razkuževanja ali »Blažev žegen«, kot lahko to zadevo tudi imenujemo, se je izkazal kot premalo učinkovit in površno opravljeno delo, ki bi lahko povzročilo hude po- sledice. V Ormožu že nekaj let ugotavljajo potrebo nakupa par- nega razkuževalca ter izgleda, da ga bodo v kratkem tudi na- bavili Investicija sicer ne bo poceni, vendar je lahko škoda na drugi strani neprecenljivo večja. J. S. S seje svetov za kmetijstvo In gospodarstvo ob- čine Ptuj Podražitev mleka v Ptuju? Previsoka obrestna mera kreditov za obnovo vino gradov______________ Na zadnji seji sveta za kmetij- stvo in gospodarstvo ptujske obči- ne so obravnavali tudi zahtevo ptujske mlekarne o podražitvi mleka na 145 starih dinarjev. Mle- karna utemeljuje podražitev s po- večanimi proizvodnimi stroški, ki jih izkupiček iz sedanje prodaje ne pokriva. Ceno v Ptuju bi s po- dražitvijo izenačili s cenami mle- ka v drugih občinah v Sloveniji, kjer je sedaj višja. V utemeljitvi zatrjuje mlekarna, da so njeni stroji že iztrošeni, kapacitete ne zadovoljujejo več in da bo potreb- no Rlede tega ukrepati. Prodaja mleka narašča. Člani sveta so po razpravi sklenili, da bodo pripo- ročili skupščini občine Ptuj. naj sprejme podražitev. Kljub temu so imeli več pripomb. Ena od teh je bila, da bedo po tem ukrepu dvignili ceno mleka tudi tisti kme- tovalci, ki ga prodajajo strankam. To ne bo prav. Kmetovalci, ki prodajajo mleko mlekarni, ne bo- do mleka dražje prodali. Mleko za -stranke od kmeta je slabše po ka- kovosti kot je pasterizirano mle- ko iz mlekarne. Tako bo podraži- tev mleka pri kmetovalcih za stranke neupravičena. Strankam prodajajo tudi nekontrolirano mle- ko. Mleko kmetovalcev za mle- karno redno pregledajo in ga v mlekarni predelajo. Glede odkupa mleka so .spraše- vali, zakaj mariborska mlekarna vedno dražje odkupuje mleko. To je opaziti pnfdvsem v Sikolah in v drugih obrobnih krajih ptuj.ske občine. Kmeto^'alci ne verjamejo, da bi imeli sosedje res vedno , boljše mleko. Sklenili so, da mo- rajo tisti, ki kontrolirajo mleko pri odkupu, za ptujsko mlekarno preučiti, zakaj razlike v odkupni ceni. Ptujski kmetovalci ne razu- mejo, zakaj mariborska mlekarna dražje odkupuje mleko, ko ima še večje prevozne stroške. Razdalje od vasi v ptujski občini so iz Ma- ribora mnogo daljše. Dokončen sklep o podražitvi mleka bodo , sprejeli na prihodnji seji skupšči- ne občine Ptuj. Živahna razprava na seji je bila tudi o obnovi vinogradov v Halo- zah in o pogojih obnove. Prevla- dalo je enotno stališče, da je ob- nova haloških vinogradov nujno potrebna. Povečala bi se proi?:vod- nja, izboljšale bi se življenjske razmere, socialnoekonomski odno- si, ki so v Halozah najslabši. Aktivnost tega področja bi omo- gočila lažje zaposlovanje. Člane sveta so seznanili s pogoji kredi- tiranja obnove. Zbranih je 100 mi- lijonov starih dinarjev. Posodila bi jih ptujska kreditna banka. Kredite bi pričeli vi-ačati. po šti- rih letih in bi jih vračali dvanajst let po 7.5-odstotni obrestni meri. Navzoči so pozdrainli napore kre- ditne banke, ki je pričela to pre- potrebno akcijo. Nasprotovali so previsoki obrestni stopnji. Kme- tijstvo ne premore kreditov z več kot 3-odstotno obrestno mero. 7.5- odstotna obrestna mera je za Ha- loze nevzdržna. Posojila za kme- tijstvo nasploh bo potrebno dajati pod boljšimi pogoji. V razpravi so iskali možnosti za zmanjšanje obrestne mere. Priporočali so, naj občina krije zmanjšanje obrestne mere vsaj za 2,5 odstotka in to iz ukinjenega investicijskega sklada občine. Upajo, da bi tudi združe- nje štajerskih hmeljarjev, vino- gradnikov in sadjarjev kaj pri- maknilo. Prav tako računajo na pomoč republike. Primerno obnovi bo treba prila- goditi davčno politiko. Davčna olajšava je tistemu, ki obnavlja, nujno potrebna. O teh stvareh bo- do v kratkem razpravljali na seji skupščine ptujske občine. ZR Prenehanje prepovedi živinskih sejmov z odločbo skupščine občine Ptuj z dne 17. decembra 1.1., izdal jo je oddelek za inšpekcijske službe, je odpravljena prepoved živinskih sejmov, ki je bila glede na gro- zečo razširjanje slinavke in park- ljevke izdana z odločbo dne 9. no- vembra 1.1. Promet živine bo odslej mogoč s potrdili o opravljenem cepljenju goveda proti slinavki in parkljev- ki, kopitarjev pa proti kužnemu kašlju. Pod temi pogoji bo možen dogon živine tudi na sejme. TUD3 ORMOŽ BO PRIČAKAL NOVOLETNE PRAZNIKE PRIMERNO OKRAŠEN Na sestanku, ki ga je v torek sklicalo stanovanjsko komunalno podjetje iz Ormoža, so se pred- stavniki vseh delovnih organizacij in zasebnih obrtnikov dogovorili za novoletno okrasitev mesta. Sklenili so. da bodo pričeli z okra- sitvijo danes in jutri. Pri tem bo- do ustvarile še posebej svečan vi- dez različne svetlobne dekoracije. Kot smo izvedeli, bo obiskal Or- možane dedek Mraz 2B. decembra ob 13. uri na trgu ter ponovno 30. decembra ob 16. uri popoldne. Delovne organizacije in zasebni obrtniki so pokazali pri tej akciji vse razumevanje, z eno edino iz- jemo zasebnega obrtnika, ki je že lani odklonil sodelovanje pri okra- sitvi mesta. Letna konferenca občinske konference ZMS Ormož v nedeljo, 22. decembra, bo v grajski dvorani v Ormožu letna konferenca občinskega komiteja ZMS Ormož, na kateri bodo raz- pravljali o delu mladinskih or- ganizacij v letošnjem letu, izvo- lili nov komite in njegovo vod- stvo ter obravnavali aktualne probleme s področja dejavnosti mladine v občini. Konference se bodo udeležili tudi predstav- niki ormoških družbenopolitič- nih organizacij ter član central- nega komiteja ZMS iz Ljublja- ne. J. 8, ŽIVINSKI SEJMI V ORMO- ŽU SE ZOPET UVELJAV- UAJO v Ormožu so pričeli letos po- novno uvajati redne živinske sejme, ki so že nekaj let nazaj popolnoma zamrli. Na ukinitev živinskih sejmov je vplivala predvsem uvedba rednih za- družnih živinskih dogonov. Ta- ko se je letos v ormoški občini ponovno pokazala potreba po uvedbi živinskih sejmov. Kot kažejo trenutni pokazatelji, je glede na obisk na sejmih opa- ziti, da jim manjka zadevna tradicija, ki seveda pri takš- nih in podobnih večletnih pre- kinitvah igra še posebno po- membno vlogo. Ormoški sejmi, ki so vsako drugo in vsako četrto sredo v mesecu, so še posebej primerni za tiste zasebne kmetovalce, ki prodajajo ali pa kupujejo živi- no ter jim je s tem prikrajša- na pot na sejem v Ptuj, v Va- raždin ali pa celo v Cakovec. Niso bili redki primeri, da je peljal kmet iz ormoške občine pujske na sejem v Ptuj in jih prodal morda znancu iz .^voje sosednje vasi. Oba, tako kupec in prodajalec sta zamudila sko- raj ves dan, kar je sedaj s po- novno uvedbo ormoških živin- skih sejmov mnogo ugodneje rešeno. Deloma so s tem izlo- čeni tudi številni mešetarji, ki so na povsem lahek in nepošten način zaslužili mnogokrat celo več kot pa proizvajalec in re- jec živine. J. S. Tudi v Sloveniji so nerazvita območja (Nadaljevanje s 1. strani) Dr. Danilo Dougan, predsednik republiške turistične zveze Slo- venije, je seznanil navzoče o turističnem prometu v Sloveniji in o možnosti nadaljnjega pove- čanja. Odgovarjal je tudi na vprašanja novinarjev. Po konferenci so si ti turistič- ni novinarji iz Jugoslavije ogle- dali mesto Ptuj, predvsem stari del mesta in zgodovinske zna- menitosti v mestu ter v muzejih. Z. R. Ormoška živino- reja nazaduje Iz razgovora z veterinarskim inšpektorjem pri skupščini ob- čine Ormož dipl. veterinarjem Francem IRGLOM smo izvede- li, da je tudi v ormoški občini preventivna veterinarska služba in inšpekcijski ukrepi pravočas- no preprečili razmah slinavke in parkljevke, ki sta nam grozili v zadnjem času. V ta namen so na območju občine cepili vso go- vejo živino ter podvzeli nekatere druge preventivne ukrepe, kot so: prepoved dovoza živine iz drugih republik, udeležba na ži- vinskih sejmih itd. Akcija cep- ljenja, ki jo je izvedla veterinar- ska postaja Ormož, je potekala brez večjih težav, saj so kmetje uvideli potrebo in morebitno škodo, ki bi jih lahko prizadela, če veterinarska služba ne bi pra- vočasno in temeljito ukrepala. Ob tem je vsekakor treba pouda- riti In pohvaliti pretežno večino zasebnih kmetovalcev, ki so spre- jeli akcijo cepljenja kljub fi- nančni obremenitvi kot nujnost In neizbežno potrebo. Nekateri kmetovalci so ob tej akciji morda opravičeno želeli zvedeti odgo- vor, zakaj gredo stroški ceplje- nja v njihovo breme. Kot nam je dejal veterinarski Inšpektor dipl. veterinar Franc Irgl In kot smo lahko slišali tudi na zadnji seji skupščine občine Ormož, občin- ski proračun, poleg vseh drugih obremenitev, ki žal iz dneva v dan naraščajo, nima na razpola- go zadevnih sredstev, s katerimi bi lahko v celoti kril stroške cep- ljenja. Veterinarski inšpektor Irgl nam je na naše vprašanje, kako je v ormoški občini s tako Imeno- vanimi -črnimi zakoli*, povedal, da se ti več ali manj še vedno po- javljajo, da pa se je proti njim v trenutnem stanju, ko so cene živini zelo nestimulativne, zelo težko boriti. S kmetovalci posku- šajo ta problem skupno reševati s tem, da kmetje prijavljajo za- kole, si priskrbijo ustreznega me- sarja in meso po svojih močeh za določeno ceno povsem legalno razprodajo. To je vsekakor mno- go bolje, kot pa mesarjenje po prašnatih skednjih ali pa v za- kotnih kleteh, kjer bi lahko meso tudi okužili ter s tem povzročili ne samo sebi, temveč tudi potroš- nikom še večjo škodo. Veterinar Franc IRGL nam je pripovedoval tudi o stanju raz- voja živinoreje na ormoškem ob- močju, ki ni samo v stagnaciji, temveč že v občutnem nazado- vanju. Združitev nekdanjih za- drug v enotno kmetijsko organi- zacijo v ormoški občini je bila v tem pogledu korak nazaj in ne naprej, kot smo to morda neko- liko preveč optimistično priča- kovali. Kmetijska pospeševalna služba je skoraj popolnoma za- mrla. Na področju razvoja živi- noreje je osemenjevalna služba edina, ki na tem delovnem pod- ročju nekaj pomeni. Ne smemo se potem čudili našim kmetom. Veterinarski inšpektor, dipl. vet. Franc Irgl če si ponovno želijo ustanovitev nekdanjih manjših zadrug, v ka- terih 50 na<.'i sanfiejša sebe in v katerih so uspešnejše kot sedaj reševali vse svoje kmetijske pro- bleme, začenši od proizvodnje pa do prodaje kmetijskih pridelkov. Danes so vse preveč prepuščeni na milost in nemilost proizvod- no tržnim zakonitostim, katerim pa sami niso kos. V ormoški občini, ki jo prište- vamo med izrazite kmetijske ob- čine, je na področju razvoja ži- vinoreje zares žalostna slika. Našli so p' trebne kredite za raz- voj vinogradništva in sadjarstva, ta, lahko rečemo primarna pano- ga, ki nudi zasebnim kmetoval- cem rla''ni vir dohodkov, pa je ostala še vedno osamljena ob strani in čaka prepotrebne, nujne in hitre rešitve. J. S. Vec domcičih turistov, manj tujih Menda ni potrebno več pre- pričevati, da je turizem važna gospodarska panoga, da jo je potrebno podpirati in razvijati in tako povečevati dohodek od nje. Predvsem je važen razvoj tujega turizma, saj od njega dobimo devizna sredstva, ki jih naše gospodarstvo potrebuje. Ne kaže zapostavljati tudi tu- rističnega prometa domačih go- stov. Napredek v deviznem prilivu je v Sloveniji opaziti tudi le- tos. Največ tujih turistov je bilo letos iz ZR Nemčije, na drugem mestu iz Avstrije po številu sledijo Italijani, Holandci in Angleži. Število Holandcev je poraslo, število Angležev pa zmanjšalo. Turistični promet v ptujski občini je zabeležil v pretekli periodični obračunavi letošnje- ga leta 12.254 nočitev. To po- meni, da se je število teh ?manj- šalo za 1 odstotek v primerja- vi z Istim obdobjem lani. V prometu domačih turistov je opaziti napredek (podobno v vsej Sloveniji), število nočitev tujih turistov pa je padlo. Podrobno o turističnem pro- metu v ptujski občini bomo pi- sali v eni izmed naslednjih šte- vilk Tednika. ZR stran 3 TEDNIK ~ petek, 20. decembra 1968 Stran 3 V M/IRKOVCIH JE RES POTREBNA nova šolska stavba Prvo osnovno šolo so dobili v Markovcih že pred 158 leti. Ta- krat so bile to le manjše zgradbe. Toda leta 1892 so postavili v Mar- kovcih pravo, veliko šolo. Ta še danes služi istim potrebam, če- prav je učencev sedaj v njej tri- krat več. Takrat pred šestlnsedem- desetimi leti so jo zgradili v pič- lih štirih mesecih. Tega še danes ne morem verjeti, je dejal ravna- telj Gvido Cepin, ko sva se pogo- varjala o težavah, s katerimi se ubadajo s svojim kolektivom. — Kakšne pa so te težave?, je bilo moje prvo vprašanje. Kar pridite in si jih oglejte. In me je popeljal iz svoje skromne pisarne v pritličje v enega izmed razredov. Čeprav sva za nekaj trenutkov prekinila pouk, se je izplačalo videti. Zagledal sem še kar veliko učilnico, toda vso pod- prto z mogočnim tramovjein. Ho- tel sem vprašati, ali je samo ta podprta, toda ravnatelj mi je po- kazal še drugo pa tretjo, vse v istem stanju. Peljal me je tudi v razred, kjer se je tiščalo več kot dvajset učencev v razredu, ki bi mu prej rekli kamrica. — Koliko pa imate učencev na šoli in koliko oddelkov in v ko- liko izmenah učite? Naša šola je popolna osemletka. Obiskuje jo v zadnjem obdobju letno okoli 560 učencev, v osem- najstih oddelkih. 