List 52 » Tečaj LVIII. i vm. Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub po se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dop naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 28. decembra 1900 Vabilo na naročbo » Novic cc Leto se bliža svojemu koncu ? in bliža se čas i da se bodo čitatelji zopet morali odločiti kake liste naj si naroče za bodoče leto. Ker se je zadnji čas slovensko časopisje možno pomnožilo ? ni to več lahka stvar. Novicam i » znani stari ni treba razvijati svojega programa, ker je že dovolj znan. Njih program je Svetec slovenski program, katerega so se držali dr Bleiwei s ? dr Costa dr ? katerega zastopnik je sedaj dež. odbornik ces. svetnik Murni k in kateremu so Toman in „Novice" bile zveste v najtežavnejših časih. Hodile bodo nekako srednjo pot in boja ne bodo iskale, a vender odločno branile slovensko narodno stališče proti vsakemur. Poganjale se bodo odkritosrčno za dosedaj najdoslednejše izmej vseh slovenskih listov najširšo z neposredno volilno pravico 5 kakor so se tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bolje bo vsem stanovom litvah svoje mnenje. ker so prepričane, da bodo postavodajni zastopi omogočeno izražali ob vo Smatrale bodo za svojo nalogo, zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov. Posebno po zornost bodo obračale na koristi našega kmeta in doslej popolnoma zapuščenega obrtnika dva stanova sta stebra našega naroda. Posebno kmet nima pri nobenem narodu kakor pri našem. Naš kmet ni samo tisti, ki druge stanove preskrbuje z živežem, Ta pomena možje našega naroda so se rodili v kmetskih hišah, naši najboljši pisatelji, največ iz kmetskih hiš, tako da lahko rečemo, da je kmet rešil našo narodnost naroda se rodili v kmetskih hišah naši najboljši pisatelji, učenjak tacega temveč naj bolj š ? politiki so V mestih je pa najvažnejši obrtni stan. To je jedini nezavisni stan, na katerega se mo zato je pa dolžnost slovenskih politikov in časopisov, da ne pozabljajo ko remo Slovenci zanašati isti tega stanu. Slovenski obrtniki nimajo doslej svojega strokovnega lista inicijativi gosp. ces. svetnika Mur nik a, ki nadzoruje list, posvečevale bodo „Novice" v prihodnje ozirom na to in po posebno pozornost obrtnikom in obrtniškim zadevam in pričakujejo oklenejo i da se Jih obrtniki tesno Novice vprašanja Slovanov bodo v novem letu v jedrnatih in stvarnih člankih pojasnjevale vsa politična Posebno pozornost bodo obračale kakor dosedaj slovenskim in slovanskim vprašanjem. pravice avstrijskih Poganjale se bodo z isto odločnostjo za narodno jednakopravnost in narodne mislijo posebno pozornost poučnem in zabavnem kot so se vedno v njih polstoletnem obstanku Skrbele bodo pa tudi za pouk kmeta in obrtnika. Pri tem obračati novim iznajdbam ter so si pridobile več izvrstnih sotrudnikov. delu bodo skrbele za primerno poučno in zabavno gradivo. Splošno se bodo „Novice" trudile v novem letu vsestranski zadovoljiti svoje čitatelje, do katerih se obračajo s prošnjo, da jim ostanejo zvesti v novem letu in še kaj novih naročnikov pridobe. Dolžnost je pa, da izrekamo koncem leta tuđi zahvalo vsem sotrudnikom in jih prosimo, naj nam ne odreko svoje pomoči v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo s kratkimi poročili o dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoči na dopisnici. bode : Izhajale bodo „Novice" v dosedanji obliki m obsegu tudi v novem letu. za ljubljanske naročnike v tiskarni prejemane: za celo leto kron krone (1 gld. 50 kr.) in za četrt leta 1 krono gld.) 7 za Cena pol jim leta leto vin. (75 kr.). Po*pošti prejemane za celo kron (90 kr.). Za 50 gld. 50 kr.), za pol leta 3 krone (1 gld. 50 kr.) in za četrt leta 1 krono 80 vin. pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 80 vin. (40 kr.). Naročnino se pošilja: Blasnikovi tiskarni y Ljubljani. Politični oddelek kO Oi poslanci združeni v jednem klubu. Odslej to ne bo več. Poslanci narodne stranke so sicer pripravljeni, vstopiti v skupen klub, če se isti postavi na strogo narodno podlago, toda katoliško-narodna stranka neče privoliti, da Ob novem letu. bi bil skupni klub strogo naroden j neče privoliti i da bi znamen u domačega t boja prestopi slovenski narod v novo stoletje, ki lahko postane zanj tudi zadnje » zakaj če je preteklost žalostna hodnost temna in nam obeta in zlo polna gorja, je pri- bili v druzih zadevah poslanci prosti ter bi v teh druzih zadevah postopali po svojem poepričanju. Katoliško-narodna stranka zahteva, da mora biti skupni klub za snovan na klerikalnem