List 49.
Koliko dež škoduje pokošeni mervi ali detelji.
Gosp. dr. H. Ritthausen, učitelj na kmetijski šoli vM6ckern-u, je po natančnih preiskavah skušal zve-diti: koliko ste seno ali detelja manj vredne, ako ju po košnji dež moči, in je te na drobno izpeljane skušnje razglasil v 5. listu imenitnega časnika ,5Amts-und Anzeigeblatt fiir die landw. Vereine inSachsen".
Takole pravi:
Vsakemu gospodarju je znano, da klaja, kadar se je pokošena na senožeti ali polji sušila, pa je večkrat od dežja zmočena bila, veliko zgubi na tečnosti svoji. Zakaj? Zato, ker 1) dež izpere iz poko-šenih rastlin en del tistih redivnih stvari, ki se dajo v vodi (dežji) raztopiti, in jih v zemljo poplahne; 2) če dolgo dežuje in je vreme gorko, klaja pa na kupih leži, začne vre t i, in s tem gre spet drug del redivnih stvari, namreč gnjilčinih, v zgubo; 3) če vse to dalje terpi, začne popolnoma gnjiti.
Razloček skozi 14 dni močene merve in detelje memo druge suho domii spravljene z ravno tiste senožeti in njive, natanko zvediti^ sem na drobno kenijsko skušal m po teh preiskavah zvedil pri detelji in enako tudi pri mervi, da skor za polovico je bila zmočena klaja manj tečna, to je, polovico manjje imela redivnih stvari v sebi.
Škoduje pa moča senu ali detelji naj bolj takrat, če začne kmalo po košnji deževati, zakaj presne (frišne) rastline so še bolj sočne , vodenčnate, veliko njih redivnih stvari je takrat še raztopljenih v soku, vodi, in če jih opira zdaj dež, jim izpira tiste tečne stvari, ktere živino redijo. Če pa je merva ali detelja, postavimo j en dan se že sušila, se je že več redivnih drobcov v nji tako rekoč ste rdi lo in kar je čisto vodenega bilo, je izhlapelo, — ta k osni že nekoliko presušeni klaji ne škoduje potem veliko dež, če jo tudi nekterekrat premoči, le celo predolgo ne sme deževati.
Mladim rastlinam škoduje deževanje veliko huje, kakor starejim, to je, takošnim, ktere so že večidel dozorele, ker te so že bolj goste in terde postale in deževnica jih ne premoči tako lahko več. Zreli slami in enakim rastlinam pa dež še veliko manj škoduje.—
Naši kozolci (stogf) so tudi za tega voljo velike hvale vredni; čeravno v kozolce spravljena mokra merva ali detelja ste manj vredne od dobro na senožeti posušene, ste vendar še za klajo pripravne; če pa ste mogle pod nemilim nebom ostati in ste bile večkrat v kupe spravljane in iz kupov spet po planem raztrošene, začnete gnjiti in za klajo nimate nobene vrednosti več.
„Čmu nam je vsega tega treba vediti?" — zna reči marsikak gospodar — „saj vendar ne moremo pomagati, ako nas dež vjame".
Res je to, da ne more gospodar kakor bi rad razpeti strehe nad senožetjo ali njivo, kadar je pokosil seno ali deteljo, in da v božjih rokah je vreme. Al - ker smo zdaj do dobrega prepričani, da je dež ne le gospodarju o delu teinuč tudi o tečnosti
klaji velika škoda za živino, se vendar zamoremo iz tega učiti, da ne začenjajmo prenečimerni za vreme, kositi, in da naj nikdar ne pozabimo, da dajemo živini manj tečne, manj redivne klaje, kadar ji pokladamo takošno klajo, ktero smo tako rekoč za pečjo sušili, in da se nikar ne čudimo, ako se po nji živina manj redi, manj moči ima, manj molze ali celo zboli za to ali uno boleznijo.