2e ta podatek nam pove, da pride poprečno čez trideset učencev na razred. Zara- di tega smo delno usposobili M učilnice tudi nekatere prostore, kot je bilo stanovanje hišnika. Tako so nekatere učilnice mnogo premajhne in je pouk takšen, kot bi moral biti, v njih sploh nemo- goč. V nekaterih nižjih razredih pa je samo v enem razredu, če- prav poučujemo v dveh izmenah, tudi po petinštirideset učencev. — Kak?ne so torej najnujnejše potrebe, da bi uredili materialno stanje vaše šole? Ce želimo v bližnji bodočnosti nadaljevati z normalnim poukom, bo potrebno najprej obnoviti sta- ro poslopje. Tako med učenci kot med učitelji je kaj čudno vzdušje, ko učiš v tako podprtih razredih. Razen tega pa bi bilo nujno po- trebna tudi dozidava, ker bi že za prvo fazo potrebovali šest učilnic. Tako nam ne bi bilo potrebno učiti v razredih, ki si takšnega imena sploh ne zaslužijo. Seveda pa bi za vsa dela bila potrebna precejšnja sredstva, tako ob takšnem stanju ne smemo ni- ti misliti, da bi v bližnji bodočno- sti prešli na enoinpolizmenski pouk. — In kakini so učni uspehi ob takšnem stanju vaše šole? O učnih uspehih ne morem re- či, da so ravno slabi. Vsi se nam- reč trudimo, da bi kljub takim pogojem tekel pouk nemoteno naprej. Seveda pa ob takih razme- rah ne morem govorili o kakšnem sodobnem pouku. Kje pa lahko primerjamo naše razrede, teh- nično delavnico (ki je kar na tes- nem hodniku) ipd. z razmerami na tistih šolah, kjer imajo pouk v sodobnih učilnicah z vsemi potre- bnimi učnimi pripomočki? Ne morem drugače kot pritrdi- ti ravnatelju Cepinu. Dokler bo takšno stanje, ne moremo govoriti o napredku, o katerem vsak dan govorimo, predvsem pa posta- vljamo naraščaj v teh krajih v neenakopraven položaj z drugimi, ki imajo boljše pogoje. Res ža- lostno je, da na območju naših šti- rih občin vsak dan srečujemo iste, težke probleme, ki tako kričijo po normalizaciji. Zal lahko to samo ugotavljamo, storiti pa zaradi pi- člih sredstev ne moremo skoraj ničesar. -b Podprti razred v osnovni šoli »Bratov Štrafela« v Markovcih Bo Ivan Petek Iz Turškega vrha dobil zasluženo pokojnino? v soboto nas je obiskal v u- redništvu 71-letni Ivan Petek iz Turškega vrha pri Zavrču, ki nam je pričel pripovedovati o svojih težavah, s katerimi se srečuje ob uveljaljanju za- htevka, da bi dobil po nekaj me- secev več kot štiriindvajsetlet- ni priznani delovni dobi — za- služeno pokojnino. Ze nekaj let romajo prošnje, pritožbe, odloč- be, zavrnitve in utemeljitve od pristojnih občinskih in republi- ških organov na Turški vrh in obratno. V pristnem haloškem narečju nam je z nekaj žalostnimi be- sedami odprl knjigo svojih spo- minov, iz katere smo zvedeli za vse njegove nekdanje delodajal- ce, med katerimi je bil tudi grof Ulm iz Zavrča. Razbesnela vihra I. svetovne vojne ga je zanesla v Italijo, Rusijo in Albanijo, od koder se še posebej spominja, kako sta s prijateljem ob nekem zračnem napadu — prenočila med grobovi na pokopališču. Ivan je bil tudi Maistrov borec, vendar se ga pred nedavnim, ko so pozivali Maistrove borce, ni nihče spomnil, sam pa tudi ni pravočasno zvedel za poziv. Ob tem pripovedovanju nam je po- kazal brazgotino na glavi, ki je ostala kot posledica boja pri Gorici v Italiji. Pripovedoval nam je o življenju v Halozah, ki je v bistvu en sam trd delov- ni dan In borba za vsakdanji kruh. Ima dva sinova, ki ga od časa do časa obiščeta ter mu z moralno in skromno materialno podporo vlivata upanje, da mu bo družba dala za njegovo delo tudi zasluženo materialno pri- znanje. Na mnoga vrata je že pvDtrkal Ivan Petek, ki ima poleg visoke starosti, bolne žene, še poško- dovano nogo, toda povsod je do- bil odgovor, da po veljavnih predpisih zaradi nekaterih (ne- življenjskih) določil ni upravi- čen do pokojnine. Zadeva se je premaknila le toliko, da sta dobila Ivan in njegova bolna žena, ki sama s težavo gospoda- rita na strmi in skopi krpi halo- ške zemlje — od skupščine ob- čine Ptuj družbeno denarno po- moč v mesečnem znesku 4000 S din. Toda Ivan ob občutku in v prepričanju, da se mu godi kri- vica, vztraja dalje in kljub vsem dosedanjim neuspelim poskusom pričakuje, da bodo pristojni or- gani njegov problem kljub vsem neživljenjskim predpisom življenjsko rešili. Kot mi je ne- kam žalostno dejal možakar, ki so mu haloški bregovi in vojne vihre razbrazdale obraz, sta za dokončno uveljavitev pravice do pokojnine sporna .še vedno samo dva meseca delovne dobe. Kdo ga bo vzel v deiovno raz- merje, saj nekdanji dober dela- vec in Maistrov borec ni več spo- soben za kakršnokoli težaško delo? Poizkušal je že pri nekem kmetu, vendar so njegove roke prešibke pa tudi pred nekaj leti zlomljena noga le s težavo pre- maguje korak po strmih halo- ških pobočjih. Ko sva za trenutek prekinila razgovor, se mi je zdelo, kot da sedi pred menoj Cankarjev »hla- pec .Jernej,« ki išče svojo pravi- co, a je zaradi nekaterih zakon- skih določil ne more uveljaviti. Ob odhodu nas je skoraj s solza- mi v očeh zaprosil: »Tovariši, pomagajte mi, če je to v vaših močeh!« Čeprav mogoče ta sestavek ne bo k temu nič doprinesel, se prav tako kot Ivan Petek tola- žim z upanjem, da bo v eni iz- med prihodnjih odločb pravica na njegovi strani. J. S. V sredo na seji skupščine občine Ormož Ugodnejše stanle v gospodarstvu., ter nerešeni Drobiemi otroškega varstva in šolstva Na zadnji seji skupščine občine Ormož, bila je v sredo 18. t. m., so odborniki med drugim razpra- vljali tudi o analizi razvoja go- spodarstva od 1. 1. 1968 do sep- tembra tekočega leta. Ugotovili so, da so gospodarska gibanja v zadnjem obdobju znatno ugodnej- ša kot v začetku poslovnega leta. Ob tem pa so opozorili, da jih ob besedi »ugodnejša« ne sme prevze- ti prevelik optimizem, saj so po- rajajoči se gospodarski problemi še vedno zaskrbljujoči, V delovnih organizacijah bo treba v bodoče še bolj kot do se- daj skrbeti za večjo reproduktiv- no sposobnost gospodarstva ter ob tem upoštevati realne potrebe domačega in tujega trga. Tudi v bodoče bo treba skrbeti za pospe- šeno rast proizvodnje, za njeno modernizacijo, skratka načelo dp- brega gospodarja mora biti pri- sotno povsod in na vsakem mestu ter vodilo dela in ekonomskega računa. Vsekakor pa bo morala družba v ta namien podaljšati od- plačilne roke za investicijska poso- jila, ki so sedaj izredno neugodni neperspektivni. Zvezni poslanec Bru/no Ravni- kar je v tej zvezi pojasnil nekate- re sklepe, ki jih je že ali pa jih bo v bližnji prihodnosti sprejela zve- zna skupščina. Med drugim je po- udaril tudi nekatere olajšave, ki so predvidene za nakup in uvoz kmetijske mehanizacije. Odborni- ki s predsednikom skupščine Fran- cem Novakom na čelu so pozdra- vili ta prizadevanja, vendar so na drugi strani izrazili povsem upra- vičeno bojazen, da ne bi vse to kot ie mnogokrat ostalo samo na pa- pirju, kot »objektivna težava.« Dejstvo je namreč, da na eni stra- ni zveza in republika obljubljata olajšave in izboljšave, medtem ko na drugi strani vedno bolj privi- jata davčni vijak, kar stanje v go- spodarstvu še bolj siromaši. OTROŠKO VARSTVO Razprava o otroškem varstvu je osvetlila številne nerešene pro- bleme, ki se odražajo tako pri varstvu predšolskih kot tudi Šol- skih otrok. Izčrpno In komenti- rano poročilo je podala predsedni- ca občinske zveze društva prjate- Ijev mladjne tov. Kovačičeva, ki je poudarila, da ob vseh material- nih dobrinah vse preveč pozablja- mo na razvoj otrok, ki so nemalo- krat prepuščeni razmeram, ki bi jim lahko dejali vse drugo kot pa vzgoja in skrb za njihov skladen duševni in telesni razvoj. Ob tem so še posebej prizadeti kmečki otroci, katerih matere ne pozna- jo osemurnega delovnega dne in so njihovi otroci prikrajšani za marsikatero dobrino ter prepo- trebno čustveno doživljanje dru- žinske topline. Oziraje se na razmere v šolstvu, so odborniki ostro kritizirali po- ložaj in neenakopravnost gospo- darsko manj razvitih občin, ki ni- majo potrebnih sredstev za ure- ditev šolskega prostora. Otroci Iz revnejših občin so očitno zapo- stavljeni, saj pristojni forumi še vedno zelo radi presllšijo že toli- kokrat izrečeno zahtevo, da je treba urediti šolstvo tako, da bo- do otroci i". razvitih občin kot tudi iz najbolj zakotnega kraja v Slovenskih goricah in Halozah v vsaj približno enakem položaju ter da jih ob vsem tem ne bo spremljal občutek zapostavljenosti samo zato, ker so občani revne kmetijske občine in ker izhajajo iz družin, ki iz dneva v dan bije- Jo boj s težkimi socialno ekonom- skimi m drugimi problemi. J. S. ^ Tleča cigareta povzročila smrt v začetku tega meseca se je pripetil v Zasavcih na domu Franca Hedžeta tragičen primer smrti, ki ga je povzročil tleč ci- garetni ogorek. Pokojni Franc Hedžet je bil sam doma, njegova žena pa je odšla na obisk k o- trokom v Ptuj in Maribor. Franc Hedžet je bil tretjega decembra na obisku pri sosedih, zvečer pa je legel v posteljo in si pred spa- njem verjetno prižgal cigareto. Ob tem je zaspal ter s tlečo ci- gareto zažgal posteljnino in sebe*. Ko ga je pričel dušiti dim, se je verjetno prebudil in poizkušal priti do vrat. Pred vrati je pa- del in se zadušil v dimu. Na po* stelji so našli ožgano rjuho, na pokojniku pa zgorele hlače in srajco. Po čudnem naključju se ni vžgala tudi pernica, ki bi prav gotovo povzročila ogenj na lesenih delih pohištva in verjet- no celega stanovanjskega po- slopja. Pokojni Franc Hedžet je bil ožgan po prsih in spodnjem de- lu telesa. Tudi tovrstni primeri smrti in požarov niso redkost in nas to ponovno opozarja, da kajenje cigaret ne sodi v posteljo. J. S. NAŠLI SO UTOPLJENKO 10. decembra so našli v vasi Vodranci v krajevnem potoku utopljeno Alojzijo Lukman, sta- ro 80 let. Alojzija je bila prev- žitkarica in se je 8. decembra ob 10. uri zjutraj odpravila k svoji znanki Tereziji Sever na Grabah z namenom, da ji izroči koline. Od Severove se je pokoj- niča še isti dan z avtobusom vra- čala proti svojemu domu. Ker je bila v večernih urah že slaba vidljivost, je zašla izven peš po- ti ter iz nepojasnjenega vzroka padla v 2 metra globok potok. Sin, ki jo je šel iskat, jo je našel v potoku, ležečo na hrbtu v 20 cm globoki vodi. Kot je ugotovila komisija, na utopljenki ni bilo opaziti znakov nasilja ter je nje- na smrt zgolj nesrečen slučaj. Ker utopitve starejših ljudi niso redkost, bi kazalo, da svoj- ci starčkov v bodoče posvečajo več pozornosti njihovi odsotnosti od doma ter jim po možnosti preprečijo tovrstne odhode od doma, ki so lahko usodni. Peč centralne kurjave povzročila požar v stanovanjski hiši Ing. Kotarja v Rabeljčji vasi Je v kletnih pro- storih izbruhnil požar. Poleg peči za centralno kurjavo so se vnela drva. Nastala je večja škoda na vratih, oknih in ceveh centralne kuriave. Poškodovan je bil tudi omet. Bistriške dileme Kdal realizacija sprejetih sklepov Ce bi izbirali temo, o kateri so v zadnjem letu največkrat diskutirali na raznih sestankih v bistriški občini, ne bi mogli mimo razprav o kulturi. Te so se srečno končale na problem- ski konferenci, ki jo je izvedla OK SZDL Slovenska Bistrica. Na njej ni prišlo do »pranja umazanega perila«, in si tega takrat tudi ni nikdo želel. Mladi v Slovenski Bistrici še namreč sedaj po nekaj mesecih niso dobili svojega prostora v domu kulture. Seveda bi pro- stor že nekako dobili, ne dobi- jo pa nikakor inventarja, ki pripada domu kulture, družbe- nemu centru ali komu druge- mu. Mogoče pripada že tistim, ki ga imajo nekaj let doma in ga uporabljajo v lastno korist? Tukaj se misli predvsem na te- levizor, kakšno preprogo in še verjetno kaj drugega. To niso natolcevanja, ampak besede predsednika občinskega komi- teja bistruške mladine, ki jih je izrekel, ko so na enem izmed sestankov pred približno mese- cem dni razpravljali z odgo\'or- nimi o inventarju, o inventuri in podobnem. Rezultat tega se- stanka je bil, da bi se že v istem tednu sestalo vodstvo kluba mladih in odgovornih za inventar ter ga s prostori pre- dalo v uporabo mladim. Ti so v zadnjem času pokazali s svo- jim delom, da so upravičeni vsega zaupanja. Sedaj pa jim je poverjena tudi organizacija sil- vestrovanja v domu kulture. V začetku omenjam, da na kulturni konferenci ni pri.^lo do pranja umazanega perila. To se nI zgodilo zaradi tega, ker so krajevne problemske konferen- ce v začetku leta zahtevale, da se na občinski konferenci za- hteva poročilo o tro.^enju sred- stev v zadnjih treh letih. Temu pa se je konferenca izognila, ker če bi načeli to temo, nika- kor ne bi prišlo do tako ugod- nih rezultatov, kot jih je dala Vemo, da so se mladi Bistri- čani nekajkrat zbirali v mla- dinski organizaciji, pa jim ni uspelo. Tak korak jim je uspel šele pred nekaj meseci, ko so istočasno ustanovili mladinski klub. Tako v klubu kot v mla- dinski organizaciji so s svojim dosedanjim delom pokazali, da so vredni zaupanja in še več. Dobili so za svojo aktivnost že priznanja družbeno-političnih or- ganizacij. Niti njim niti odgo- vornim družbeno-političnim de- lavcem v Slovenski Bistrici pa ni uspelo, da bi izvedli inven- turo v domu kulture. Ponav- ljamo to vprašanje zaradi tega, ker je res neodpustno, da v da- našnjem času doživimo takšno m.alomarnost, ko odgovorni ne premaknejo niti prsta, da bi se stvari uredile. S takšno malomarnostjo bo- do lahko izgubili mlade in nji- hove organizacije. Zavedati se moramo, da danes ni več čas, ko bi lahko držali mladino po- konci samo z govori in oblju- bami. Posebej pa ne sedaj, ko so nekateri mlodmci obupani In pravijo: »Dobili bomo sive lase, če se bomo morali ubadati s tak.^nimi ljudmi.« Naš sestavek bi lahko bil Se bolj konkreten, toda ker je to res umazano perilo, smo ostali pri splošnih ugotovitvah v upa- nju, da se bo vsa stvar le ne- koliko pomaknila naprej. -b Trčila osebni avto In moped 14. decembra po 14. uri je bila prometna nesreča v križišču Or- moške in Cučkove ceste. Voznik osebnega avtomobila, ing. Zupan, Z2?oslen pri »Perutnini«, je raprl pot mopedistu, Ignacu Zeleniku iz Spuhlje 9, ki je pripeljal iz cen- tra mesta. Po trčenju poškodb ni bilo. Nastala je manjša material- na škoda. Iz obrtniške v industrijsko proizvodni o Prvi začetki EMI iz Poljčan segajo v začetke petdesetih let. Takrat so bile njihova glavna de- javnost elektroinstalacijske storit- ve. Ta dejavnost se je vlekla pre- cej let, dokler niso leta 1960 zače- li s poizkusno proizvodnjo lesten- cev. Ker se Je delo obneslo, se je podjetje hitro razširilo. Da bi iz- vedeli, kako gospodarijo, smo po- prosili za razgovor direktorja po- djetja Draga Rojka. — Kako je šla razvojna pot va- šega podjetja? Posebnost prvotne dejavnosti, torej elektroinstalarerske storitve, je bila v nezasedcnosti kapacitet v zimskih mesecih. Zaradi tega smo razmišljali, kako v zimskih mesecih izpopolniti nastalo vrzel. Odločili smo se za svetilna telesa. 2e prvi rezultati našega dela so nas navedli na razširitev proizvo dnje lestencev. Tako Je sedaj" ta proizvodnja prerasla v veČjo serij- sko proizvodnjo in Je postala na- ša primarna dejavnost. Razmerje med inštalaterskim delom In pro- izvodnjo lestencev je 4 p.roti 1 v korist slednje. — Proizvodnja lestencev je ver- jetno v precejšnji meri odvisna od okusa in želje potrošnika. Zanima me, kako ugotovite želje potro- šnikov? Vsekakor je naša proizvodnja v največji meri odvisna od želja potrošnikov. Zaradi tega smo stalni razstavljavci na spomladan- skem in jesenskem zagrebškem ve- lesejmu. Število sklenjenih pogcxlb za določene modele pa nam tudi v osnovi odgovori, s kakšnim: les- tenci bomo v določenem obdobju prihajali na trg. Asortiman naših izdelkov je izredno pester, saj iz- delujemo več kot dvesto raznih svetilk, lestencev ipd. Tako širok Izbor nam sicer manjša serijo, kljub temu nam uspe nekatere najboljše izdelke izdelati tudi v večjih serijah, do tisoč kosov in še več. — Vi sami ne izdelujete vseh potrebnih delov, ampak verjetno sodelujete z nekaterimi kooperan- ti. Kateri so ti? Naš največji kooperant, če lah- ko tako rečem, je tovarna stekle- nih izdelkov »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine. Njen samostojni obrat v Slovenski Bistrici se nam- reč skoraj izključno peča samo s svetilnimi telesi. Del ostalega ma- teriala, ki ga ne izdelujemo doma, dobimo tudi iz uvoza. — In načrti za naslednje leto? Do konca leta bomo lanskolet- no proizvodnjo presegli za sedem- najst odstotkov, čeprav takšnega uspeha v začetku leta nismo pri- čakovali. Zaradi tega in pa zato, ker želimo izboljšati naš tehnološ- ki postopek, predvidevamo, da bo- mo naš obrat v Poljčanah, ki iz- deluje izključno lestence, poveča- li In modernizirali. Pri tako veliki proizvodnji, kot je sedaj, pogoji dela niso najboljši. Tako bomo delovne prostore povečali za 1200 kvadratnih metrov. Izboljšali bo- mo tudi tehnološki postopek. Nov obrat bomo postavili delno z la- stnimi sredstvi, delno pa z naje- tim kreditom. Tako dosega ta dvaindevedeset- članski kolektiv iz leta y leto več-, je delovne uspehe. Ti uspehi pa so še večji, če povemo, da od leta 1965, torej od začetka uvajanja gospodarske reforme, niso svojim proizvodom dvigali cen in jih ne bodo niti vnaprej, kolikor se ne bo dvignila cena steklenih iz- delkov, ki jih za nje izdeluje obrat tovarne stekla in steklenih izdel- kov iz Slovenske Bistrice. Ob koncu leta jim lahko k nji- hovim delovnim uspehom samo čestitamo, za prihodnje leto pa za- žellmo še večjo proizvodnjo v no- vem moderniziranem obratu, -b Nočna svetilka, izdelek EMI iz Poljčan TEDNIK — petek. 