programu, in s tem Ne slepimo •sami sebe. Nemški nacionalizem je za razbila skupni klub. v naprej nas smrtna nevarnost. Nemci so nas stoletja zatirali i ali v splošno raznarodenje niso imeli potrebnih moči. prihodnjem državnem zboru torej slovanski poslanci ne bodo sedeli v jednem klubu, nego bodo ločeni vsem javnem živl.enju je vladala sicer samo nemščina, y dva kluba, teda v zasebno življenje ni segla, in zato se je slovenski žavnem zboru Posledica tega bo i da pride tudi v dr do narod ohranil do današnjih dni. Zdaj pa so življenske razmere vse drugačne, kakor boja m3 slovenskimi poslane i s so bile nekdaj. Če zmaga danes nemški nacionalizem in se drže z vso silo nas, smo izgubljeni, zakaj dandanes, ko je gospodarsko življenje mogočno razvito, ko ima dr- Kranjske, da se bodo kranjske slovenske zadeve tudi v državnem zboru pretresale, in da bodo slovenski poslanci drugi proti drugim nastopali v obrambo svojih načel. Posledice tega so jasne kakor beli dan. Prvi jih žava šolo v rokah in vpliv veliko večji » kakor je bil bodo čutili izven kranjski Slovenci. Če se združijo v nekdaj, uspešno slovenski narod niti dvajset let ne mogel kljubovati, ako bi se država postavila v službo / * V '' ■ . v.* ' t c* ^ nemškega nacionalizma, še manj pa bi mogel naš narod kljubovati, če bi se izpolnilo to, za čemur strmi danes velik del nemškega naroda, če bi namreč Cidlitvanska skupnem klubu s katoliško-narodnimi poslanci iz Kranjske, primorani bodo, podpirati jih več ali manj tudi v boju proti poslancem napredoe-narodne stranke. S tem zapuste hoté ali nehoté stališče neutralnosti » ki so doslej za pripadla v katerikoli državnopravni obliki Nemčiji. vzemali glede kranjskih zadev in izzovejo proti sebi boj. Razmere na Štajerskem so že danes zelo napete, tudi v Tej nevarnosti i ki preti našemu narodu, se Istri ni več vse tako, kakor bilo, ako se pa po mogli upreti k večjemu, če bi se vsi zjedinili na izključno narodnem temelju, če bi zopet postal narodnostni princip slanci zdaj še pridružijo tej ali oni skupini, je boj ne izogiben. za nas jedino vodilno načelo. tem slučaju morda zamogli kljubpvati nemškemu pritisku, bi morda ubranili svojo narodnost, ker bi v tem slučaju bila kolektivna Naj se nam ne govori, da bodo izvenkranjski poslanci ohranili tudi v prihodnje svojo nevtralnost. Že s tem dejstvom, da se pridružijo bodisi liberalnim ali kle- sila slovenskega naroda koncentrirana na jeden sam smoter, rikalnim poslancem, stopijo v boj proti drugi frakciji. Toda v to ni dosti upanja. V nas so elementi » ka Denimo, kar je verjetno, da se pridružijo ti poslanci ka terim je narodnost plašč, kadar da se ljudi nekoliko zmoti, sicer pa je elementom deveta brrga. To kaže ravno potreba nanese, toliško narodnim zastopnikom. S tem so obsodili program narodnost tem napredno-narod^h poslancev in s tem so ojačili stališče drastično katoliško-narodne stranke take, da jih mora napredno- posebno državnozborska kandidatura v dolenjskih mestih i kjer narodna stranka smatrati za njene sovražnike. Izven kandidira stranka, ki se imenuje katoliško-n a r o d n a, kranjski Slovenci prisilijo s tem napredno-narodno stranko * moža po rojstvu in mišljenju Nemca. da začne izpodbijati stališče svojih parlamentarnih na Naš razpor se bo zrcalil v prihodnje tudi v dr- sprotnikov, vsled česar se brez dvoma kranjski boj takoj žavnem zboru. Doslej so bili vsi slovenski in hrvatski zanese na Štajersko in v Istro, toliko laglje, ker so raz Letnik L VIII. NOVICE Stran 505 mere v teh dveh deželah močno zavožene, in je boj proti menilo toliko, kakor približanje k nemškim strankam, v ka- dosedanjim voditeljem Tej nevarnosti se da samo na ta način v okom terem slučaju časa utrjena bi bila Korberjeva situvacija vsaj za n ek a j priti » če zastavijo izvenkranjski Slovenci in Hrvatje vse Državni zbor bo sklican, kakor poročajo brzojavke z moči v to, da se doseže pod skupen klub na izključno Dunaja, koncem januvarja 1. 