20. decembra 1%«^ S»r«n i Pred dne vam JLA Bila bi vojna v kateri noben napadalec ne bi imel upanja Pred letošnjim 22, decembrom, dnevom .jugoslovanske ljudske ar- made, je uredništvo DOLENJSKEGA LISTA v imenu siovensliih po- krajinskih tednikov zaprosilo »jeneral polkovnika Doko Jovaniča. ko- mandanta V. armadne oblasti v Zagrebu, da je /a bralce regionalnih časnikov odKo\oril na več vprašanj, ki v lem hipu zanimajo širok krog občanov. Tovariš komandant je bil lako ljubezniv, da je kljub p«mianjkanju časa obširno odgovoril na \sa vprašanja. Tovariš general, povejte nam, v čem jc po va.šem mnenju /lasti le- tos pomen armadnega praznika, 22. decembra? Pra/ntk armade, 22. december, je za nas del enoletnili naporov In doseženih uspehov v i/.gradnii naših enot In ko- mand, pa tudi tehničnega posodobi Ja- nja JLA. Tokrat ga moramo ocenlevati Generalni polkovnik Djoko Jovanič (prvi na levi), komandant V. armadne oblasti. In generalni podpolkovnik Franc Poglajen (v sredini) pri eni izmed letošnjih vaj enot JLA (Foto služba JLA) tudi s stallšfa. da le bila letos naša družba — delovni Ijudie. gospodarske in družbenopolitične organizacije ter družbenopolitične skupnosti od občin do zveze — še prav posebno zavzete pri uspešnem reševanju zapletenih vprašanj s področja narodne obrambe. Novi za- kon o narodni obrambi, uslanavijanje republiških in drueih vojaških vodstev na ravni vseh družbenopolitičnih skup- nosti, začetek obvezne vojaške vzgoie prebivalstva, ustanavljanje vseh potreb- nili enot itd., vse to bo še bolj obo- gatilo naše spodbude. \a področju politične aktivnosti so nujni napori, da bo sleherni državljan razumel in sprejel osnovne sklepe s področja narodne obrambe. Glede tega sodim, da je posebno pomembno raz- \ijati čvrsto prepričanje, da se ludi ma- te države, če so dobro pripravljene, or- ganizirane in vojaško usposobljene, !a- liko rpro vsakemu napadu in ostanejo nepodjarmljenc. Delovni ljudje .Tuijoslavije sc zelo za- nimajo za reševanje vseii vprašanj s lega področja, .saj vedo, da gre za kre- pitev vseljiidske obrambe. Hkrati pa vemo. da nič tako zelo ne krepi zauna- nja vsakega posameznika v uspešno \ods(vo vseliudske obrambe, kakor prav resnična organiziranost »'ružbe in kon- kretno poznavsnje svojih nalog v pri- meru nemarnosti. Prizadevamo si, da do krafa uresni- čimo idejo: če bo napadalec napadel našo državo, se mu bo uprlo vse obo- inženo ljudstvo. Glejte, v takile družbenopolitični za- \zetoŠ!i proslavljamo pripadniki armade naš letošnji praznik. Katere so najpomembnejše pr- vine zamisli o vseljudski vojni kot edino mogoči obliki za uspešen odpor proti morebitnemu napa- dalcu? Naš načrt vseljudske obrambe temelji na teh dejstvih: — na samoupravnem socializmu; — na neodvisnem mednarodnem po- ložaju ter politiki miroljubnega in ustvarjalnega sožitja naše države; — na posledicah, ki izliajajo iz zna- čaja in fizionomije sodobne vojne; — na usmeritvi v kar največje upo- rabljanje vseh ljudskih in iiiaterlalnih moči v državi, in končno — na izkušnjah naše narodnoosvobo- dilne vojne ter sodobnih vojn. Računamo s tako obliko vodenja voj- ne, ki dovoljuje največje zavzemanje ljudskega dejavnika v oboroženi borbi: v operativni armadi, v partizanskih in krajevnih enotah ter v raznih obli- kah borbe in upora vsega prebivalstva. \aš načrt obrambe upošteva dejstvo, da so vse sile in dejavniki oboroženega boja ter vse moči prebivalstva dejavniki vseljudske obrambe, samo njihovo skup- no sodelovanje pa lahko zagotovi uspeš- no vodenje vojne. lo je edini pozitivni odgovor n« pro- bleme, ki bi nam bili lahko vsiljeni tudi pod najtežjimi pogoji. Ob razpravah o vseljudski obrambi sc vse češče zahteva tu- di določnejši odgovor na vpra.ša- nje: kakšne so realne možnosti za uvpeh takega odpora proti more- bitnemu napadalcu? Kaj mislile vi o lem? Proti vsakemu napadalcu se lahko uspešno borimo, pri čemer združujemo borbena dejstva operativne armade, partizanskih in krajevnih enot, različno jiestro aktivnost vsega prebivalstva, ki bo razen gospodarskih in drugih de- javnosti opravljalo tudi številne druge naloge, za katere ponavadi skrbe pri- padniki oboroženih sil. Prav gotovo bi bila to težka vojna, v kateri pa ne mo- remo bili premagani. BiU bi vojna, v kateri noben napadalec ne bi imel per- spektiv. Naša pripravljenost, da sc upremo slehernemu napadalcu, odvrača vsakega morebitnega napadalca, hkrati pa Je tu tudi pot pridobivanja prijateljstva vscii listih, ki so proti napadu. Ce pa bi do napada le prišlo. Je naša pripravljenost osnova za uspešno vodenje vojne in za zagotovitev pomoči vseh tistih, ki so zainteresirani, da se napad ustavi in napadalec porazi. Tovariš general, kako ste zado- voljni z uspehi vzgoje vojakov in starešin JLA v tem letu? Letošnje leto Je bilo za vse naše vo- jake in starešine izjemno naporno. Od naših ljudi smo veliko zahtevali. Vesel sem, ko lahko povem, da je naš celokupni armadni sestav v praksi potrdil svojo sposobnost, da lahko iz- vršuje tudi najzalitevnejše borbene na- loge. Name kot komandanta so naredili poseben vlis vloženi napori, pripravlje- iicsf in samoodrekanje vojakov in sta- rešin. Njihova izučenost v uporabi bor- bene tehnike Je bila na višini naših zahtev. Seveda pa so nam vaje pokazale tudi to, kje moramo za nadaljnje usposab- ljanje še bolj poskrbeti. Izkušnje glede tega bomo kar najbolj upoštevali. Kako ocenju.ietc sodelovanje ljudstva in armade na področju SR Slovenije? Sodelovanje med armado In ljudstvom v SR Sloveniji Je bilo vedno dobro. To se je zlasti potrdilo lani, ko smo imeli eno izmed večjih vaj na področju Bele krajine in Dolenjske. Vedno se bom spominjal ljubezni in pozornosti, ki so Jo kazali prebivalci teh krajev na vsa- kem koraku do naših vojakov in enot. Slednji so Jim bili kot sinovi: nudili so Jim tople domove za počitek, pri- našali so vojakom košare sadja in pri- jateljski kozarec vina. To, kar me je najbolj spominjalo na partizanske dne- ve in tradicijo NOV, pa je bila var- nost, s katero Je ljudstvo obkrožalo svojo vojsko. Kakor hitro se je kmetom zazdelo nekaj sumljivo, takoj so to spo- ročili najbližji enoti... Tudi letos smo morali med vajami skopati kar precej rovov in drugih vo- jaških objektov. Kmetom smo ponudili jjlačilo škode, kateri se na njivah ni- smo mogli izogniti, todaj skoraj nikjer je niso hoteli vzeti. Mislim pa, da moramo ocenjevati na- še sodelovanje v bodoče tudi z drugimi merili. V tem trenutku Je vsekakor naj- važnejše, kako bomo — vsakdo izmed nas na svojem področju in vsi skupaj — reševali naloge vseljudske obrambe, kako se bomo organizirali v duhu naše zamisli te obrambe. Zakon o vseljudski obrambi predvideva veliko skupnih na- log, katere moramo uresničevati hitro, prav tako pa tudi kvalitetno. Vsekakor nas čaka tu precej več dela, kot smo ga imeli doslej. Tank — najmočnejši predstavnik oklepnih enot Prerani grob Belšokove mame iz Muretinc v petek, 13. decembra, so na pokopališču v Gorišnici ob šte- vilnem spremstvu sorodnikov, znancev in domačinov položili v prerani grob 47-letno Terezijo Belšak iz Muretinc, ki je zapu- stila v neutolažljivi žalosti mo- ža .Jožeta in .sedem otrok, od ka- terih je najmlajša hčerka stara šele štiri leta. V sredo zjutraj, ko je od- pravila moža za odhod v službo in nameravala tudi sama odpo- tovati na trg v Maribor, jo je nenadoma zadela kap. Njena nenadna smrt pomeni za Belša- kovo družino in vse, ki so jo poznali kot dobro, skrbno ma- ter, ženo in gospodinjo, hud udarec. Belšakovi so si s samoodpo- vedovanjem in s trdim delom zgradili prijeten nov domek, ki pa je nenadoma ostal brez ma- tere, žene in gospodinje. Ko so ob odprtem grobu na glas zajokali njeni otroci, so bili na pokopališču redki, ki niso imeli solznih oči. J. S. Po VI. kongresu ZKS Resolucija naj bo vodilo enotne akcije Šestega kongresa zveze komu- nistov Slovenije sta se kot de- legata iz ormoške občine ude- ležila dipl. inž. agronomije Te- rezija Stefančič, vodja poljedel- ske proizvodnje v obratu Jeru- zalem Ormož, ter dipl. oec. Kru- no Novak, direktor trgovskega I)odjetja Zarja iz Ormoža, ki so- • asno opravlja tudi dolžnosti se- Dipl. inž. agr. Terezija Stefan- čič kretarja občinskega komiteja ZKS v Ormožu. Na kongresu je bila inž. Terezija Stefančič iz- voljena za članico centralnega komiteja ZKS, Kruno Novak, dipl. oec, pa za člana častnega razsodišča. Inž. Terezija Stefančič, nam je v razgovoru povedala, da je do- bila na kongresu občutek, da so nekateri problemi, ki smo jih do sedaj obravnavali, vse preveč deklarativno in »sestankarsko:< zaživeli v takšni vsebini in ob- liki obravnav, ki dajejo upanje, da bodo v doglednem času zado- voljivo rešeni. Poudarila je pred- vsem tehtne in življenjske raz- prave, ki so se nanašale na spre- jeto resolucijo, ki je dobila s konstruktivnimi predlogi novo in konkretnejšo vsebino. Glede obravnavanih vprašanj s področja kmetijstva je dobila vtis, da se zadeva sicer počasi, vendar vztrajno premika z lah- ko bi rekli — mrtve točke ter da je opaziti v tem pogledu do- ločen napredek, ki se obeta tako družbenemu kot tudi zasebnemu sektorju kmetijstva. Seveda bo ta napredek dosežen le v prime- ru, če sprejeta resolucija ne bo ostala le zgolj resolucija, tem- več vodilo enotne akcije, ki mo- ra imeti pred seboj jasno začr- tane naloge in cilje. Inž. Terezijo Stefančič smo vprašali tudi, kaj meni o akciji sprejemanja mladih v vrste zve- ze komunistov in kaj bi morali za pomladitev članstva še na- praviti. Ob tem vprašanju nam je de- jala, da zgolj z vključitvijo mladih v organizacijo zveze ko- munistov še nismo storili vsega. Sprejetim mladincem bo treba v bodoče posvetiti še mnogo ide- ološko vzgojne skrbi ter jih v celoti seznaniti z zgodovino in sedanjimi nalogami organizaci- je zveze komunistov. Mladi ko- munisti morajo postati dediči naše revolucionarne komunistič- ne partije ter idejni nosilci na- še politike in družbenega raz- voja. Kot predstavnico »nežnega« spola in aktivno delavko v sek- ciji za družbeno aktivnost žena v Ormožu smo jo povprašali tu- di, kaj meni o vključitvi žena v predvolilne priprave. Na to vprašanje nam je odgo- vorila, da se načelno vsi in po- vsod strinjamo, da se morajo že- ne uveljaviti tudi v družbeno- političnem življenju, vendar nam praksa kaže mnogokrat drugač- no sliko. Zaposlene žene so še vedno vse preveč obremenjene z gospodinjstvom ter otroškim varstvom, kot tudi z občutkom, da je politika »moška< zadeva. Popolnoma zgrešeno je tudi mi- šljenje, da žena, ki sproti zasle- duje vsa naša družbena dogaja- nja, ne bi mogla povsem enako- pravno opravljati vseh družbe- nih funkcij, ki jih sedaj oprav- ljajo pretežno moški. Dejstvo je v tem, da jo moramo razbreme- niti tisoč drobnih stvari, ki jo čakajo doma po prihodu iz služ- be. Povsem logično je, da po vsem tem ne more biti tudi ak- tivna na področju dejavnosti iz- ven svojega delovnega kolekti- va ali družine. J. S. Bistriška enota JLA ob 22. decembru Letošnja napeta situacija, ki je nastala z okupacijo Češkoslo- vaške s strani sil varšavskega pakta, je pri nas poživila in po- spešila obrambne priprave. Pred- vsem smo začeli s široko zasno- vanim načrtom o vsesplošni ljudski obrambi. Sedaj ob 22. decembru, dnevu JLA, že lahko pogledamo prve sadove skupne- ga dela. Napori naše vojske kot ljudstva so, kot je izjavil v raz- govoru kapetan Andjelkovič iz enote v Slovenski Bistrici, dali že prve sadove. »Obuka« se je začela v bi- striški garniziji letos s prvim decembrom. Ta je zaradi nape- tejše situacije v svetu mnogo intenzivnejša kot v minulih le- tih. Močno se je povečalo so- delovanje s civilnim prebival- stvom. Tako je naš vojaški ka- der prezaseden. Kličejo nas na vse strani, da na raznih preda- vanjih povemo ljudem o ciljih in namerah vsesplošne obram- be. Ob letošnjem našem prazni- ku bo takšno sodelovanje do- seglo svoj vrhunec. Vojaki v naši enoti bodo imeli združeni kar dve svečanosti. Na dan na- stanka naše armade bodo polo- žili svečano prisego, in tako po" stali pravi vojaki. Razen tega so naši najboljši vojaki povabljeni v vse delovne organizacije, da pri njih preživijo en dan in se seznanijo z njihovim delom in samoupravljanjem v delovnih organizacijah. Tako bodo letos prvič vojaki vračali obiske, ker do sedaj te oblike sodelovanja ni bilo. Našo vojašnico pa bodo obiskali pionirji raznih šol. Letos pripravlja razen obi.ska pionirjev naša garnizija še po- sebna presenečenja. Izvedena bodo tekmovanja v streljanju, .šahu in namiznem tenisu. Naj- boljša učenca iz vsake šole v bi» striški občini pa bosta nagra- jena z lepimi knjižnimi nagra- dami. Razen tega bo naš oficir- ski kader obiskal 22. decembra vse šole v občini ter učencem govoril, kako smo v zadnjih pet- indvajsetih letih izgrajevali na- šo armado. To predstavlja letos tudi novost, saj smo do sedaj mladim večinoma pripovedovali o vojnih doživljajih. Razen tega bo predsednik skupščine občine pripravil spre- jem za vse aktivne in rezervne oficirje s predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij. Posebej se je izkazal tudi občinski odbor ZZB Slovenska Bistrica, ki nam je dal narediti kamnito ploščo, v katero bo vklesano ime naše garnizije, ki ga nosi po Pohor- skem odredu. -b Občni zbor voznikov in avtomeiianlkov v Ptuju Priznanje zaslužnim Te dni Je bil v Ptuju občni zbor zdru- ženja voznikov in avtomehanikov. O dve- letnem delu društva je govoril predsednik Anton Mitielič in ga označil kot plodno, zahvaljujoč se celotnemu članstvu, pr^id- vsem pa članom upravnega in nadzorne- ga odbora. Glavna skrb vodstva organi- zacije Je biia vzgoja in izobraževanje članstva. Največ pozornosti so posvečali tovarišem, ki so prišli po odsluženju vo- jaškega roka. S pomočjo večernih te- čajev, ki so jih organizirali, so si prido- bili naziv kvalificiranega delavca pro- metne stroke. Tei:aj trenutno obiskuje 30 slušateljev. Odbor je pripravil vrsto pre- davanj za člane. Predvajali so tudi ne- kaj prometnih filmov. Štirim članom po- družnice so z delnim prispevkom omogo- čili ogled avtomobilske razstave v Tori- nu. 2al podružnica nima sredstev za sk- skurzijo vseh članov. Vodstvo podružnice je v tem letu organiziralo dvakrat krvo- dajalsko akcijo. Vsakikrat je darovalo kri okoli 30 članov. To humano akcijo bodo tudi v prihodnje nadaljevali. Pro- slavili so 13. julij in 15. januar, dan šoferjev, in sicer v Ptuju skupno s po- družnico TAM iz Maribora. V program so vključili tekmovanje o znanju prometnih predpisov, v kegljanju, nogometu. Dtugi del praznovanja so zaključili s prijatelj- skim piknikom. Zvezni praznik voznikov, 15. Januar, pa so proslavili s sejo in polaganjem vencev na grobove padlih nor- cev. Udeležili so se prireditev bratstva in prijateljstva sosednjih občin in tek- movali v kegljanju in testiranju. Letos so dobro pripravili parkirni prostor v času ptujskega kurent^vanja. Med negativnimi pojavi je slabo pla- čevanje članarine in manjša udeležba na sestankih in predavanjih. Iz poročila tajnika Viktorja Srebrnjaka je bilo slišati, da društvo nima primernih prostorov za svoje redno delo. Bojazen je, da se bodo morali zopet sestajati v gostinskih prostorih. Občni zbor podružnice je pozdravil tudi predstavnik republiškega odbora. Orga- nizaciji je izrekel vse priznanje. Govoril je tudi o možnostih skrajšanja delovne dobe za voznike. Primanjkuje še finanč- nih sredstev, ki bi bila za to potrebna. Povedal je tudi, da vedno veEji promet zahteva kvalitikacijo. Vozniški poklic naj bo priznan s kvalifikacijo, predvsem za voznike kategorije C in D. Občni zbor je pozdravil tudi predstav- nik ctičinskega sindikalnega sveta Ptuj. Povabil je člane na tekmovanje v času osmega tedna bratstva in prijateljstva, ki bo prihodnje leto v Ptuju. Uspešnost občnega zbora so želeli tudi predstavni- ki sorodnih podružnic iz Ormoža, Cakov- ca in milice iz Ptuja. Za vestno delo so nekatere člane po- častili. Franc Meglic je prejel plaketo z zlatim vencem od republiškega odbora. Ofo Vehinšek je postal redni častni član podružnice. Za desetletno delo v podruž- nici so prejeli značke: Jože Cafuta, Slav- ko Cafuta, lurij Ftajšman, Franc Keleiic, Vinko Kumer, Drago Mar, Stanko Mere, Štefan Murko, Janko Simonič, Ignac Šteger, Lojzka Stroonik, Jelka Vesenjak- -Zupanič, Jože 2uman. Novim članom so podelili izkaznice. Občni zbor je izvolil nov upravni in nadzorni odbor. ZR Skrbništvo in rejništvo v ormoški občini v ormoški občini je opaziti v zadnjem času naraščanje oddaja- nja otrok v rejnišlodarsko premalo razvitega območja. Ce ob tem obravnavamo otroško var-stvo, ki sipada med preventivne dejav- nosti, vidimo, da je to šele v raz- voju. Za območje ormoške občine opravlja naodge sikupnosti otro- škega varstva temeljna izobra- ževalna skupnost, ki zbira na posebnem računu tudi sredstva za dnevno varstvo otrok. Da pa bi lahko ta sredstva primemo in smotrno razdelili, bi biJo treba raziskovati celotno območje ter sestaviti prioritetno vrsto potreb na prostorske zmogljivosti, dnevnega vara^tva otrok zapo- slenih mater, prehrane otrok in kadrovsko zasedbo v varstvenih zavodih- Same potrebe na ormo- škem območju kakor tudi pro- ces razvoja varstvenih ustanov kažejo, da bi morali imeti na terenu dvoje oblik varstva otrok, iin sicer za predšolske in šolsike otroke. Pri tem bi morale pre- vzeti za šolarje skrb .šole, tako da bi bili otroci pod celodnev- nim varstvom in nadzorstvom učiteljev. Ob tem predstavljajo naijvečje probleme ustrezni pro- stori, ki jih nekatere šole ima- jo, večina pa ne. Ob tem bo tre- ba najti skupen jezik s krajev- nimi skupnostm-i in urediti vs>aj začasne pro.store. Sicer skrom- na finančna sredstva je nujno usmeriti v kraje, kjer je pro- blem otroškega varstva najbolj pereč. Anketa, ki je bila pred ne- davnim izdelana v ormoški ob- čini, je pokazala, da starši ne samo želijo, ampak tudi zahte- vajo organizirano pom.oč pri u- čeniu v šolah. Od 501 anketira- ne družine želi in čuti potrebo po varstvu otrok in pomoči v šoli 317 družin ali 63 odstotkov- Iz ankete je razvidno, da ie naj- več zahtev v krajevni skupno- sti Srodi.ščo (86 odstotkov), sle- dijo: Tomaž s 73 odstot^ki. Kog 7. 68 odstotki. Velika Nedelja s 65. Ormož 61 in Miklavž z 20 odstotki. VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK V primerjavi z varstvom šol- skih otrok je problem vai-stva predšolskih otrok še slabše re- šen, saj sta v ormoški občini le dve vzgojno varstveni usta- novi, ki siprejemata v varstvo okrog 80 otrok. Za varstvo pred- šolskih otrok so se pokazale naj- večje potrebe pri Miiklavžu, kjer je 66 odstotkov anketira- nih družin izrazilo željo po to- vrstnem vairstvu, sledijo Kog, Velika Nedelja, Ormož im To- maž. V okviru družbene s-krbi za otroka je prav tako pomembno tudi vpra.šainje njegove pravil- ne prehratne, ki je v večini pri- merov zaradi orehrambnih na- vad in prezaposlenostii staršev mnogokrat zelo pomanjkljiva- Šolske mlečne kuhinje so ta pro- blem sicer močno ublažile, ven- dar še ne povsod in v zadositni meri. Se vedno je posvečeno premalo pozornosti stro:k)Ovni pripravi hrane in higien5.kemu režimu. Bolj kot pri varstvu o- trok prihaja pri organizirs'nju prehrane do izraba ekonomski moment, vendar ne v tolikšni meri. da ga .sitarši, šole in drtiž- beno politične skupnosti ne bi mogle ugodno rešiti ter zagoto- viti ot.rokom vsesplošen umski in telesni ^napredek. Na področju varstva predšol- skih in šolskih otrok bo treba v ormoški občini še veliko na- praviti. Anketa je pokazala, da rešitev tega pr.T^lalema ni le že- lja, temveč tudi zahteva, za ka- tero lahko upamo, da bo v krat- kem tudi uresničena. .J. S- PREGNALA JIH NISTA MRAZ NITI SNEG Ob izgradnji in asfaltiranju ceste med Hajdino in Slovensko Bistri- co je moglo cestno podjetje iz Maribora zaradi nestabilnosU tal narediti samo eno polovico mostu Tri opaženju temeljev druge polovice mostu je treba hoditi tudi po mrzli vodi za odcepom ceste prot.i Sp. Pol- skavi. Z deli na drugi polovici pa so začeli šele v pozni jeseni. Dela pa izvajajo naprej še sedaj, če- prav je temperatura že precej ča- .«a okoli ničle in čeprav je zapadlo v zadnjih dneh nekaj snega. Ko sem Dovurašal delavec, kako dolgo bodo še delali, so dejali, da tako dolgo, dokler zaradi mraza res ne bo mogoča več delali -b V Priliovi se čutijo zapostavljene Prihova v bistriški občini le- ži na meji s sosednjo konjiško občino. Tako zaradi svojega po- ložaja pripada kar trem krajev- nim skupnostim: bistriški, ko- njiški in oplotniški. To nam po- ve, da imajo vse tri krajevne skupnosti mačehovski odnos do kraja. To so potrdili prebivalci sami, ko so na nedeljski kra- jevni konferenci SZDL razprav- ljali o problemih kraja. Ko so razpravljali o svojih težavah in o zborih volivcev, so dejali da je čas od enega zbo- ra volivcev do drugega predlo- ga za odgovore, ki so jih va- ščani zahtevali na zboru. Zara- di tega bi naj skupščina občine dala svoj odgovor krajevni or- ganizaciji SZDL, ki bi potem obvestila vaščane na tak ali drugačen način o odgovoru. Va- ščani se ne strinjajo z dolgim čakanjem na zmanjšanje dav- kov. Spomladi so bile na ob- močju Prihove precej močne pozebe. Občinska komisija je tudi takrat ocenila škodo, ki je zajela skoraj polovico prihov- skega pridelka. Vaščani Pobreža pa se jezijo zaradi neurejenega mostu in pa neurejenega poplavnega območ- ja. Ze ob vsakem najmanjšem nalivu je namreč njihovo pod- ročje pod vodo, tako da jim propada pridelek. Ko so se na svoje krajevne probleme pritožili vaščani Raz- kovca, so hitro dobili od svo- jih sosedov odgovor, da se naj sami popreje zanimajo in ure- jajo svoje probleme in da bo- do šele nato dobili pomoč dru- žbe, ne pa da samo zahtevajo, sami pa nič ne naredijo. Na nedeljski konferenci so iz- volili novo vodstvo krajevne or- ganizacije SZDL. Staro je bilo izvoljeno pred letom dni v kaj čudnih okoli.ščinah, razen tega pa se vsi člani odbora niti ni- so strinjali s članstvom. Tako so zaradi večje aktivnosti izvo- lili nov odbor krajevne organi- zacije, kateremu bo predsedo- val tovariž Goričan, zaposlen v Impolu. -b PISMA UREDNIŠTVU Pojasnilo k pismu »Trije udarci« Pod naslovom »Trije udarci« sem na tem mestu objavil 15. novembra t. 1. sestavek, v katerem je med drugim zapisano, da so mi tretji udarec zadali krajevni organizatorji zveze prostovoljcev- borcev za severno mejo s tem, da so določili mejo časa V'>'ij(ive. V zmoti sem bil toliko, da meje časa prijave niso določili organizatorji občinske zveze pro- stovoljcev-borcev za severno me- jo, temveč republiški odbor v Ljubljani. S tem pomoto popravljam. Alozj Cestnik ZGLEDI VLEČEJO Večkrat v pogovorih ali pa tudi javno v časnikih kritizi- ramo najrazličnejše postopke, ki jih storijo posamezniki, pred- vsem šoferji ali sprevodniki avtobusov. Zgodi se, da so nji- hovi postopki popolnoma ute- meljeni in na m.estu, včasih pa so seveda tudi odraz nespošto- vanja potnika — sočloveka. Pra- vimo, da tisti, ki dela tudi gre- ši. Ob tem pa moramo seveda tudi priznati, da smo včasih preveč občutljivi in zahtevamo od sprevodnikov, ki se ves dan prerivajo v množici nabito pol- nih avtobusov, da jim nikdar ne bi popustili živci, da bi bili skratka vedno vljudni, prijazni in ustrežljivi. Danes nimam namena opisati kakršnega koli takšnega ali po- dobnega negativnega pojava, vendar vam želim na osnovi do- godka, ki sem ga zasledil v po- nedeljek med vožnjo iz Ormoža v Ptuj — prikazati tudi drugo plat medalje. V nabito polnem avtobusu avtobusnega podjetja Izletnik iz Celja, ki ga je uprav- ljal voznik Mijo BOZIČ, smo se pripeljali do avtobusne postaje v Spuhlji. Tu je vstopilo nekaj potnikov, nakar je avtobus na- daljeval vožnjo proti Ptuju. Izpred hiše, ki stoji ob spome- niku v Spuhlji, sta hiteli proti cestišču dve materi, ki sta no- sili v naročju mala otroka. Ena izmed njiju je pomahala z roko. To je opazil šofer avtobusa, ki je brez premisleka pritisnil na zavore in počakal, da sta potni- ci vstopili. Sprevodnik pa je kljub veliki gneči poskrbel, da sta materi z otrokoma lahko sedeli. To navidezno skromno deja- nje nosi v sebi odraz srčne kul- ture, ki je mnogokrat nimamo aH pa je v takšni ali t)odobni obliki ne znamo pokazati. Šofer avtobusa Mijo Božič prav go- tovo ni bil dolžan ustaviti av- tobusa pred nevarnim ovin- kom v Spuhlji, a je vendar na drugi strani čutil, da to ni nje- Ejova službena, temveč člo- veška dolžnost V imenu obeh mater z otro- koma lahko izrečemo šoferju avtobusa Mi ju BOZiCU pri- srčno zahvalo z željo, da bi lah- ko o takšnih in podobnih nje- govih dejanjih še poročali. J. S. Večerna politična šola za mlade bistriške komu- niste Letos so v bistriški občini precej pomladili Zvezo komu- nistov. V vsej občini so sprejeli osemindvajset novih članov. Da jih ne bi prepustili samo last- nemu izgrajevanju in da bi jim v začetnih težavah poma- gali, je občinski komite ZK or- ganiziral za novo sprejete čla- ne večerno politično šolo. Predavali bodo znani politič- ni in kulturni delavci, med njimi tudi predsednik skupšči- ne občine Miro Kolenko, se- kretar občinskega komiteja ZK Alojz Kores in upravnik ma- tične knjižnice Milutin Arko. Brez setve ni želve ... Jugoslovanski turizem, še bolj pa slovenski, iz leta v leto na- preduje. Takšni uspehi so plod načrtnega dela in dolgoročnega planiranja. Tako predvideva dolgoročni načrt za gorenjsko območje vložitev samo v si- stem triglavskih žičnic pet mi- lijard dinarjev. Kolikšna sred- stva pa so potrebna še za dru- ge, vzporedne objekte, ki bodo tudi precej stali? Kljub temu planirajo, ker vedo, da se bo kmalu vsak vložen dinar en- krat ali pa celo večkrat vrnil. Ko pa obiščeš naše kraje kot so Haloze, Slovenske Gorice ali južni del Pohorja, skratka ob- močje, kjer izhaja naš list, kro- ži pogled po naravnih lepotah, toda, ko prideš bliže, ko se po- gled ustavi na skromnih doma- čijah, kmalu izgubiš vse vese- lje, saj ne moreš verjeti, da ob- stojajo še takšni življenjski po- goji. Kot so borne domačije, so borne tudi ceste, po katerih pri- deš do njih. V teh krajih je kopica narodnih običajev, da omenimo le kurentovanje in po- horsko ohcet. Razen tega je npr, Ptuj en sam zgodovinski spo- menik. Ce si ob tej obilici naravnih lepot in narodnih običajev ogle- damo razvoj turizma, lahko re- čemo, da ta caplja daleč za nje- govim razvojem v di'ugih pre- delih Slovenije. Tu samo krpa- mo in rešujemo trenutne pro- bleme, pri tem pa izgubljamo iz svojih rok še tako lepe ob- jekte, kot je grad Statenberg. Nič nismo storili, da bi na- redili iz teh lepih krajev in glede na narodne običaje, ki so tukaj še tako živi, nekaj za dolgoročnejši napredek turiz- ma. Jasno nam mora biti, da če hočemo kaj graditi, moramo za to imeti najprej načrte, ker če teh ne bomo imeli, ne bomo nikdar nič mogli narediti. Do- kler ne bomo imeli perspektiv- nega načrta, ki bo moral v pr- vi fazi verjetno obravnavati vprašanje asfaltiranja cest, če- mur bi sledila izgradnja turi- stičnih objektov, bo to območ.je vedno bolj in bolj zaostajalo. Vsi pa bomo lahko še naprej govorili, kako so na tem ob- močju težki pogoji. -b VSO POZORNOST NARODNI OBRAMBI Invazija na Češkoslovaško in pa novo gledanje v SZ na ohra- nitev socialističnega sistema ob negiranju suverenosti posamez- nih držav je imela za posledico, da smo začeli pri nas z aktiv- nejšimi pripravami prebival- stva za eventualni napad na Jugoslavijo. V bistriški občini s polno pa- ro tečejo priprave in predava- nja. Na njih dobijo prisotni po- gled, kakšna bi bila bodoča vojna in kakšno nalogo bi imel v njej vsak posameznik. Z aktivnimi pripravami so že po rednem programu nadalje- vali z delom rezervni oficirji in podoficirji. S predavanji pa so začeli za zaposlene v javnih službah. Z začetkom prihodnje- ga leta pa se bodo začele pri- prave' tudi za ostalo prebival- stvo na terenu. S praktičnimi vajami bodo sodelovali tudi od- redi civilne zaščite, Rdeči križ in pa služba za obveščanje pre- bivalstva. Pri tem se je lepo izkazal bistriški radioamaterski klub. ki ima že sedaj drugi te- čaj za nove radioamaterje. Za boljšo dejavno.st bo ta klub do- bil novo opremo, radioamaterske postaje pa bodo postavili tudi v drugih manjših centrih v ob- čini, -b POPRAVEK v sestavku o ptujski opekarni, ki