1901. Imenuje se dan 29. Volilni oklic mladočeške stranke Izvrševalni narodni podlagi, v kateri klub bi lahko vstopili vsi po- odbor mladočeške stranke za Češko. Moravsko in Šlezijo je že slanci ) ki so dobre volje. takem klubu bi imeli kato- izdal volilni proglas. Napoveduje boj proti nemšli „Gemein li ško- n arodni posla n ci popolno svobodo, da zastopajo biirgschaft", ne govori pa ničesar o tem, da-li bodo Čehi nada svoj politični in verski program, kakor bi imeli napredni poslanci vso svobodo, da zastopajo svoja načela, jednotno pa bi postopali v strogo narodnih zadevah. Mej kranj- ljevali z obstrukcijo. V prvem delu pod progla nekoliko pogleda v milinost, začenši z kovnimi naredbami in nemško obstrukcijo je hotela udušiti naravni razvoj slovanskih na- rodov ter ustanoviti hegemonijo jednega naroda Ta skimi poslanci obstoječe nasprotje bi v tem slučaju go- države naj bi postala druga nemška država tovo ne dobilo tako ostrega izraza, kakor če bi bili polovica 1 vzrok. čeni v posebne klube i ker občevanje v jednem klubu da se je začela češka obstrukcijs državni jezik in nekako prikloplj Onih To je zahtevajo nemški Nemčiji, ne vodi nikaka vedno sili, da se varujejo neke forme, na katere v slu čaju ločitve po klubih ni misliti. državna ideja, kajti to je nezdružljivo s suvereniteto avstrijske monarhije. Državna avtoriteta se je uklonila pred diktatom nemškega pritiska V tem bistvo bojev zadnjih let To Zunajkranjski Slovenci zatrjujejo pogostoma, da ho- vsP0(*buja Nemce, da menijo, da je prišel čas, ko se morejo čejo biti glede kranjskih razmer neotralni, in doslej ni o tem nihče dvomil, ker so v tem smislu tudi dejanski postopali. Kako bo v prihodnje, to se pokaže pri sestavljanju skupnega kluba. usiliti trajno za gospodarje češkega naroda in potisniti jezik češki na podrej stopinjo očigled tem notranjepolitiškim razmeram ne ostaja druzega, nego da se na taka prizade vanja da odgovor, poln moči in odločnosti Proglas izjavlj da bodo Mladočehi z vsemi sredstvi, z vso močj vročo ), z vso pre-ljubeznijo branili državno Deželni zbor kranjski. II. seja dne 21. decembra. tej seji je imela priti najprej na vrsto vladna vidnostjo, s pošteno vestjo in pravo češkega naroda, jednotnost in nerazdeljivost domovine in jednakost češkega jezika. Nikoli ne dopuste, da bi se v državi uvel tak red, ki nostjo češkega naroda. bil v Proti protju z mislijo in važ predloga o dokladi začela razprava, temu da hočejo uporabiti vsako primerno sredstvo, da preprečijo, prišle pod nemško nasilno nadvladj Proti pa državni žganjarini. Predno se a deželni predsednik baron Hein hočejo bojevati tako dolgo, dokler ne bo slovanske manjšine centralizm se ta boj kronan s svojo predlogo umaknil, ker je vsled odklonitve tega predloga v dež. zboru dalmatinskem postala vsa zadeva brezpredmetna. popolno zmago. Skrbeti hočejo za kulturno in gospodarsko povzdigo vseh slojev naroda. Voditi se bodo dajali vice, časti in interesov češkega naroda od pra Sicer trenotek pa pozdravij Deželni zbor je na to po predlogu poslanca Luck- kovnih boj prinese odstranjenje nesrečnih ustavnih in jezi-7 in bodo vsikdar radi sodelovali v ta namen. man na sprejel resolucijo, v kateri je rečeno, da deželni Zavedajoči se pa važnosti in kulturelne zrelosti češkega na- zbor odobrava vladni namen in da tovimi pogoji odobril. bil načrt pod go roda, ne podajo nikdar svoje roke za poskuse Po poročilu posl. Hribarja se je potem sklenilo njali ponižanje ali oškodovanje naroda proglas volilce na bložnost. pome- zaključku pozivlje pobirati prihodnje leto tiste doklade î kakor lani Državnozborske volitve » dokler minoli četrtek se ne odobri definitivni proračun. po kompromisu izvoljenih Dalmaciji je bilo kandidatov m tajni seji je bil potem kontrolor prisilne delav nice ljubljanske Albin Peternel, imenovan oskrbnikom ad personam m uvrščen v I. plačilni razred, njegova prošnja za umirovljenje pa se je odstopila dež. odboru. Naposled so bili sicer: Ferri, Peric, Biankini, Vujatović, Kvekvic in Ivčevic. Galiciji je bilo izvoljenih minolo sredo 10 udov poljskega kluba, med njimi minister Piçtak in dva demokrata. V tirolskem deželnem zboru so sprejeli predlog, po katerem pride v prihodnjem zasedanju na razgovor avtonomija Lahov v Tridentu. Prirejajo se shodi na katerih se zopet v javni seji v deželni šolski svet iz kurije veleposestva voljeni baron hvali eneržija laških poslancev ter odobrava njihovo obstruk cijsko početj Laški deželni poslanci v Trstu so tudi čutili Schwegel, iz kurije mest in trgov Višnikar in iz kurije kmetskih občin Povše, na kar se je zasedanje dež. zbora odgodilo. potrebo, pozdraviti obstrukcijo Lahov v deželnem zboru v Ino mostu. Poslali so jim brzoj obstrukciji. pozdrav in priznanje na V tržaškem deželnem zboru skrbe Lahi vedno za kako izvanrednost. To pot so se bili spravili na c. kr. re- Politiéni pregled. darstvo, ker isto namreč ni pripustilo demonstrativnega pogreba Notà*anji položaj, Kôrberjevega ministrstva umrlega Garibaldinca Pagana Splošna sodba je, da je položaj a slednjič le rad živel v Trstu postal se je bojeval proti Avstriji, 2r si je