smo ga objavili v prejšnji številki Tednika, se mora glasiti stavek v zadnjem odstavku ta- kole: Za prihodnje leto imajo že dvakrat več naročil opečnih izdelkov od družbenega sektor- ja, kot so jih letos prodali. Viktorija Mastinšek iz Laporfci - 89 let Pred dnevi je bil pri Fakino- vi mami v Laporju velik dan. Mamica je v ponedeljek prazno- vala svoj o-semdeseti rojstni dan. Obiskal sem jo tudi jaz, da ma- lo pokramljava o njenem dol- gem življenju. Viktorija Mastinšek se je ro- dila 16. decembra leta 1H88. Od svojega rojstva pa do sedaj je ves čas v Laporju. Tukaj je za- čela hoditi tudi v šolo, v triraz- rednico, kot so ji takrat pravili. Spominja se še tudi nadučitelja Plankarja. Omožila se je kma- lu po prvi svetovni vojni in ime- la v svojem dolgoletnem sreč- nem zakonu sedem otrok, se- dem sinov. Druga svetovna voj- na pa ji je s svojimi zadnjimi meseci prinesla težke ure, kot sama pravi. V nekaj mesecih je izgubila štiri od sedmih sinov. Padli so v vojni od prvega ju- nija 1944 do februarja 1945, ko ji je padel četrti sin v IV. pre- komorski brigadi. Pred petimi leti pa ji je umrl še mož. Tako je sedaj prevzel gospodarstvo na kmetiji njen predzadnji sin Bogdan. Ko sem vstopil k Mastinško- vi mami skupaj z ravnateljem osnovne šole, sva jo našla, ko je ravno končala s pomivanjem posode. Zato je beseda stekla najprej o njenem delu. Dejala je, da še sedaj pri tolikih letih ne more brez njega. Ni pa go- spodinjstvo vse njeno delo. Z veseljem, kot pravi sama, še de- la tudi na vrtu. Po njeni živah- nosti in mladostnem izgledu pa nisem mogel drugega, kot da ji verjamem. Tudi čita rada in je v^elika ljubiteljica knjig, V pro- stih jutranjih urah pa je de- jala, ko je pripovedovala osebi, da rada gre na sprehod, ker ji to izredno koristi in se po tak- šnem sprehodu počuti kar mlaj" šo. In katero je bilo najvcč.jc pre- senečenje v zadnjih dneh, sem jo povprašal? Nikar ne vprašajte, saj še sa- ma ne morem verjeti, da sem tako lepo dočakala svoj osem- deseti rojstni dan. Obiskali so me moji sinovi in me preseneti- li z darili. Obiskali so me tudi učenci iz osnovne šole v Lapor- ju ter mi zapeli nekaj pesmi, to je bilo res lepo od njih, je de- jala še vsa vzhičena. Tako je Viktorija Mastinšek, Fakinova mama, kot jo kličejo po domače, z velikim veseljem Viktorija Mastinšek prešla v devetdeseta leta svoje- ga življenja. Mi vsi, posebej pa še naše uredništvo pa ji želimo še velilco zdravja in še na mno- ga leta. -b SO IN TP ZARJA STA REŠILI VPRAŠANJE SPORNE GRADBENE PARCELE ZA GRAD- NJO POSLOVNO STANOVANJSKE ZGRAD- BE V ORMOŽU Ze v eni izmed naših zadnjih številk smo poročali o nesoglasju med skupščino občine in trgov- skim podjetjem Zarja iz Ormoža, ki se je nanašalo na oddajo grad- bene parcele, namenjene za grad- njo poslovn? stanovanjske zgrad- be v Ormožu. Kot smo takrat poročali, skup- ščina občine in Zarja na predzad- nji občinski seji nista mogli najti ustreznega kompromisa. Na zad- nji seji skupščine občine Ormož, ki je bila v sredo 18. t. m. je bilo to nesoglasje rešeno v korist sploš- nega družbenega interesa, ki vodi k uresničitvi predvidene gradnje poslovno stanovanjske zgradbe. Skupščina občine Ormož, trgov- sko podjetje Zarja ter gradbeno podjetje Ograd iz Ormoža so na osnovi medsebojnih pogodb ohla- dile »vročo kri«, ki se je v zad- njem času pretakala zaradi tega po Ormožu. Trgovsko podjetje Zarja si je s tem zagotovilo pravi- co do uporabe poslovnih prosto- rov, ki bodo v pritličju, te zgrad- be, domače gradbeno podjetje Ograd bo izvajalec del, skupščina občine Ormož pa bo s tem ure- sničila svo; že večletni perspektiv- ni načrt in prispevala, da bo dobil Ormož po nekaj letih zopet nekaj novega in sodobnega. J. S. Stran 6 TEDNIK — petek, 20. decembra 1968 Stran 6 Ustrezne šole nu nerazvita območja v Ljubljani pride na 1000 prebivalcev, starih nad dvajset let, z visoko izobrazbo 59 lju- di, v centralni Sloveniji 10 do 15 oseb, v severovzhodni Slo- veniji, kamor sodi tudi ptujska občina, pa le 4 do 7. Ti podatki nam veliko povedo. Med dru- gim nas prisilijo, da podpremo sleherno zahtevo ptujskih pro- svetnih in drugih delavcev za enotno šolstvo v Sloveniji, za enake pogoje šolanja vseh slo- venskih otrok ... Zavedati se moramo, da je izobrazba oziro- ma znanje temeljni pogoj za uspešen razvoj in tudi ena od redkih komparativnih predno- sti. Analize kažejo, da bi morali V ptujski občini na novo zapo- sliti 510 visoko in višje stro- kovnih oseb, če bi hoteli vsaj do leta 1976 doseči ustrezno kvalifikacijsko strukturo zapo- slenih. Nadalje bi morali zapo- sliti 663 oseb s srednjo stro- kovno kvalifikacijo in 3103 po- klicno uspo.sobljenih. Prav za- radi tega bi morali skrčiti de- lež nižje strokovnih in priuče- nih že zaposlenih. Število nižje strokovnih bi morali zmanjšati po analizi za 427 oseb. Kot je videti, bo usklajevanje kvalifikacijske strukture zapo- slenih z zahtevami dolgotrajen proces. Odvisen bo od smotr- nosti v usklajevanju izobraže- valnega sistema z materialnimi možnostmi izobraževanja. Iz podatkov je razvidno, kje je izobraževanje najbolj potrebno. Dopolnilno izobraževanje je potrebno tudi za že zaposlene, tako v gospodarstvu kakor tudi v negospodarstvu. Ni pričako- vati, da bodo delovne organi- zacije, ne glede na ponudbo šolskih kadrov, zamenjavale ti- ste delavce, ki imajo dolgoletno prakso in ki uspešno delajo. Tam je treba omogočiti dopolnilno izobraževanje. V obliko usposabljanja bo nedvomno potrebno vključevati tudi mladino, ki ni dokončala oitmletke. Teh Je veliko prav tako v ptujski občini. S svojo nizko Izobrazbo še poslabšajo kadrovsko strukturo zaposlenih. Možnosti za njihovo zaposlova- nje je malo. Socialni problemi se pojavljajo pri tej mladini v večjem obsegu in v raznih obli- kah. Kot je videti, ustrezno šolstvo in pogoji šolanja lahko zagoto- vijo večji napredek tudi tem predelom. Predvsem je potreb- no odpraviti razlike med raz- vitimi in nerazvitimi območji. ZR Vaše zdravje Vedno več sScad- kornih bolnikov Sladkorna bolezen se vse bolj širi. V nekaterih deželah se je število diabetikov pomnožilo za večkrat, tudi pri nas. Posebno vprašanje pa je, koliko bolnikov je sploh neodkritih. Strokovnjaki pravijo, da boluje za to bolezni- jo danes dva do tri odstotke lju- di. Med osebami, starejšimi nad 50 let, je šest do osem odstotkov diabetikov. Ce je v rodu nagnjenost k slad- korni bolezni, bi se morale osebe nad 50 let podvreči rednim labo- ratorijskim pregledom. Zelo važno je zgodnje odkriva- nje vsake, tudi slakorne, bolezni. Otroci se pritožujejo zaradi utru- jenosti, slabega spomina in te- žavnega učenja. Zejajo in hujša- jo poleg dobre hrane. Mladostni- ki čutijo potrebo po hrani, ven- dar kmalu izgubijo apetit. Žeje ne morejo potešiti s sladko limo- nado, niti z drugimi sladkimi na- pitki. Ni redko, da popije bolnik po osem litrov tekočine na dan. V srednjih in starejših letih se £o pet let pred izbruhom bolezni pojavi \'olika želja po sladkari- jah, kot so čokolada, bonboni, pa tudi po drugih ogljikovih hidra- tih (krompir, kruh). V tem času še v krvi ni sladkorja nad nor- malo, celo manj ga je. Tak raz- voj je pogostejši pri moških kot pri ženskah. Šele kasneje se kon- centracija sladkorja v krvi pove- čuje. Ce ima bolnik sklerozo krv- nih žil. ovire v cirkulaciji krvi ali kronično jetrno vnetje, verjetno boluje zaradi sladkorne bolezni. Čimprej bi moral poiskati zdrav- niško pomoč, ker tudi pri tej bo- lezni velja zlato pravilo, da je mogoče zgodaj odkrito bolezen lažje zdraviti. Dr. J. V. ČEŠKOSLOVAŠKI LUT- KARJI SO GOSTOVALI V PTUJU Preteklo sredo so gostovali v Ptuju člani lutkovnega gledali- šča iz Prage na Češkoslovaškem. V ptujskem gledališču so dopol- dne navdušili s predstavami šte- vilne šolarje. Popoldne je bila predstava za odrasle. Člani lut- kovnega gledališča so se na tur- neji po svetu ustavili tudi v Ptu- ju- Z. R. Nove ptujske publikacije v tem letu je v Ptuju nasto- pilo vprašanje, kako populari- zirati mesto glede na prihodnje jubilejno leto. Dogovorjeno je, da bodo izdali več publikacij. Med temi bo zbornik o 100-let- nici ptujske gimnazije, mono- grafija o Ptuju, kratek pregled ptujske zgodovine ter literarni zbornik in turistični vodič sko- zi Ptuj. V njem bodo opisani zgodovinski spomeniki mesta. Prihodnje leto bo v prodaji. Turistično društvo v Ptuju pri- pravlja nov prospekt in pro- gram dela glede na 1900-letnico mesta Ptuja. Prospekt bo stal 8 milijonov starih dinarjev. V prihodnjem mesecu bo v prf)- daji. V njem bodo fotografije mesta in okolice. Opisi bodo v Štirih jezikih. ZR Koncert TAMBURAŠKE6A ORKESTRA DPD »SVOBODA« IN PEVSKEGA ZBORA DRUŠTVA UPOKOJENCEV PTUJ V soboto, 14. t. m., ob 19.30 je bil koncert tamburaškega orkestra DPD »SVOBODA« ter pevskega zbora Društva upo- kojencev Ptuj v veliki dvorani Narodnega doma ob obilni ude- ležbi poslušalcev. V prvem delu koncertnega programa je nastopil tamburaš- ki orkester, ki šteje 12 starej- ših članov, ki že mnogo let de- lujejo v orkestru in so zato tu- di skladno vigrani. Izvajali so dela skladateljev: Marka Baju- ka, Adolfa Grobminga, Mozar- ta, Koželja, Bozzattia in Vuka- sinoviča. Venček narodnih v priredbi M. Bajuka, Mozartov Menuet in Kozeljeva uvertura »Svečanost na morju« so poslu- šalci sprejeli z navdušenim odo- bravanjem. V splošnem je bil ves program tamburaškega or- kestra vestno naštudiran. V drugem delu koncertnega programa je nastopil 30-članski pevski zbor Društva upokojen- cev, ki je v svojem programu imel predvsem slovenske in ko- roške narodne pesmi, katere je publika sprejemala z velikim na- vdušenjem, kar je dokaz, da je narodna pesem pri nas globoko ukoreninjena, je neločljivi del slovenskega naroda in bo žive- la, dokler bo živel slovenski na- rod. Poleg narodnih v prired- bah Luke Kramolca, Mateja Hu- bada in Davorina Jenka so bi- le zastopane tudi umetne pe- smi skladateljev Ivana Ocvirka »Moja pomlad«, Antona Nedve- da »Nazaj v planinski raj«, Vin- ka Vodopivca »Kadar zora« ter pevski valček »Dobro jutro« dr. Antona Švaba. Pod spretnim vodstvom pevo- vodje Franja Petka so bile pe- sem za pesmijo podane v lepi harmonični in dinamično zliti ubranosti, dokaj homogeno in čustveno, kar so potrjevali po- slušalci s ploskanjem. Korc>ška narodna »Oj, ta mlinar« v pri- redbi Luka Kramolca za meša- ni zbor s sopran solo, ki ga je z mehkim in kulturnim glasom zelo občuteno zapela Katica Zuranova, kakor tudi koroška narodna istega avtorja »Jaz bi rad cigajner bil« so bile spre- jete z veliko vnemo in odobra- vanjem. Nič manj pa tudi »Na- zaj v planinski raj« od A. Ned- veda ter »Kadar zora« Vinka Vodopivca. Za zaključno točko koncertnega programa je bil skupni nastop pevskega zbora ob spremljavi tamburaškega or- kestra z dr. Svabovim pevskim valčkom »Dobro jutro«, ki je bila posebnost celotnega pro- grama in kot taka sprejeta ž viharnim aplavzom. Vredno je omeniti, da pevski zbor Društva upokojencev ob- stoji žele dve leti in je to bil sedaj že drugi njihov nastopi^ Zahvala za ta uspeh gre požrt-^ vovalnosti članom zbora, pred- vsem pa pevovodji Franju Pet- ku za neumorno vodstvo pev- skega zbora in tamburaškega orkestra. Trud pa ni bil zaman, saj Je lepo poplačan z izredno obilnim obiskom Ptujčanov, mo- ralno in materialno. Naj bo to članom tamburaškega orkestra in članom pevskega zbora Društ- va upokojencev v nadaljnjo spodbudo za požrtvovalnost za čimvečje napredovanje v glas- benem in pevskem kulturnem udejstvovanju. Fran j o Luževič IZ STARIH ZAPISOV O STAREM PTUJU Ptui le bil naseljen že pred deset tisoč leti VIDEN RAZVOJ ŠELE POD RIMSKIMI OSVAJALCI v prejšnji številki Tednika smo zvedeli, od kod ime Ptuj. Tako ga je imenoval rimski zgodovinar Tacit v svojih »Hi- storijah«. To je prvo pisano po- ročilo v Ptuju iz leta 69. V tem sestavku pa si oglejmo prve začetke življenja v teh prede- lih. Poslužili se bomo »Vodnika po Ptuju in njeni okolici«, ki ga je napisal prof. Jože Mau- čec. Ptuj s svojo okolico je bil naseljen gotovo že pred deset tisoč leti, čeprav do sedaj še nima odkritih sledov človeka paleolitske dobe, ki je v naših krajih nabiral gozdne sadeže, lovil in pobijal jamskega med- veda, jelena in mamuta. Govo- rijo pa nam zato paleolitska odkritja nedaleč od nas v Kra- pini. Mnogo obsežnejša naseljenost je dognana v mlajši kameni do- bi, v neolitiku (5000 do 2000 pred našim štetjem). Za neoli- tik lahko trdimo, da se je člo- veški rod že močno razširil v ptujski okolici. Poleg lova se je tedanji človek že bavil s polje- delstvom in živinorejo. Iz kon- ca bronaste dobe (okoli leta 1000), ko je človek izdeloval iz brona nože, srpe in razno okrasje, iz gline posodo in po- znal statve, imamo več najdišč Predvsem je to grobišče na Hajdini. medtem ko ie bila do- gnana naselbina na planoti ptujskega gradu; pred nedav- nim pa so jo odkrili v Ormožu. Okrog leta 1000 pred našim štetjem so bila na našem ozemlju naseljena že ilirska plemena. Iliri so poznali že že- lezo, vendar so bili njihovi okrasni predmeti še zmeraj iz brona. To Je bilo v zgodnji že- lezni dobi ali hallstatu. Iliri so bili živinorejci in poljedelci. Njihovo grobišče so odkrili na Ptujski gori. Okoli leta 400 pred na.šim štetjem so pridrli iz današnje Francije v naše kraje Kelti, ki so prinesli v de- želo kulturo mlajše kamene dobe, ali latena. Naselili so predvsem ravnino, zlasti Ptuj- sko polje, kjer so našli izkopa- nine v Forminu, Skorbi in Stojncih. Tudi ime Poetovio je predrimskega panonsko kelt- skega izvora. Življenje in raz- voj Poetovija se začenja svitati šele tik pred začetkom našega štetja, ko so zasedli naše kraje rimski osvajalci. Več o rimski dobi mesta Ptu- ja piše v svoji knjigi M. Abra- mič: »Panonska naselbina In po veteranih, priseljenih trgovcih ter obrtnikih narasle canabae rimskega taborišča, so se raz- vile polagoma v sosesko, ki jo je cesar Traianus povzdignil v kolonijo. Njen oficielni naziv, ki ga srečujemo pogosto v na- pisih, se je glasil na časf usta- novnika: folonia Ulpia Traiana Poetovio. Mesto Je bilo uvršče- no v papirijsko okrožje. Za povzdigo kolonije je naselil Traianus množino veteranov v njej, zlasti bojevnikov iz daki- ških vojn. Obširno in rodovit- no Ptujsko polje je bilo kakor nalašč za kolonizacijo. Obmest- je nove kolonije je bilo precej veliko. Na zapadu je segalo do Pohorja. Na vzhodu je segal ptujski okoliš odkraja gotovo prek Varaždinskih toplic. Na jugu je spadalo višavje Haloz brzda tudi še v njegov okoliš. Občini sta načelovala dva urad- niška kolegija, ki sta se volila sleherno leto iz občinskega sveta. Mestno prebivalstvo se je v drugem stoletju popolnoma po- latinilo. Tudi grškoiztočni živelj se zdi. da je bil številno zasto- pan. Domača keltska imena se v napisih le redkokdaj pojav- ljajo. Polatinitev domačega pre- bivalstva se je vršila na več načinov: z uradnim obvešča- njem, po trgovskih zvezah, zla- sti pa po vojaštvu, ki so ga na- birali med domačini. Jemali .so jih seveda jako mnogo, že ta- koj po zasedbi dežele. Panonci 30 služili izprva kot pešci pri pomočnih četah v panonskih kohortah ter pri precej števil- nih konjeniških oddelkih, toda le redko v domovini. Kasneje so jih p>orabljali tudi za legij- sko službo. Ptujčane srečujemo v mestnorimskih imenikih.« (Dalje prihodnjič) Mednarodni plesni turnir v Kidričevem Plesni pari so navdušili gledalce Preteklo soboto je bil v Ki- dričevem mednarodni plesni tur- nir. Priredila ga je Plesno športna sekcija DPD Svoboda iz Ptuja. Pokrovitelj je bil Franjo Rebcrnak, predsednik skupšči- ne občine Ptuj. Kmalu po osmi uri je bilo vse pripravljeno. Polna dvorana gle- dalcev je nestrpno čakala pr- vih akordov velikega plesnega orkestra Svobode iz Ptuja in plesalcev. Svoja mesta so zased- li člani turnirskega vodstva: predsednica Anieta Kraljeva, Stane Janžekovič, Aleksander Glatz, Milan Masten in pred- stavnik PZS Miha Verbič. Ko so bili nared tudi točkovni sodniki (pet po številu) iz Avstrije in Jugoslavije, je otvoril medna- rodni plesni turnir Aleksander Glatz. Navzočim je spregovoril pokrovitelj Franjo Rebernak, Pozdravil je plesne pare iz Av- strije, Italije, posebno onega iz Češkoslovaške. Poudaril Je, da živi med narodi ideja o zbliža- nju. Uresničiti to idejo je tudi želja prirediteljev. Vsem je za- želel v izvajanju programa čim več uspeha Napovedovalka Anamarlja Verden je napovedala prvo toč- ko plesnega programa. Sporoči- la je tudi, da madžarski par ni dobi! potnega dovoljenja, švi- carski par pa se je opravičil zaradi bolezni v družini. Takoj za tem je po taktu ko- račnice orkestra prikorakalo se- dem ple'snih parov na plesišče. Obleka in eleganca je navdušila gledalce, saj je ustrezala medna- rodnemu turnirju. Tekmovanje so pričeli z angleškim valčkom in ga nadaljevali s tangom, du- najskim valčkom, slowfoksom in končali s foxtrotom. Pravi uži- tek je bilo opazovati lepe pare, ko so lahkotno drseli po parke- tu. Med vsemi je številne gledal- ce najbolj navdušil avstrijski plesni par Werner Scharpf — Ruth Marnul s številko sedem. Omenjeni par je bil tudi po o- ceni točkovne komisije najbolj- ši in je zasedel prvo mesto. Dru- go mesto je dosegel plesni par Drago Sulek — Verena Trofe- nik iz Ptuja. Plesalca sta priče- la plesno šolo v Ptuju. Na tret- je mesto se je uvrstil plesni par iz Avstrije, na četrto pa par iz Češkoslovaške. Plesni pari so po kraj.šem od- moru prikazali uspelo revijo la- tinsko-ameriških plesov. Za te- mi plesi sta pred mikrofon or- kestra stopila harmonikaš in klarinetist. Vse je kazalo, da bo sledila poskočna polka. V ve- liko odobravanje sta jo zaplesala avstrijska plesalca v narodni no- ši. Po turnirju so nastopajočim podelili praktična darila, ki so jih poklonila podjetja: TP Pa- nonija, Petovija, Slovenske go- rice, Zavod Olge Megličeve, Del- ta iz Ptuja in Tališ iz Maribora. V veliko zadovoljstvo gledal- cev se je tekmovanje lepo kon- čalo. Tedaj pa se je v organiza- ciji nekaj »zalomilo«. Številne gledalce, med njimi je bilo veli- ko ljubiteljv plesa in mladine, so že pošteno srbele pete in že- leli so se tudi sami zavrteti. To- da zaman so čakali napovedi; sedaj pa ples za vas, gledalci in melodije plesnega orkestra. God- benikov poldrugo uro ni bilo, čeprav je organizator na vabilih obljubil, da bo po turnirju ples za vse. Se polna dvorana gle- dalcev je zamerila organizator- jem tudi to, da so ob pol drugi uri zjutraj godbeniki že pospra- vili inštrumente. Samo mimo- grede: cena vstopnice je bila 2000 starih dinarjev. Res škoda, da se je tako uspel mednarod- ni plesni turnir tako klavrno končal. Z. R. Plesnemu paru (Drago Sulek-Verena Trofenik) čestita za drugo mesto in poklanja darilo predsednica Anieta Kraljeva. Foto: S. Kosi Obnova množičnega kulturnega dela v bistriški občini Problemska konferenca o kultur- ni dejavnosti v bistriški občini je ob koncu svojega dela izvolila ko- misijo, ki naj bi pregledala poda- no materijo na konferenci in po njej izdelala zaključke, kako bi v najkrajšem času poživili kulturno dejavnost v občini. Zaključki predvidevajo, da je treba do konca prve polovice ja- nuarja prihodnjega leta izvesti vse občne zbore klubov V istem me- secu bi moral biti tudi občni zbor občinske zveze Svobod in KUD. V izvedbi občnih zborov bo inici- ator občinska konferenca SZDL, ki bo izvolila poseben odbor, ki bo na območju vse občine poma- gal izvesti občne zbore. V krajih, kjer KUD ni več ali jih sploh ni bilo, pa naj skrbijo za uvedbo, oziroma za osvežitev kulturne delavnosti krajevne konference SZDL. V letošnjem letu ix)tečejo tudi pogodbe z delavnimi organizacija- mi in ustanovami v občini o pri- spevku enega odstotka od bruto izplačanih osebnih dohodkov za financiranje kulturne dejavnosti. Glede na to je sprejel izvršni od- bor OK SZDL sklep, da pristopijo k vsem delovnim organizacijam, da se pogodbe obnovijo tudi za naslednje obdobje. Na sestanku izvršnega odbora so bili tudi enotni, da bo morala v občini delovati enotna organiza- cija, ki bo povezovala vse amater- ske organizacije na podeželju, in sicer v organizacijskem, material- nem, vsebinskem in idejnem po- gledu. Želijo pa SI tudi večjo po- vezanost s profesionalnimi kultur- nimi ustanovami, ker bi tako ama- terska dejavnost lahko hitreje na- predovala. Vsi sklepi, ki so jih sprejeli na zadnji konferenci, vodijo k čim hitrejši rešitvi nastale situacije in upajmo, da jim t>o to ob sodelo- vanju vseh zainteresiranih tudi uspelo. -b STREGLI SO MI PO ŽIVUENJU .. . Sonce je utonilo za goro in zahodno nebo je rdeče žarelo. Mrak se je spu- šča! na zemljo in ovil polje, travnike, gozdove in vasi. Vse se je umirialo, iz vasi je priliajal lajež psov. Narava se umirja, toda v meni, ubogi zajklji, je nemir. Preganjali so me. Stregli so mi po življenju ljudje brez srca, brez usmiljenja do živali. Merili so name s tisto straSno pošast;o . . . Rodil se je jesenski dan. Vstala sem, se samo pretegnila in stekla na bližnjo njivo, polno jesenskih dobrot. Zadišal mi je korenček. Ugriznila sem enkrat, dvakrat, nato pa zaslišala pok, ki je prihajal nekje od daleč. Še enkrat sem se posladkala, potem pa zbežala, koli- kor so me nesle noge, kaiti sedaj je počilo v bližini. Srce mi je močno razbijalo, ves živo- tek se mi je tresel. Ustavila sem se v grmovju ter se ozrla. Zagledala sem tri temne postave in v rokah so nosile ti- ste strašne pošasti in z njimi merile vame. Kakšen izraz je bil v njihovih očeh! Njihov pogled je bil hladen, poln sovraštva. Napravila sem še štiri ali pet skokov in že sem se skrila v gozdu. Niso prišli za mano. Minila je že dobra ura, toda nisem se mogla po- miriti. V meni so se podile najrazlič- nejše misli: »Ali lahko lovci hkrati lju- bijo in sovražijo? Zakaj pre^njajo me- ne, ubogo zajkljo, medtem ko srnicam pozimi tako strežejo?« Dolg9 sem pre- mišljevala in porajala se mi je misel: »Morda te preganjajo, ker se hraniš s pridelki, ki jih coii človek.« Na zcmlio je legla noč. Zaspala sem v upanju, da me jutri ne bodo prega- njali. Marija Tomažič, Gorišnica Marija! Ne morem drugače, kot da tvoj pre- lepi spis takoj posredujem našim bral- cem, kajti prav sedaj je tisti čas, ko naša divjad bega pred lovskimi puška- mi. Čeprav je ugotovljeno, da je vsako- letni odstrel nuien, vendar se mi vedno smilijo te uboge živali, ki niso ničesar drugega krive, kot to, da živijo. Red pa je brezsrčen in »tiste strašne poša- sti, ki 2 njimi merijo nanje«, sejejo smrt. Cemu puške za živali, čemu puške za ljudi? Joj! Joj! ALENKA Spoštovana Alenka! Spet sem napisala pesmico, ki je sicer bolj skromna, toda vse- eno mi jo objavi, če moreš. Sonja .Prejac, Velika Nedelja PRED SNEGOM Bliža se huda zima, slana zemljo pokriva, mrzel sever piha. utrujena zemlja težko diha. * Vse Je pusto In tiho, kmetov bič moti tišino, črni vrani hodijo po njivi, ptice selivke so že vse v tujini. Staro strašilo je že klobuk izgubilo, zdaj mu lesene roke štrlijo in vrabcev več ne plašijo. ♦ Veter močneje zapiha, na nebo se težek oblak zakadi j svet posivi, na zemljo se sneg spusti. Sonja! Tvoja pesmica nikakor ni skromna, pač pa si ti, ki to pra- viš, zares skromna. Mnogo lepih pesmic si nam že napisala, še jih piši in z njimi lepšaj svoja mlada leta. ALENKA Spoštovana Alenka! Zelo rad imam svojo mamo. Iz ljubezni do nje sem napisal kra- tko pesmico. Franci Purg, Videm MOJA MATI Koliko si pretrpela zame, mati! Koliko noči si prebedela, ko nisi utegnila spati! * Na obrazu pozna se tvoje trpljenje, plačati ne da se, če bi dal svoje življenje. * Večkrat naredim ti veliko skrbi, želim se poboljšati in reči: »Zal mi je, mati!« * Dober človek hočem biti in velik mož postati. Ali se še spomniš nar.e. ko sem ti prvič rekel: »Mati...« Franci! Tvoja pesmica je najlepši iz- raz tvoje ljubezni do mame Sre- čen si, ker uživaš mamine dobro- te, bogat si, ker imaš njeno lju- bezen. Tebi. Franci, in tvoji ljubi .ma- mi iskreno želim vse dobro. ALENKA ^frnn ? TEDNIK - petek. 20. decembra t%S Sfrnn ? December - mesec daril Marsikdo cel december vzdihuje, ker je treba misliti na darila. Le- pa navada je darovati, -^ato ne ka- že pozabiti nanjo. Ce se ne motim, ima pelo poganski izvor. Z obdaro- vanjem naših najbližjih naj bi si v prihodnjem letu pridobili naklo- njenost dobrih duhov — ali bolj moderno rečeno — razveselili bo- mo svoje najbližje. To pa ni tako majhna stvar. Raiveseliti drugega pa je že prava umetnost. Kes je težko zadeti, vendar pa spet ni ta- ko hudo, če obdarovanea dobro poznamo. To so navadno družin- ski elani in med letom smo prav gotovo slišali marsikatero njihovo željo. Darilo pa naj ne bo nekaj dra- gocenega. Celo nasprotno. Ob no- vem letu si podarjamo tudj šalji- va darila in ne tako slovesno kot recimo za rojstni dan. Rekli smo že. da mora darilo razveseljevati. Zato ne bomo otro- kom podarjali r«ove jopice ali čev- lje, ki jih sicer zelo potrebuje, vendar lo otroka ne hn razveselilo. Otrok ima najraje igračo, knjigo, lahko mu ku^vlmo zlato ribico, ži- vega majimega kužka ali muco. Tudi s hrčkom bo imel veselje in skrb obenem. Žive igrače so še ka- ko vzgojne, T, njimi naučimo otro- ka ljubiti živali in skrbeti zanje. Malo večji otrok se bo razveselil smuči ali sani. Otroci petih, šestih let. ki so že spretni v prstih, se bodo z veseljem igrali s sestav- ljenkami vseh vrst. Naj bodo to lego kocke, ki so primerne za mlajše otroke, ali pa nekoliko zah- tevnj2jši Mali konstruktor, nemške izdelave. Gugalni konji so še ved- no primerno darilo za otroke od dveh do petih let. Z navdušenjem pa bo že triletni otrok pozdravil tricikel, ki mu ga bodo pripeljali v sobo. Za otroke je izbira igrač kar ve- lika, vedno pa imejmo pred očmi. kaj bo otrok z igračo lahko po- čenjal. Ce se ne bo mogel igrati zato, ker je še premajhen ali ker se na primer z nagačenim kužkom ne bo igral več kot pet minut, po- tem smo ga pri nakupu polomili. Za odrasle je izbira prav tako težka. Vendar pa odrasli z vese- ljem sprejmejo darila, ki si jih lahko poveznejo na glavo, obujejo na noge ali ovijejo okoli vratu. Iz- biramo lahko med šali za sina ali hčer, med toplimi volnenimi no- gavicami, smučarsko kapo za smu- čarja in podobno. Skratka, oblačil- nih predmetov skoraj ne zmanjka, poiščimo morda le malo original- nejše, če je namenjeno mladim, in klasično, če je za starejše. Mladima zakoncema, ki nimata niti najnujnejšega, kupimo majh- no budilko, če zamujata v službo, lonec za kuhanje mleka, če v ku- hinji vedno diši po prekipelem mleku, steklenico drage žgane pi- jače, če sprejemata prijatelje, in podobno. Dobra je tudi metla, če je še nimata, vendar naj bo lepo zavita In opeta s pisanimi trakovi, na katerih vise bonboni ali kaj drugega. Skratka, skromno darilo naj bo veselo zavito. Za prijatelje, ki jih obiSčemo pred novim letom ali takoj po njem, tudi pripravimo kaj malega. V ljubljanskem Interieru Imajo nič koliko prisrčnih petellnčkov iz oblancev in podobnih igračk, ki razvesele s svojo Ijubkostj«) tudi odrasle. Prav pride tudi bonbo- niera ali buteljka. Navadno skrbi pri hiši za vsa darila samo žena, nanjo pa se nih- če ne spomni. Zadnji trenutek mogoče mož s kuverto, češ da bo sama najbolje vedela kupiti. Mo- goče pa bi bilo dobro, ko bi bilo eno leto nekoliko drugačno. Hčer- ka bo lahko za mamo izbrala lepo spodnje perilo, lepo spalno srajco iz najlon velurja (okoli 70 N din), topel brezrokavnik za doma, majh- no črno torbico Ea gledališče in podobno. L. M. Filmski in TV mozaik OMAR OSVAJA PUBLIKO Omar Sarif Ce bi iskail trenutno najbolj iskane filmske igralce današ- njega filma, bi nam mod prvi- mi padlo v oči ime Omarja Sa- rifa. Kdo je ta simpatični igra- lec? Prvič ga je publika pobli- že spoznala, ko se je pred enaj- stimi let.i oženil s prvo damo egiptovskega filma. Toda loči- tev, ki je sledila, je naredila pri publiki slab vtis. Ko so ga povprašali, kakšen je bil raz- log, je dejal, da to' ni bila nika- kor posledica njegove slave am- pak nesporazumi v zakon- skem življenju. Sedaj po enajstih letih Omar- ja ponovno cesto videvajo v družbi druge obetajoče filmske igralke, upu ameriškega filma. Sam pravi, da je v njo strašno zaljubljen, kljub temu pa ne razmišlja na ženitev, ker ga je prvi zakon marsičesa naučil. Tako sta simpatični Omar in Marv Taullo trenutno še samo vaba za fotoreporterje, zlobni jeziki pa vedo povedati tudi to, da si ameriški fiimarji priza- devajo združiti ta par tudi za- radi tega. da bi mlado in ta- lentirano Mary zvabili v Holly- wood. Kako, bomo še videli. Debelost - tokrat moška Nekaj kHogramov preveč mo- škim ne gre toliko do srca kot pa ženskam. To ie že znana stvar. Vendar pa je tolažba, da je moški, če je nekoliko težji, de vedno -lep-, medtem ko ženska ni. kaj slaba. Niti zavemo se ne, že so tu blatinu-e sala pod bra- do, na hrbtu, za pasom in na se- dalu. Kar priznaimo, odkar ima- te avto, še niste šli v službo pei, razen takrat, ko je bil avto na servisu Z mrazom so se nehali nedeljski izleti v naravo, kjef ste se kle na travi razgibali ob igranju badmintona. Zdaj pozimi pa je seveda prijetnejša dobra domača gostilna, kier se dobro je. Za smučanje ali ni časa ali pa .so sklepi že otrdeli. Kdaj ste se nazadnje obesili na rob oma- re ali celo telovadni drog? Sama neprijetna vprašanja kajne? Zaradi neprestanega sedenja v službi, v avtu, doma pred televi- zorjem so trebušne mišice popu- stile, dobra jodača pa je dodala *e svoje. Z grozo ste opazili, da imate -trebuh«. Kje so leta vit- kosti, ko ste še kot veter lahko tekli po stopnicah? Niso laločetju, ne- nadoma vprašal: »Kaj pa delaš, Irma? Pa vendar ne zagrinjaš zaves?