služil kruh. Pagana prav neugoden. Trdi se, da so vzdigovali v deveta nebesa, redarstvo pa pehali v pekel je Korber z vso gotovostjo računal, da se zdrobi poljski klub. in govorili so o tem kar po vrsti razni govorniki, da To upanje se ni izpolnilo. Poljski klub ni pri volitvah ni- česar izgubil, nego še nekaj pridobil tako, da bo zdaj naj- močnejši klub v državnem zboru. Ako se poljski klub galerij jansko to toliko imela več priložnosti, ploskati in ogrevati si itali- ■ edino Vladni zastopnik je mirno vse to poslušal je vedel konečno povedati, da izraževanje sočustvovanj zopet združil s Cehi, bi vlada morala odstopiti. Mogoče je pa pokojnikom ne spada v delokrog deželnega zbora. Taki prizori tudi, da se poljski klub ohrani popolno prostost, kar po so mogoči edino le v Trstu prvi seji se je bil oglasil * dr. Rybař pri poročilu o vladinem predlogu za uravnavo zem- da obžaluje, da ne pride do potrebne nočejo, ker se boje v zemljiški knjigi rekoč pa ljiške knjige, reforme. Italiji slovenskega znaka Francija. zaporednih sejah s 156 gla Nekateri listi so radi rečenega sklepa na nelep način padli po občinskem svetu ljubljanskem prav Da razsodno občinstvo spozna kako podel je ta Komora je sprejela 18 t. m v petih kako tehtni so razlogi, ki so vodili občinski napad svet m pri proti dvema skupni načrt o njegovih sklepih, podajamo tu najvažnejše odlomke iz pomiloščenju ; isto obsega čine, ki so v zvezi z afero Dreyfus, dotičnih županovih poročil nadalje zločine zgodili na shodih, ter izgrede 1. 1897 in 1898 v Alžiru. Toliko sej so povzročili nacijonalisti Pod št. 32 816 pisal je župan dne oktobra so obstruiral s tem, da so zahtevali vsa glaso ter hoteli, da se pomilosti tudi take o; ebe mja po imenih jih je obsodilo personalnemu in pravnemu odseku med ostalim: državno sodišče n Da mestna občina ljubljanska poprijela inicija Vojna v južni Afriki. — V Pariz je dospel iz južne tivo za skupno akci vseh mest z lastnim statutom v Afrike neki angleški stotnik, se je izrazil proti nekemu prilog monopolbovanju premogovih rudnikov ne zdi se dopisniku o angleškem načinu vojskovanja zelo Angleži, pravi, imajo v južni Afriki do 300.000 mož, toda od teh se vojskuje samo blizu 20.000. Vojska se ne konča še tako kmalu iz razloga, ker dobivajo višji angležki častniki Pešci Ker neugodno, mi za to primerno, ker spada Ljubljana med tista mesta » » ki so vsled podraženja premoga primeroma še najmanje v vojskinem Času potrojeno, drugi pa podvojeno plačo. imajo vsak dan po 5. konjeniki pa po 8 irankov plače, so te plače zelo lepe, je naravno, da niso ne vojaki, ne častniki za to, da se vojna hitro skonča. Angležki vojaki, nada- ljuje lord, so zelo previdni. Na petnajst mož, ki ne gredo v boj, je gotovo pet častnikov, da vzdržujejo ljudi v ognju. Buri so taktiko spremenili in vporabljajo vse svoje moči v zaplembo gotovo, zadeta. Inicijativa v tej zadevi bi torej šla kakemu mestu, čigar prebivalstva je odkázáno na izključno kurjavo s premogom. Ne glede na to, zdi se mi pa poprijemanje inicija- premrgovi in celo nevarno, ker ni tive za zahtevo, da se monopolizujejo vsi rudniki, tudi za to neprimerno akciji da bi se taki pridružila vsa mesta z angležkiii provijantnih oddelkov. Buri zadnji čas močno lastnim štatutom napredujejo Prodrli so v Kaplandijo, kjer se jim je pridružilo mnogo tisoč Holandcev. Angleži so v strahu in hočejo poslati na bojišče še 40 000 mož V južni Ameriki. inicijativo poprijel ker je vedno mučno za onega, ki je j ako vidi î da se dviga upor proti nameravani akciji. Mogoče je namreč, da zmagajo sem prišlo Iz Washingtona poročajo, da je tertje privatnopravni pomisleki, ker se ne da tajiti i da med vladnimi četami v Kolumbiji in Girardo Pointi med ustaši pri Je sedanja zahteva po monopolizovanju premogovih rud na Magdalenski reki do velike končala z zmago vladnih mnogo ranjenih čet. 600 ustašev je bitke, baje je ubitih, nikov nastala pred vsem v krogih, ki perhorescirajo vsako privatno posest i in ki so mnenja, da sreča člo veštva šele tedaj popolna postane, kadar zavlada državni komunizem. Monopolizovanje je pa tudi dvorezen nož. Država namreč monopol lahko porabi zato j da že s samo dolo- Podržavljenje premogovnikov. dunajskem občinskem svetu so krščanski socialci čitvijo cen pobira ogromne posredne davke. Vsaj to na priliko v naši državi vidimo pri soli in tobaku, kar ki imajo navado, slepili nerazsodno množico 8 praznimi frazami, sklenili prositi vlado, naj podržavi premogovnike. tem obvestili so tudi občinski svet ljubljanski s po zivom, da se tej akciji pridruži. Občinski svet ljubljanski v katerem je to zadevo tudi občinski svetnik Prosenc samostojno spravil v razgovor — pa, ker ne mara prazne slame mlatiti — ni bil tega mnenja. Pač pa je sklenil, poslati vladi prošnjo, naj se posluži vseh sredstev, ki so jej na razpolago, da se uspešno upre podraženju premoga. gotovo oboje dobivali ceneje, ko bi veljala zanje prosta kupčija". svojem poročilu pod št. 40.085 z dne 26. novembra t. 1., s katarim je župan predložil personalno-pravnemu odseku pripis dunajskega magistrata, pa pravi župan : M se mestna ob Sina ljubljanska pridružila v » Da tem dopisu navedeni akciji dunajskega občinskega sveta 5 ne morem priporočiti. tej zadevi sklicujem se pred vsem na svoje poročilo do personalnega in pravnega od Pameten človek mislil da občinski svet » uva seka št. 32.816 z dne oktobra ter vzdržujem v žujoč, kaj je mogoče in kaj ni mogoče, čisto prav ravnal. Vlada, ki prošnji dunajskega občinskega sveta ustreči ne polnem obsegu vse ondi navedene pomisleke. Dodati mi je še i da bi podržavljenje premogovnikov že zaradi tega bode mogla ? ustreže prav lahko prošnji ljubljanskega bilo težko izvedljivo ker to stalo ogromne svote de občinskega sveta. In zato vender gre, da se podraževanju premoga že sedaj v okom pride. Pri tem pa je občinski svet ljubljanski vodila tudi misel, da razumno, vladi dajati v roke monopola glede predmeta, ki je za vsak danjo potrebo tolicega pomena ker ta monopol j pri narja, in da bi odkupna pogajanja jako ovirala okolščina, da so rudniki objekti, katerih cenitev je skrajno težavna ako ne nemogoča. Sekvestrija, za kakoršno se v drugi vrsti pogajanja občinski svet dunajski, po mojem mnenji s pravnega stališča nikakor ni opravičljiva in pome nepostanem stikanju pri novih obdačevalnih virih ute- gnila zlorabiti na škodo prebivalstva, kakor zlorablja monopol s soljo in s tobakom. nila nasilstvo države proti privatni lasti. Kar se konečno tiče eventuvalne zahteve dunajskega občinskega sveta, da bi se podržavilo veletržtvo s pre mogom, bi tako podržavljenje po mojem mnenji ne imelo tere se polagajo mladike, zasipajo se z zemljo in dobro prav nikacega pomena, dokler se ob jednem ne podrža vijo tudi premogovniki » kajti sicer bi pri veletrštvu dr- poteptajo. Paziti pa je pri sajenju, da ne obrnemo sadik s popki navzdol. žava sama če ne hotela prodajati v svojo škodo Protja za košarice več vrst » za nasajo se pri morala se držati cen, po katerih od rudniških poročajo posebno sledeče preskušene in rodovitne vrste lastnikov premog dobivala. Vrba ur al ska, z belim lesom, kadar usahne je skorja zeleno-oljčne barve. Vrba mandlfevka z rumenim ličjem in lesom ter žemljeve barve, Vrba zelenka, z zelenkasto skorjo, bolj ali Pletarska vrba in njena vzgoja L*ni in letos se je cena vrbovega protja visoko povzdignila (za 40%). in to vsled izvažanja sadja t ker so se vse zaloge sadnih košaric izpraznile. Ako bo letos zopet za sadje rodovitno leto, bo povpraševanje po protji za koške še večje, in zato naj se, kdor ima za protnik pripraven prostor, poprime protjarstva. manj na sivo cikajočo ; les je lepo rožnato nadahnjen. Konopí j enka z rumeno skorjo in mehkim, bledo rožnatim lesom. Ta vrsta je zavoljo mehke skorje in lesa najbolj izpostavljena raznemu mrčesju. Vrba kaspiška ima skorjo temnorudečo do češljevo-modro; ako se pusti stati drugo leto, pokrije se bilo z apnom pobeljeno. Ta vrsta da, kar se tiče množine sicer skorja z belo slâno, in pretje se zdi, kakor Za napravo protnika sposobna je kamenita > peščena najmanjši pridelek, a protje zraste silno krepko in visoko zemlja, posebno močvirnati bregovi ribnikov in potokov, ter se rabi za razne potrebe. V pesku raste močneje, pa nerodovitne vodne struge, polje, nesposobno za obdelo- biti mora gosto sajena. Sadi se zlasti zavoljo protja, s vanje, katero večkrat voda zataplja itd. Protje kljubuje katerim se zaljšajo razni pletarski izdelki vsem nezgodam vremenskim (tudi po toči se rane zace-lijo), vzdrži se dalje časa pod vodo, prenese tudi mraz in sušo. Protnik enkrat napravljen vzdrži mnogo let (10 do 15) in ne zshteva dosti stroškov in oskrbovanja. Skrbeti da ga za časa rasti živina ne objeda, da ga plevel je zlasti slak. ne zatare in da se vsaj Godec Janko. (Spisal Sienkiewicz. Poslovenil Janez R.). (Konec ) Toda ta težnja mu je donesla slab sad. enkrat na spomlad okoplje. Protje da že prvo leto majhen pridelek, a ne sme se preje rezati nego začetkom vinotoka in to blizu zemlje. Protje se more saditi tudi na zimo in če ni