« Tega Irma ni mogla zanikati. »Irma! Kaj pa naj skrivava? Saj nisva dva tistih bedakov, ki vidijo v ljubezni nekaj čisto telesnega! Najino ljubezen lah- ko ponosno pokaževa vsemu človeštvu. Irma, najina ljube- zen naj bo drugim vzor!« Irma je sklonila glavo. Pre- pričal jo je. Zavese so torej osta- le odgrnjene. Zakonca sta se začela slačiti. »Zelo lepo spodnje krilo imaš!« je ugotovil Herbert. »To je uspeh naše proizvod- nje, Herbert!« »Čeprav se tudi naša proiz- vodnja .še bori s težavami in po- manjkljivostmi,« je rekel Her- bert. »Poglej te nogavice! V njih je luknja. Sam sem jih na- redil. Kaj ne bi bilo bolj pre- prosto, da bi Izdelovali nogavi- ce že z luknjami? To bi člove- ku odvzelo skrbi, da ne bi tako hitro strgal nogavic« Nato sta mladoporočenca le- gla v posteljo, ki je bila sicer malo ozka, vendar jima je ustrezala. »Saj imaš čisto mrzle noge,« je ugotovila Irma in se nasme- jala. »To je verjetno zaradi sla- be cirkulacije krvi, kajne?« Ko je Herbert potrdil, je na- daljevala: »Gojiti bi moral več športa. V našem podjetju se močno udejstvujemo na športnih pod- ročjih. Danes ne more nihče več stati ob strani. To je nuj- nost. Začni igrati vsaj šah!« Herbert ji je to obljubil. Ker nekaj časa nista našla primer- ne teme za pogovor, jo je Her- bert objel in poljubil. »Od tod izvirajo infekcijske bolezni,« je rekel in jo še en- krat poljubil. »Hvala bogu, da je naša farmacevtska industri- ja proti njim dobro oborožena! Kaj misliš o tem, da bi ugasnila luč?« »Kaj nisi prej sam rekel, da nimava kaj skrivati?« »Mislil sem na štednjo z elek- tričnim tokom!« je zabrundal. Pokimala je, in on je ugasnil nočno svetilko. »In sedaj,« je rekel Herbert, »nama bo spanec vrnil izgub- ljeno energijo.« »Kaj se ne bo zgodilo nič dru- gega?« je vprašala Irma. in glas ji je zvenel nekam razočarano. »Prav imaš!« je rekel Herbert. »Skoraj bi bil pozabil.« »To bi bilo res škoda,« je me- nila Irma. »Da,« je rekel Herbert. Dvig- nil se je, prižgal luč In začel Irmi prebirati časopis, kot ji je bil obljubil, ko jo je še snubil. Cez pol ure je časopis odložil in se vrnil v posteljo. »Želiš še malo debatirati o erotiki?« je vprašal. »Misliš, da bi prišla do kak- šnih pozitivnih rezultatov? Saj je že pozno.« »No,« je rekel Hert)ert, »te teme ne bova mogla nikoli do konca prediskutirati. Zanimivo pa bi bilo. Mislim na erotiko v dobi zgodnjega kapitalizma...« »Ali na erotiko v kameni do- bi,« je rekla Irma. »Tudi to bi bila zanimiva tema. Toda jaz predlagam, da bi zdaj raje spa- la ...« In nato sta se mladoporočenca pretegnila in zaspala. za prlcškega Luizeka Dober den drogi gotpodte PriekI no t*l drUgi, ki te na toti gu£ vUn raitnite. Ze v zudji &ievilkt autib caimg »en van v svojen re/rviianen koti napuvsda, ke smo gnes obiavii pismo, ki nan ga je napisa sidiik Kari ii Džakuva Mislin. ke ste me bogali no si kiipli flajSter /a ina lile. ke se van nedu do viih razfesnoie No ja, eni te »e paf smijali, drugI pa te v jegoven pismi /agitdnoli samega »e be no vidli kaj za ena veika krivica se van ijodi. Dober den drogi no spoštovoni Luizek Oglufon se ti i/ Džaki^va v Slavoniji od tli kaj ia\ zvesto slažin svojo voja- ško no domovinsko ' dolžnost Veš grota sen fe stari borec saj mo ga skoro prta dumi vreza, pa sen doba malo bojši kšeft. tak ke mi ne treha sploh hodnikov ribati no delati sanitarne inšpekcije po hajzicih. Ve« drogi Lujs. Ce bi namesto hodnikov ceste riba bi zai že Cisto zagvi- šno priSa do blatnih pritških kloncov no cest v ptutski obCini, ki jih tak po caj- tnp.flh no na vseh sestankih na vejko as- faltirate. Veš tiidi s »puzajon« je hija v zaCetki en vejkl križ no »en si fčosik misla: »Bogi Karlek, Ce de ilo to tak dale napre, te gdo boš priša domu m\( ne boš veda več po nogah hoditi No ja ne je bilo gllh tak hujno, glovno je zaj. ke ie fse niinolo. Lepo te pozdrovla tvoj zvesti broleS Kari iz Džakova. PozdrovlenI Karlelc Vidin ke si že dugo ne blja v Prlekljl no ne veš, kak smo se zaCell na vejko razvijati, Pndi ali že skoro domu, saj boš drgačik čisto pozoba kak le v Pr- lekiji. Pa še ene priložnosti ne smeš za^ miditi. ?aj še maš priložnot oditi na de- lo v Nemčijo pravijo ke de skoro »ega kunec, kai pa boš si te zaCeja? Zdaj pa rojši hejajma s totin guCom. no te še enkrat praf lepo pozdrovlan Pišeš, ks si provi niaster za »puzale« — pje glih praf — ti se boš še že znajša saj mamo firi nas najrajši tiste, ki tak Cista pri tleh pležejo. Drogi Karlek, uredniike Ikorje to na- me odretaie te v prejtjen tjedni napo- vedani ito», Hi |e bij« resen iio na hece. Kaj CeŠ — cenzura ie tUdi pri nas du- ma. Lujzek Trgovka piSe Ce le punite »ma to enkrat s sldokora FranCekon neke diskuiirala o jegovi lu- bezni ki ga je po jegovih besedah na šajbo vrgla. Od piizadete trgovke sen doba pismu, v keren mi jih je tak precik pošteno navliha nadevala no me kritizi- rala, zaka) se spušan v po jenih bese- dah namiSleno lubezen s FranCekom no, da naj jas celo zadevo jovno prekliCen. |as ali ne ven kai za en vrag Je tU vmes, samo neke pa je ie moglo biti. saj že stori pregovor provi da močka te za- mijavka, če ji stopiš na rep Trgovka, meni je zlo žoh, ke sen se vpleta v toto zadevo no sen sklene, ke mo nareda v mojen rczerviranen koti v toten pogledi enkrat tumi kunec no tak eno malo re- formo Vse svoje dopisnike ohveščam. da to- kih lubezenskib štorij več nemo objovla no mi pište rdjši ke hoj živlejskega no zanimivega Cista zagvišno mate v va- ših krajih zadosti drugih problemof, ki lih lehko jovno obdelamo no kritizira- mo. Trgovka mija pa gl za gnes tak zguC- ma — jas prekličen tisto ke je bilo z moje strani zodjlC žaliivega napisano no ti priporočan ke si tudi vija s FranCe- kon grntata drgoC dobia prijotela Veš, tak so toke stvari, seveda pa jas ne bi hteja k turni niC vcoj reCti, saj me praf- zaprflf po pravici povedano fse fkiip nič ne briga. Lepo te pozdrovla Luizek TeJKo za gnes pa po drugi tjeden več. Prejšji tjeden ste dobli našo anketo, v keri je zajet) tudi moj rezervirani kot. lehko me fejst vun spucate ali pa tudi pohovolite. Upošteva mo vašo oceno no se skuša malo pobojšati. rište mi na antres: Oredništvo Tednika. Heroia Lacka 2. Ptuj. Vaš zvesti Lujzek Ha Poienšoku so prosta« vffl 20 \b\ združenja siO' pih Združenje slepih iz Ptuja je proslavilo 20-letnico obstoja. Svečanost je bila na Polenša- ku. Ob tej priliki so obdarili najzaslužnejše, ki so združenju pomagali dolga leta. Skromna darila so prejeli: prva predsed- nica in tajnica Farazinova, Ve- rona Žižek iz Trnovske vasi, Ivica Kristanič, Lojze Mlakar, Hilda Sršen in Daniel Rudolf. Z. R. LASJE IN ASPIRIN Mnogim izmed tistih, ki jem- ljejo aspirin ali tablete poseb- ne sestave, izpadajo lasje hi- treje kakor drugim, pravita dok- torja Rawnsley in Shelley z ameriške univerze Pennsylva- nia. Med štirimi pacienti, ki so jim izpadli lasje, sta vsakikrat odkrila po tri, ki so redno, neka- teri celo vsak dan jemali aspirin. Vzroke je po njunem mnenju iskati v presnovnih spremembah, ki se poznajo tudi v urinu. Ta ima pri rednih uživalcih aspiri- na nenavadno modrikast soj, ki pa takoj izgine, če pacient ne jemlje ver tablet. VULKANOLOGI NA ETNI Bruhanje vulkana Etna, ki zadnje dni vsakih deset minut izbruhne razžarjerto lavo ter do tri.sto ali štiri.sto metrov visok steber ognja in dima, spremljajo vulkanologi z univerze v Cata- niji. Prizor je veličasten. Iz kra- terja na severovzhodni strani vulkana teče raztopljena lava, vroči pepel, ki ga bruha vulkan, pa raznaša veter daleč naokrog. stran 8 TT:DMK — pptek. 20. decembra Stran 8 MIRO CERAR iN DRUGI OLIMPIJCI V KIDRIČEVEM v počastitev 25. obletnice AVNOJ in dneva JLA je bila preteklo nedeljo v Kidričevem telovadna akademija, ki sta jo priredila TVD Partizan iz Ki- dričevega in Radio Ptuj. V raz- ličnih telovadnih točkah v par- terju in na orodju so nastopili cicibani, pionirji, društvena in olimpijska vrsta. Sodelovali so udeleženci olimpijskih iger 1968 v Mehiki in člani državne in republiške reprezentance. Pro- gram domačih je pripravil An- drej Gorše. Sodelovali so vodni- ki: Anica Vrtičeva, Ivanka Gor- še in Branko Tonejc. USPEŠEN NASTOP IMPO- LOVIH JUDOiSTOV v nedeljo je bil v Ljubljani že petič zapovrstjo turnir judoistov za memonal Nagaoke 68. V splošnem so se judoisti iz sever- ne Slovenije slabo odrezali, naj- boljši pa so kljub temu bili za- stopniki judo kluba iz Slovenske Bistrice. Ze v mladinski konkurenci so judoisti Impola zavzeli dve prvi mesti. Prvo mesto sta osvojila B^irer in Prelog. Prav tako močna kot pri mla- dincih je bila konkurenca pri članih. Tukaj pa štajerski judo- isti niso imeli najbolj srečnega dneva. V ekipnem delu tekmo- vanja se je ekipa Impola uvrsti- la za prvo Olimpijo in drugo Ljubljano na tretje mesto. V borbah posameznikov je imel največ uspeha Topolčnik, ki je v finalni borbi v lahki katego- riji premagal tovariša iz kluba Vidmajerja. Tekmovanja se je udeležilo več kot 130 tekmovalcev iz vse Slovenije in sosednje Avstrije. Zal se tekmovanja niso udele- žili prijavljeni Italijani, ker bi z njihovo udeležbo bilo tekmo- vanje še bolj pestro. -b Osebno kronika RODILE SO: Vera Sprah, Kidričevo 63 — Kri- stino; Marta Krčelc. Kungota 51 — deklico; Matilda Novoselec, Stojnci n. h. — dečka; Marija Kocmut, Str- mec 3 — Silvo; Ivica Kocmut, Can- karjeva 4 — Mitjo: Zalika Gomilar, Lancova vas 13 — Roberta; Ana Ko- larič, Podvinci 120 — dečka; Mariia Trčko, Sikole 3 — deklico: Ana Jam- nik, Gajevci 18 — deklico; SmlMana Kovačec, Vičavska pot 14 — Miro- slava; Marija Borko, Vodrancl 43 — Viktorja; Silva Catuta, Sp. Hajdlna 77 — Dušana; Marija Segula, Mala vas 23 — Milico; Marija Majerič, Sovjak 4 — Zdenko; Hedvika Kova- čič, Vrazov trg 2 — dečka; Ivana Leben. Mošlianjcl 10 — Tatjano; Kri- stina Kores, Vitomarci 64 — dečka; Marija Skuk, Lancova vas 5 — de- klico; Angela Mesaric, Breg 15 — Branko: Nada Drozdek, Ciril-Meto- riov drev. — Iztoka; Veronika Orlač, Kepišče 4 — deklico; Vida Fifnja, Cerovec 43 — Simono; Antonija Ko- zenburger, Draženci 53 — deklico; Milica Murk, Strmec 16 — Sonjo; .Tulijana Horvat, Godeninci 8, Sredi- šče — deklico; Marija Turščak. Dre- novcl 6 — dečka; Marija Pleteršek, Mihovce 20 — deklico. UMRLI SO: Marija Plohi, Bratislavcl 3. Polen- šak, roj. 1895, umrla 29, 11. 1968; Alojzija .Poštar. Dežno, Makole, roj. 1896. umrla 12. 12. 1963. Mali oglasi Rabim 500 kg krompirja. V zame- njavo dam jabolčnik. Ostalo po dogovoru. Alojz Lovrec, Slavšina 56, p. Vitoniarcl. Kompletno kuhinjsko pohištvo v zelo dobrem stanju, del švedske omare in tri pomivalna korita prodam. Prešernova 18, Ptuj. Hišo z gospodarskim poslopjem in 150 ha posestva s preužilkom pro- dam. Mirko Trstenjak, Njiverce 27, Kidričevo. DvosedežnI moped T 12 zaradi bo- lezni prodam. H.udoh' Flajs. Slo- venski trg 8, Ptuj. Kupim gradbeno parcelo v bližini Ptuja in prodam mlatilnico ZMAJ v dobrem stanju. Naslov v upravi. Parcelo v okolici Ptuja kupim. Vprašajte Strelca, skladišče KK J. Lacko, Ptuj. Prodam ograjo z betonskimi soba- mi in sobno lončeno peč rjave barve. Na Tratah 6, Ptuj. MANJSE rosestvo s vseliivo hišo in go- spodarskim poslopjem prodam v Ptuju, Spulilja 107 Informacije in ogled mo- žen v nedeljo od 9 do 17 ure. Ana Pet- rovič, V počastitev dneva JLA TEKMOVANJE V TREH DISCIPLINAH v počastiev dneva JLA, Je Dom arniije v Ptuju organiziral v svojih prostorih tekmovanje v streljanju t zračno puško, v namiznem tenisu in šahu. Tekmovalo Je Sest orga- nizacij iz Ptuja: ZROP, OSS. SZDL, LM In pripadniki ptujske garnizije. V streljanju z zračno puško so bi- li najboljši člani ZROP, ki so do- segli prvo mesto. Drugi so bili čla- ni sindikata,, tretji pa pripadniki ptujske garnizije, V namiznem te- nisu Je zmagala ekipa SZDL, drugI so bili člani OSS. tretji pa ZM. V šahu Je dosegla prvo mesto ZROP. drugo sindikat, tretje pa pripadniki garnizije iz Ptuja. Med strelci Je bil najboljši Štefan Skok, drugi Je bil .lanko Pal, tretji pa Franc Korpar (vsi člani ekipe ZROP). v namiznem tenisu je bil najboljši profesor Mavric. Dom armade Je organii^arijo tek- movanja najbolje opravil. K dobri organizaciji sta pripomogla še IMilan Zupane In Alojz Koželj iz Ptitja. Z. R. KINO BUCKOVCI: 22. decembra — Jugoslovanski film NEVESINJSKA PUŠKA, 25. decembra — italijanski film IN- VAZIJA VIKINGOV; GORISNICA: 21. in 22, decembra — kubanski film JAZ, KUBA . . ,, KIDRIČEVO: 21. in 22. decembra — Jugoslovan- sko-italijanski film V ORLOVI SEN- CI. 25. in 26. decembra — francoski film VLAK; LJUTOMER: 21. in 22. decembra ~ angleški film ZLO.MLJENA KRILA, 25. in 26. decembra — film MALA PRINCESA, 25. in 26. decembra — ameriški film ČRNA KOaiANDA; 0RM02: 21. decembra — ameriški film UBI- JALCI IZ SAN FRANCISCA, 22. decembra — ameriški filra VOL- KOVI TEKSASA, 25. decembra — francoski film MA- ŠČEVANJE PODZEMLJA; PTUJ: 20. in 21. decembra — ameriški film KAJ SI DELAL V VOJNI, ATA? 22. decembra — ameriški film — SKRIVNOSTNI AGENT FLINT, 24. In 25. decembra — ameriški film GOSPODU Z LJUBEZNIJO, 26. decembra — Jugoslovanski film POŠLJI M02A OB POL DV^EH; TOMA2 PRI 0RM02U: 22. decembra — francoski film TRI- JE MUŠKETIRJI (I. del); VELIKA NEDELJA: 21. decembra — ameriški film VOL- KOVI TEKSASA, 22. decembra — ameriški film UBI- JALCI IZ SAN FRANCISCA; ZAVRC: AMATERSKO GLEDALIŠČE PTUJ bo uprizorilo v okviru prazno- vanja novoletne jelke za šolsko mladino kakor tudi za odrasle -Skufčevo pravljično igro v 4 de- janjih: »JANKO IN METKA-. Režiser je Peter MALEC. sce- na je delo slikarja Saše Lumpa — glasbo pa je skomponiral Vik- tor Fabiani. Pevske točke je na- študirala Greta Glacova. V glavnem sodelujejo učenci in učenke osemletke Toneta Znida- riča. Janka igra Duško ROSiC, Metko Dunja GUNZARJEVA, Tončka Milan LEŠNIK. Od od- raslih nastopajo še Ančka Baj- gotova (Čarovnica), Natali.ia Anrajterjeva (Mačeha). Ivanka Zemljakova (Nagajivček). Vinko Kralj (Oče), Emil Tomašič (Jer- nač), Andrej Kropej (Boter Sla- ma). Premiera bo v sredo, 2.^. de- cembra 1968, ob 17. uri za od- rasle. Radijski program NEDELJjV, 22. decembra 6.00—8.00 Dobro jutro! ~ Vmes ob 8.05—6.20 Poročila. 6.30 Informa- tivna oddaja. 7.00—7.10 Poročila. 7.20 Informativna oddaja, 7.30—7.45 Za kmetijske proizvajalce, 7.50 In- formativna oddaja. 8.00 Poročila. R.Oa Radijska igra za otroke. 8,46 Skladbe za mladino. 9.00 Poročila. 9.05 »Dober dan vam želi Jurij Sou- Cek«. 10,00 Poročila. 10.05 Se pom- nite, tovariši . . . 10.30 Pesmi borbe In dela. 10.45—13.00 Poslušalci če- stitajo — vmes ob 11.00—11.45 Po- ročila. 