zmrz- včasih v mraku, da bi se omilil svoji izvoljenki. Janko njeno celo po zimi — da se prihrani spomladanski čas se je splazil večkrat skozi trtovje celo do vrat slugine p Sluga v bližnjem gradu je imel gosli. Sviral je glavni čas zs to opravilo je pa vender spomlad sobe, da se nagledal gosli. Deček do polovice malega travna. Ako hranimo sadike na prostem, nasproti vrat. ne smejo biti na vetru in brez vlažnega peska, sicer kajti njemu so bile Visele so na zidu, baš se zagledal vanje z vso dušo > nedosežna y najdražja stvar na svetu hitro zasahnejo, če pa jih hranimo v kleti, le-ta ne sme nevreden se je dotakniti. Polastila se ga biti pretopla. y Zato neugasljiva želja, da bi se smel gosli dotakniti le z jednim prstom, najbolje, saditi protja od srede svečana do ako pa že to ne, da smel vsaj srede malega travna. Pravilo pri tem bodi: Ne saditi protja preveč na redko, sicer brzo požene vmes trava y žini. mislih Ubugo malo srčice opazovati v njih bli-vedno vzdrhtelo pri takih če pa je protje gosto, zraste mnogo višje in naraste za toliko. Nekega večera pa je bila slugina soba prazna kolikor ga le moreta zemlja in zrak prehraniti ; Gospoda je odpotovala že zdavnaj v inozemstvo, grad je plevel in drugi nebodigatreba se zamori in pogine. Naj- bil prazen, a sluga je sedel na drugi strani pri svoji hi bolje je saditi sadike po 35 cm dolge, na debelosti ni šini. Janko, skrit v trtovju, je gledal že dolgo časa skozi nič ležeče; tu namreč odločuje popkovje in ne les. na stežaj odprta vrata, na cilj vsih svojih teženj. Bila Ako je zemlja rahla — bodisi razorana ali razpo- je ravno polna luna in njena svetloba je dohajala skozi kana in uravnana — se zamorejo sadike v zemljo kar okno v sobo, kjer je na nasprotni steni tvorila svetel proti vtikati, najbolje v vrste, 40 cm oddaljene druga od druge, čveterokot. Ta ëyeterokot se je pomikal počasi posamezne sadike pa naj bodo oddaljene med seboj 10 goslam in konečno jih je zazrl Janko v polni svetlobi, do 15 cm; vtikajo se pa šibice tako, da ležé po strani Zdelo se mu je, da odseva od njih nekak srebrni sijaj, v smeri vodnega toka » da se ne more v slučaju pre- prav nič jednak luninemu svitu » da, komaj je zrl plavljenja trava in slama nabirati na njih, puste pa se vanje. Videl je natanjko nrezane stranice y strune, za- y jim do 3 očesca od dna zemlje. Ako se zemlja ne more pognjen vrat. Vretenca pa so se svetila kot kresnice, a zorati ali prekopati, naj se izkopljejo mali jarčki y v ka lok kot srebrna palčića. Oh ï to je bilo prekrasno, prav čarobno; Janko uprt Ga ima soditi kot tatu? Vsekako sodnik in je gledal vedno požel ji veje. Sključen med trtovjem prisedniki so zrli na njega, stoječega pred njimi i s s svojimi lakti ob mršava kolena, zrl in zrl je z odpr- prstom v ustih, s prestrašenimi, izbuljenimi očmi i maj h tirni ustmi. ganiti Sedaj ga je obhajal strah, da se ni mogel nega, mršavega, zamazanega, razbitega, on pa ni vedel i i sedaj ga je zopet tiščala neusahljiva želja naprej ! kje se nahaja in kaj zahtevajo od njega. Kako je možno Ali je bilo začarano i kali? Zdelo se mu je, da so soditi, tako, komaj desetletno, opotekajočo se stvarco? se gosli, obsijane s krasnim svitom j jele njemu bližati, Ali naj ga pošljemo v ječo ali kaj jednacega? Z deco je kakor bi plavale po zraku. Svit je zatemnel za trenotek, treba imeti usmiljenja. Naj ga a ponovil se je toliko jačje. Čar, pravi čar. Med tem je raj mu par gorkih, da v drugič pihal veter, drevje je tiho šumelo ; trtje in drugi cvetje stvar je končana. Tako je! Prav! Poklicali so stražarja Muca. vzame stražar, našteje ne bodç več kradel in šepetalo, in Jankotu se je zdelo, da jasno čuje Idi vender Janko ; ▼ sobi ni nikogar i idi Janko ! Vzemi ga in naštej mu jih nekaj v spomin ! Noč bila svitla, jasna grajskem vrtu tik rib Muc je prikimal s svojo bedasto » živalsko bučo i njaka pričel je pevati slavec, in pel je sedaj tiho, skriv- vzel Jankota pod pazduho kot kako mačico m nesel nostno, sedaj zopet glasno: „Idi! skoči! vzemi !a Pošteni ga je v skedenj. Mladenič ni razumel, za kaj se gre, ali čuk krožil tihotno okoli dečkove glave, rekši mu : Pa se Je tako hudo prestrašil, kratko, niti besedice ni „Ne Janko, ne!a Čuk je oiletel, a slavec je ostal, trtovje in cvetje je šepetalo vedno razločneje: „Tam ni nikogar!" Gosli so zopet zasijale. Bedna, mala, sključena prikazen zinil, hočejo zrl je kot prestrašen ptiček. Ali vedel, kaj lezla oprezno in polagoma naprej, med tem ko se je slavčev glas raz legal: „Naprej! Naprej! Primi le, njim