11.50 Po.^ovor s poslušalci. 12.00—12.10 Poročila. 13.00 Poročila. 13.15 Vedri zvoki. 13.30 Reportaža. 13.50—14.30 Zabavna glasba — vmes ob 14.00—14.05 Poročila. 14.30 Hu- moreska tedna. 14.45 Zabavna glas- ba. 15.00 Poročila. 15,05 Športno Do- poldne. 17,00 Poročila. 17.05 An- sambel Hcrb Alpert. 17.30 Radijska igra. 18.35 Lud\vig van Beetlioven: Crodalni kvartet v e-molu, op. 59'2. 19,00 Lahko noč. otroci. 19.10 Ob- vestila. 19.15 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 nedeljo zvečer«. 22,00 Poročila. ;;2.15 Se:-enadni večer. 23.00 Poro- čila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zaplešimo. 24.00 Poročila. Vsak dan razen nedelje: 4,30—8,00 Dobro jutro! — Vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5,45 Informativna oddaja. 6.00 Ju- tranja kronika. 6,:>0 Informativna oddaja. 6,."jO Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Telesna vzgoja. 7,45 Informa- tivna oddaja. 8.00 Poročila. Radij- ski in TV spored. PONEDELJEK, 23. decembra 14.00 Poiočtla. 14.0.1 Lepe melodije, 14.35 Poslušal- ci česttitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 15.40 Mali koncert zbora RTV Sarajevo. Ifi.OO Za vas, 17.00 Poročila. 17.05 Od- lomki iz opere »Jenufa«. 18.00 Po- ročila, 18.15 »Signali«. 18.35 »Inter- na 469'. 19,00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Elda Viler. 19:50 Radiiski dnevnik. 20,00 Simfonični koncert — v odmoru: »Kulturne diagonale«. 22,00 Poročila, 22.15 Jazz. 23.00 Poročila, 23.05 Lite- rarni nokturno. 23,15 Zabavna glas- ba. 24.00 Poročila. TOREK, 24, decembra 14,00 Poročila. 14.05 Glasba mladih. 14.25 Lahka glasba, 14,55 Kreditna banka Ljublj.Tna. 15,00 Poročila, 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori, 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Itira Simfonični orkester RTV, 18.00 Poročila, 13.15 V torek na svide- nje! 18,45 Narava in človek. 19,00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obve.il;la. 19.15 Pevka Marjana Deržaj. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Radijska igra. 21,00 Pesem godal. 21.15 Deset melodij. 22.15 Skuonl program JRT. 23.00 Poročila, 23.05 Ijiterarn) nokturno. 23,15 Zabavna glasba. 24,00 Poročila. SREDA, 25. decembra 14.00 Poročila. 14.05 Koncert za oddih, 14.35 Poslušalci čestitajo. 14,55 Kreditna banka Ljubliana. 15,00 Po- ročila, 15,20 Glasben! intermezzo, 15,40 Na.š podli.stek. 16.00 Za vas, 17.00 Poročila. 17.05 Mladina sebi In vam. 18.00 Poročila. 18.15 Odskočna deska. 18,40 Naš razgovor, 19 00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila, 19.15 Glasbene razglednice 19.25 EP. 19 30 RadijsKi dnevnik. 20.00 »Ti In ooe- ra" 2-'.00 Poročila 22.15 S festivalov ja7.?,a. 23,00 Poročila 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Plesni orkestri in ansambli. 24.00 Poročila. ČETRTEK, 26. decembra 14.00 Poročila. 14.05 ».Mladina poje«. 14.25 Operetne melodije. 14.40 »Enaj- sta šola«. 14.55 EP. 15,00 Poročila. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Re- cital sopranistke Maruše Patikove. 16.00 Za vas. 17,00 Poročila. 17.05 Simfonični koncert. 18.00 Poročila. 18.15 Iz naših studiov. 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevec Lado Leskovar. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Domače pesmi. 21.00 Večer s pisateljico Miro Miheličevo. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.00 Poročila. 22.15 Komorno-glas- beni večer pri Janku Ravniku. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zabavni zvoki. 24.00 Poročila. PETEK. 27. decembra 14.00 Poročila, 14,05 Lahka .glasba. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kredit- na banka Ljubljana. 15.00 Poročila. la.20 Napotki za turiste, 15.25 Glas- beni intermezzo. 15.45 Turistična oddaja. 16.00 Za vas, 17,00 Poročila. 17,05 Človek in zdravje. 17.15 Kon- cert po željah. 18.00 Poročila, 18.15 Zabavna glasba. 18,45 Na mednarod- nih križpotjih, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19,15 Pevec Slane Mancini. 19,25 EP, 19,30 Ra- dijski dnevnik. 20,00 Koncert Ko- mornega zbora, 20,30 Izbiano delo L. Janačka. 21.15 Oddaja o pomoršča- kih. 22.00 Poročila. 22.15 SergeJ Pro- kofjev in Tadeusz Baird, 23 00 Po- ročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zabavna glasba. 24,00 Poročila. SOBOTA, 28. decembra 14.00 Poročila. 14.05 Glasbena prav- ljica. 14,25 V vedrem ritmu. 14.55 Kreditna banka Ljubijan.t. 15.00 Po- ločila. 15,20 Glasbeni intermezzo. 13.40 NaS podlistek. 16.00 Za vas. 17,00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Poje učiieliski zbor »Emil Adamič«, 18,00 Poročila. 18,15 »Top- -pops U". 18.50 S knjižnega trf;a. 19.00 Lahko noč, otroci! 1910 Obve- stila. 19.15 Ansambl Mojmira Šepeta. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00—21.30 Zabavni mozaik — vmes ob 20.30—21.00 Radijska igra. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.00 Poro- čila. 22.15 Oddaja za izseljence. 23.00 Poročila. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 01.on Poročila. Radio Ptuj SOBOT,\. 21. december 9.00 Prenos svečanosti ob dnevu JT..A iz voiašnice »Dušan Kveder« Ptuj 15.30 Poročila in obvestila 16,00 Ekonomsko-propagandna oddaja 16.30 Novi posnetki — nove plošče. NEDELJ,\, 22. december 10.30 Tedenski pregled poročil in obvestila H.00 \^ove plošče .lugotona 11.10 Posebna oddaja ob dnevu JLA 11,30 .Aktualni razgovori in magne- tofonski zapisi 11.50 Reklamna od- daja 12.00 Čestitke in želje poslu- šalcev. PONEDELTEK. 23. december 15.30 Radijska univerza .'6.00 Spori in glasba iz tonoteke 16.30 Obvesti- la in propagandna oddaja. TOREK, 24. december 15.30 Poročila, magnetofonski za- pisi in ob\estila 16.00 Propagandna oddaja 16.30 Kar ste izbrali — pred- vajamo. SREDA. 25. december 15.30 Z mikrofonom med mladi- mi 16.00 Obvestila in reklame 16.30 Flar ste izbrali — predvajamo. ČETRTEK, 26. december 15.30 Poročila, sestavki in obve- stila ifi.on Čestitke poslušalcev 16.30 Prnnagandna oddaja. OB PETKIH N-1 SPOREDA V ostaleiT; času prenaša spored RTV LJubljana. Delavska univerza DELAVSKA UNIVERZA PTUJ IN KOORDINACIJSKI ODBOR ZA VPRAŠANJA NARODNE OBRAMBE SZDL PTUJ prirejata v izobraže- valnih centrih od 20. 12. 1968 dO 26, 12. 1968 naslednja predavanja: PETEK, 20. decembra: JURSINCI — Osnovna načela vse- ljudske obrambne vojne s poseb- nim ozirom na posebnosti Slove- nije; predava Karel Zmauc ob 18. url v šoli. GORISNICA — Vojno strateške koncepcije NATO in Varšavskega pakta; predava prof. Lojze Gojčič ob 18. uri v šoli. ZAVRC — Okupacijski sistem v Sloveniji in boj proti nJemu med NOV 1941—1945; predava Lado Stumberger ob 18. uri v gasilskem domu. MARKOVCI — Psihološka vojna, delovanje obveščevalnih služb In varnostni ukrepi v sistemu na- rodne obrambe; predava Martin Učakar ob 13.30 v šoli. SOBOTA. 21. decembra: CIRKULANE — Osnovna načela vseljudske obrambne vojne s po- sebnim ozirom na posebnosti Slo- venije; predava Karel Zmauc ob 17. uri v šoli. NEDELJA, 22. decembra: 2ETALE — Osnovna načela vseljud- ske obrambne vojne s posebnim ozirom na posebnosti Slovenije: predava Karel Zmauc ob 8, url zjutraj v šoli. PONEDELJEK, 23. decembra VITOMARCI — P.sihološka vojna, delovanje obveščevalnih služb in varnostni ukrepi v sistemu na- rodne obrambe; predava Franc Zadravec ob 18. uri v šoli. (Hi NOVEM LETU BODO OB- DARILI ONEMOGLE SOCL\LNE PODPIRANCE Krajevna skupnost iz Ptuja in Center za socialno delo bo- sta tudi letos obdarila social- ne podpirance, onemogle starč- ke, ki jih je na tem področju okoli 100. V petek, 27. decem- bra, jih bodo obdarili in pogo- stili v Domu upokojencev TV spored; NEDELJA, 22. decembra 9,30 Pihalni ansambel milice, 10.00 Kmetijska oddaja. 11.00 Nedeljska matineja: Ringaraja. 15.10 TV kaži- pot. 15.30 Drsalna revija. 17.30 Poro- čila. 17.35 Karavana. 18.05 Saga O Forsytih. 18.50 Cikcak. 19,05 .\meri- ški TV film. 20.00 TV Dnevnik. 20.45 Vijavaja. 20,50 Zabavno glasbena oddaja. 21,50 Hokej Medveščak — Jesenice. 22.50 Športni pregled. 23.20 TV dnevnik. PONEDELJEK, 23. decembra 9.35 TV v šoli. 10.30 Ruščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 14.45 TV v šoli. 15.40 Ruščina. 16,10 Anglešči- na. 16.45 Madžarski TV pregled. 17.00 Poročila. 17.05 Mali svet. 17.30 Leteči delfini. 17.55 Po Sloveniji. 18.20 Propagandna medigra. 18,25 Vzgojna problematika. 18.50 Repor- taža. 19.20 Vokalno instrumentalni solisti. 19.40 Mi smo za vas, dedek Mraz. 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Kratek film. 20.51 Vesoljska ladja Apolo 8 na poti okrog Lune. 21.50 Glasbena oddaja. 22,20 Poročila, TOREK, 24. decembra 9,35 TV v šoli. 10.30 Angleščina. 11,00 Osnove splošne izobrazbe. 14.45 TV v šoli. 15.40 .Angleščina. 16.10 Os- nove splošne izobrazbe. 16.40 Fran- coščina. 17.55 Risanka. 18.05 Znanost in mi, 18.35 Torkov večer z otroškim zborom RTV. 19.05 »1968^. 19.45 Mi smo za vas. dedek Mraz. 19.55 Cik- cak. 20.00 TV dnevnik. 20,30 Vijavaja. 20.40 Onkraj mostu. 22.20 Soba — baletna oddaja. 22.35 Poročila. SRED.A, 25. decembra 9.35 TV v šoli. 15.51 Vesoljska ladja Apolo 8 na poti okoli Meseca. 17,05 Madžarski TV pregled. 17.20 Poroči- la. 17.25 Zgodba iz pipe. 17.45 Pisani trak. 18.20 Ne črno. ne belo. 19,05 Popularna glasba. 19.35 Mi smo za vas, dedek Mraz. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Ekran na ekranu. 21.3p Ljubezen ži- vali. 22.45 Poročila. ČETRTEK, 2S. decembra 9,35 TV v šoli, 10,30 Nemščina. 11.00 Angleščina. 14.45 TV v Soli. 15,40 Nemščina. 16.10 Osnove splošne izobrazbe. 17.10 Poročila, 37.15 Tik- tak: Čajkovski: Dvanajst mesecev. 17.30 Daljnogled. 10,00 Po Sloveniji. 18.20 S pesmijo po Sloveniji. 18.45 Kalejdoskop. 19.05 Dekleta in fant- je. 19.55 Vijavaja. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.45 Saga o Forsytih. 21.35 Od Škofljice do Otočca. 22,30 Poročila in posnetek s poti vesolj- ske ladje Apolo 8. PETEK, 27. decembra 9.35 TV v šoli. 11.00 Osnove .splošne Izobrazbe. 11.30 Francoščina. 14.45 TV v šoli. 16.10 Osnove splošne izo- brazbe. 17.30 Serijski mladinski film: Daktarl. 13.20 Glasbeni zaslon. 18.55 Brez parole, 19,20 Ekonomska šola na malih zaslonih. 19,45 Mi smo za vas. dedek Mraz. 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.35 Veliki režiserji. 22.20 Vesoljska ladja Apolo 8 na poti okrog Lune — prenos. 22.50 Poro- čila. SOBOT.A, 28. decembra 9.35 TV v šoli. 18.15 Poročila. 18,20 Jan Wilkoi5ki: Trdoglavček. 19,20 Mi smo za vas, dedek Mraz. 19,45 Cik- cak. 20.00 TV dnevnik, 20,30 Vijavaja. 20.35 Humoristična oddaja. 21.35 Vi- deofon. 21.50 Sherlock liolmes. 22,4ft TV kažipot. 23.00 Poročila. Ukradi]i so mu kokoši in zajce v noči od 11. na 12. december, so ukradli Alojza Phjniku iz Kr- čevlne 8 pri Ptuju večje število zajcev in kokoši. Za neznanim ta- tom poizvedujejo. Iz daljnje Kalifornije pošiljata vsem sorod- nikom in znancem iskrene pozdrave ter vo- ščila za božične praznike in novo leto 1969 Matija in Leota Turk TRGOVSKO PODJETJE Koloniale, samopostrežna trgovina POLJCANE priporoča svojim kupcem nakup nekaterih svojih artiklov. Cene smo zni- žali: napolitankam. čokoladi, vinu in žganim pijačam. Priporočamo se! Zagotavljamo solidno in ceneno pntrežbo! Ce gre za varnost in smotrno naložbo denarja, potem ni vprašanje, kje sa boste § naložili! Zaupajte ga kreditni banki Ptuj še do 31. decembra letos in vezite ga na rok vsaj enega leta na hranilnem ali de- viznem računu. S tem si boste pridobili pravico sodelovanja pri NOVOLETNEM NAGRADNEM ŽREBANJU Prva nagrada osebni avto Zastava 750 Druge nagrade: pralni stroj, 2 TV sprejemnika, 5 peči na olje, 5 koles Pony, radio- aparat, 20 zapestnih ur, 5 garnitur jedilnega pribora — skupno 40 nagrad. Za vsakih 1000 din po 1 žrebni listič. Obrestna mera 7 do 8 "/o. Vsi vlagatelji vezanih vlog zavarovani za vse primere nezgod. Po sklepu sveta šole BORISA KIDRICA v Kidričevem z dne 11. t. m. prodamo naslednja osnovna sredstva: — polavtomatski pralni stroj HIMO — centrifugo HIMO. Interesenti naj se zglasijo v tajništvu šole v sredo, 25. decembra 1968, od 7. do 9. ure. AEROKLUB PTUJ BO SPREJEL VECJE ŠTEVILO j MLADINK IN MLADINCEV V PADALSKI IN LETAL- SKI TECAJ. POGOJI ZA SPREJEM SO NASLEDNJI: 1. KANDIDAT MORA IZPOLNITI 16 LET STAROSTI 2. ZDRAVSTVENO SPOSOBEN (kar bo ugotovila letal- ska zdravniška komisija) 3. KONČANA OSEMLETKA PRIJAVE SPREJEMAMO DO 15. JANUARJA 1969 V PI- SARNI AEROKLUBA PTUJ, TRG MLADINSKIH DEL. BRIGAD (nad kavarno) DNEVNO OD 8. DO 13. URE IN VSAK PONEDELJEK IN ČETRTEK OD 15. DO 18, URE, UPRAVA LETALSKE SOLE Oddelek za finance skupščine občine Ptuj razpisuje po 23. členu republiškega zakona o prisilni izterjavi pri- spevkov in davkov občanov ■ javno licitacijo 1. en osebni avto »KOMBI« odprtega tipa. Najnižja ponudba je 4900 din 2. en televizijski sprejemnik »CAJEVEC« 52. Najnižja ponudba je ■ 1480 din Licitacija bo 24. decembra 1968 ob 9. uri na dvoriščii gasilskega društva Ptuj, Vodnikova 93. Interesenti si lahko ogledajo stvari eno uro pred li- citacijo na oddelku za finance skupščine občine Ptuj. Ponudniki morajo pred začetkom javne licitacije po- ložiti 10 o/o varščine od najnižjega ponudnika. ■ SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Oddelek za finance Objava Oddelek za državljanske zadeve skupščine občine Ptuj obvešča lastnike motornih in priklopnih vozil, da bo OD 20. DO 31. DECEMBR.\ 1968 PODALJŠEVAL VL- LJAVNOST REGISTRACIJE za tista vozila, katerim iz- teče veljavnost registracije z 31. decembrom 1968. Veljav- nost registracije bo možno podaljšati v tem času vsak delovni dan, razen sobote, od 8. do 14, ure. ob sredah pa še od 17. do 18.30 v prostorih oddelka — Trg mladinskih brigad 1, soba 31/11. ■ Za podaljšanje veljavnosti je potrebno predložiti ko- lek za 7 dinarjev, dokaz o plačani cestnini in komunal- ni taksi, zavarovalno polico proti odgovornosti in dokaz o plačani komunalni taksi /.a leto 1968. I*odrobnt'jša na- vodila dobijo prizadeti v sprejemni pi.sarni, Srbski trg 1, ali v pisarni oddelka. Glede na kratek čas za redno podaljševanje veljav- nosti registracije, prosimo lastnike navedenih motornih vozil, da to opravijo v določenem času. Kdor ne bo pro- .sil za podaljšanje veljavnosti registracije do tega datu- ma, bo moral vozilo odjaviti in vrniti tablico do 31. ja- nuarja 1969. ■ SKUPŠČINA OBČINE PTU.I Oddelek za državljanske zacle\e TEDNIK glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva. Izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški od- bor, Anton Bauman (glavni In odgovorni urednik), Bogo Hmeiina. Jože Slodnjak In Inž. Roman Zavec Izhaja vsak petek. Tekoč račun prt SDK Ptuj. št. 624-3-72. Tiska časopisno podiet.ie M=' borskl tisk. Maribor. Svetozarevska 14, Rokopisov n# vračamo