početi? Šele, ko ga je prijel Muc s pestjo, položil na tla, odgrnil srajčico in prijel za palico, tedaj šele je Janko zaviknil : Muc po njem mamica ! in kolikokrat primi i švignil, tolikokrat zavpil : » mamica! o mamica"! Bela srajčica je trepetala vedno bližje vrat. Trtovje jo ni več zaviralo. Na pragu sobe se je čulo brzo dihanje bolnih dečkovih prs. Trenotek in bele dečkove srajčice toda vedno bolj tiho in slabeje, dokler ni popolnoma umolknil Uboge, razbite gosli! Ti bedasti, hudobni Muc! Kedo neki pretepa tako otroka? Ubožček ni bilo več i na pragu bila vidna bosa nožica. Za- stonj si priletel ti čuk še jedenkrát in viknil : „Ne, ne ! Janko je bil že v sobi. Žabe v ribnjaku so jele silno kvakati, kakor da so se prestrašile, potem pa je bilo zopet tiho. Utihnil slavec, utihnilo cvetje. Med tem se je Janko prikral tiho že od nekdaj majhen in slaboten in duša se ga držala. je bil komaj Mati je konečno prišla i vzela dečka saboj i a ne8ti ga morala Drugi dan se Janko ni mogel in oprezno v sobo ali trenotkoma, ga je spreletel strah. Med trtovjem se je čutil domačega, jednako divji zveri v gošči, a sedaj mu je bilo ko divji zveri v pasti. dihal je na kratko in žvižgaje. Obdajala dvigniti, tretji dan pa je na trdem ležišču, pod težkimi konjskimi odejami izdahnil svojo dušo. Lastovice so čivkale na črešnji, katera je rastla pred oknom, solnčni žarek se je ukral skozi steklo in objel s svojim zlatim svitom dečkovo razmršeno glavo, Kretal brzo objel obrazek, v katerem m bilo niti kaplje krvi. Ta i ža- ga je tmina. Tiha kresnica, priletevši od iztoka padu osvetlila je ravno gosli in ubogega Jankota, kateri s kviško zabrnjeno solnčni žarek pa je bil ob jednem pot po katerem je vzletela mala otrokova duša. Blagor mu » ker je v tre- je čenel pod njim na vsih štirih notku njegove smrti nastopil široko solnčno pot, saj v 5 glavo. Kresnica odletela, luno je zagrnil oblaček in življenju je bila trnjeva. Suhe prsi so se vzdigavale i ničesar ni bilo več čuti in ne videti. Malo zatem je začul tihi in plašljiv glav kot toda komaj vidno, na obrazku se mu je pa videlo i kako se se nekdo neoprezno dotaknil strune. Naglo se je oglasil pele: poslavljal od zunanjega sveta. Bil je večer. Deklico, vračajoče se iz košnje, so svet, kako si krasenu ! od potoka sem so se n neki surov zaspani glas, pridši iz kota sobe, in vprašal pa glasovi piščalk. Janko je poslušal slednjič, kako jezno : Kedo ta? svet poje in vriska Na odeji ležale so njegove iz deščic izrezljane goslice. Trenotkoma se razbistrilo Janko je zadrževal sapo, toda surovi glas ponovi: njegovo, umirajoče obličje in blede ustnice so šepetale: Kedo je ta? Žvepljenka je propraskala ob zidu, v sobi je po Mamica . . . Kaj pa, kaj, sinko? vprašala mati, katero stalo svetlo, a za tem Bog! Čule so se kletve, so dušile solze. v Mamica! Bogek mi bode dal v ne udarci i jok dečka, klici: Bog! pomagajte ! pasje ! besih prave gosli, kaj ne da? Kaj pa da7 moj srček J lajanje, švigale so pred oknom svetilke, hrup na dvo- kaj pa da je odgovorila mati; dalje ni mogla, kajti rišču . . . Takoj drugi dan zjutraj je stal Janko pred vaškim zadržavati. Stokajoče so ji uhajale besede: iz njenih prsi se je izvilo gorje, katero ni zamogla več Jezus! o sodnikom. Jezus!8 padla je z obrazom na trohnelo omaro in pričela » Letnik L VIII tuliti, kot bi zblaznela ali kot človek, kateremu je smrt iztrgala najdražje . . . Njega v resnici ni bilo več. Ko je dvignila glavo in pogledala na otroka, bile so oči malega godca odprte, Velike Doline. Za kmetijski pouk na ljudskih šolah je nakazal deželni šolski svet nagrade v skupnem znesku 3000 K. Volitev v mestih. Kandidatje napredne narodne stranke so: za mesto Ljubljano" in trgovsko in obrtno zbornico dr. Ivan T a v č a r, advokat in deželni odbornik v Ljubljani, toda nepremične, obličje resno, mračno in odrevenelo. za mestno skupino Idrija, Kamnik, Kranj, Lož, Postojna, Ra Solnčni žarek je'izginil . . . Počivaj v miru. Janko! Slednjega dne se je go spoda povrnila iz Italije, tudi gospodična in njen ženin. Ta je rekel: Quel beau pays que V Italie. dovljica, Škofja Loka, Tržič in Vrhnika dr. Andrej Ferjančič, c. kr. deželnosodni svetnik v Ljubljani, za mestno skupino Črnomelj, Kočevje, Kostanjevica, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica in Višnja Gora Ivan Plan tan, c. kr. notar v Ljub- Umetniški narod. On est heureux de chercher ljani. Kandidatje katoliškonarodne stranke so za Ljubljano kanonik Ivan Sušnik, za gorenjska in notranjska mesta bas destaleuts et de les protiger . . . — je pristavila vpokojeni šolski nadzornik Jos. Šuman, za dolenjska mesta gospodična. prošt dr. Elbert v Novem mestu Na Jankovem grobu so šumele breze Razbita shoda Tudi na Štajerskem je volilno gibanje jako živahno. V nedeljo so razbili v postalo Šmarju pri Jelšah shod nemškutarskih kandidatov Wratschkota in Osebne vesti. Profesorja gg. dr. Karol v Trstu in Jakob Čebul ar v Gorici sta pomaknjena v VII činovni razred Absolvirani pravnik gosp. Aleksander Guzelj je imenovan finančnim konceptnim praktikantom v Logatcu. Premeščeni so notarji gg Vilibald Svoboda iz Tržiča v Šmarje na Štajersko, Ignacij Hut h iz Kranjske gore v Podklošter na Koroško in Vinko Kol šek iz Loža v Šoštanj. Major gosp. Anton Dolleczek v Kamniku je imenovan ravnateljem ondotne praharne. Promocija. Na graškem vseučilišču je bil dne 21. t. m. promoviran gosp. Miljutin Z arnik iz Ljubljane doktorjem prava Isti dan je bil promoviran doktorjem prava tudi gosp. Ivan Sk et, c kr. avskultant v Celju Županom v Črnomlju je zopet izvoljen dosedanji vrli župan gosp. Janko Puhek. dan imel Volilni shod v Ljubljani. Na sv. Štefana kandidat napredne narodne stranke za Ljubljano dr. Ivan Tavčar v „Mestnem domu" shod, katerega se ie udeležilo okrog 600 volilcev. Shod je soglasno sprejel kandidaturo dr Tavčarja. Ljubljanska davkarija. Finančno ministrstvo je odredilo, da se izroči pobiranje davkov v ljubljanskem mestu c. kr. glavni davkariji, ter da se pri tem uradu ustanovi poseben oddelek, ki bo oskrboval pobiranje teh davkov. Novo- ustanovljeni ta oddelek, je nameščen v poslopju finančnega ravnateljstva na Cesarja Jožefa trgu št. 1., bode oskrboval pobiranje vseh državnih davkov z dokladami vred, kakor jih doslej pobirala mestna davkarija, ter prične poslovati s januvarjem 1. 1901. Iz deželnega šolskega sveta. V seji dne 13. de- cembra so bili pomaknjeni: Jos. Medic, Jos. Benedek, Adlešič. Leop. Zupin, Anton Cirman, Ivan Rupnik, Jurij Alojzij Račič, Fran Klinar, Jos Levičnik, Matija Bartel in Andrej Ivan Šest v I. plač. razred; Pavel Borštnik, Neža Bregar, Lokar, Jos. Svetina, Hedvika Rosina, Ernestina Clarici, Flo-rijan Rozman, Jakob Cepuder, Marija Cepuder, Friderik Kancky, Avgusta Klančar, Jakob Wittreich, Jos. Travnar, Jakob Furlan, Jos. Windisch in Ivan Kruleč v II. plač. razred ; Ivan Poznik, Anton Kadunc, Ivan Strekovec, Ivan Perko, Bibijana Bizalj, Pavel Gorjup. Ana Moos, Karol Wider, Vendelin Sadar, Štefan Birk, Kristina Schuller, Antonija Rott, Ana Petrovčič, Josipina Fortuna, Karolina Trost-Brvar, Peter Pogačnik, Ivana Zupanec, Ivan Cerar, Olga Leskovic, Ivan Zupan, Ernestina Ohman, Marija Jamšek, Ana Zevnik, Gizela Ekel in Martin Humek v III. plačilni razred. Orehovi co pri Novem Mestu sta premeščena Ivan Benedičič iz Cerkelj in Marija Benedičič iz Wissenjaka, v sredo pa shod v Št. Lorenců na Dravskem polju. Izgubljena mandata. Slovenci izgubljamo vedno na terenu. Pri državnozborskih volitvah leta 1897. smo iz- gubili Nabergojev mandat v Trstu iu Coroninijev mandat v Glaser goriškem veleposestvu, pridobili pa Einspielerjer mandat na Koroškem. Letos izgubimo zopet dva mandata, namreč Ein spielerjev maniat in pa dr Laginje mandat v kmetskih ob- činah istrskih, ne pridobimo pa nobenega. Tekom treh let smo torej efektivno izgubili troje mandatov. Volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu. V skupini gospodarjev so v 1. in 2. kategoriji zma- gali Italijani, v pa Slovenci. Voljena sta Feliks Stare v Radomljah in Vinko Maj die v Kranju, prvi odbornikom, drugi namestnikom Iz skupine delavcev so socijalisti zmagali v 2Ř kategoriji, a bi bili tuii v 1. pogreška. in 6 , da niso storili Slovenska umetniška razstava v Zagrebu se je otvorila v soboto popoldne na jako slovesen način stava je imela popolen uspeh, katerega so naši Raz-umetniki lahko veseli Plakatna umetnost vzbuja čim dalje bolj javno zanimanje ; po mnogih specialnih razstavah jej je tudi letošnja svetovna razstava v Parizu odločila poseben prostor. Pri naši domaČi veliki industriji je pač na prvem mestu firma Kath reiner, ki že dolgo let kar najodločneje in najodliČneje goji to umetnost, uporabljajoč izvirne, umetniško znamenite sujete za slike. Dokaz temu je Kathreinerjev plakat, ki je na novo na- lepljen po ulicah in se vidi tudi pri trgovcih, namreč smeh Ijajoča se deklica z rudečim solnČnikom ; ta slika je uprav presenetljivega učinka. Nihče ne gleda tega plakata, da bi ne dobil vzpodbudno umetniškega utiska, in želeti bi bilo samo, da bi se ta tako prijazno vabeča deklica, ki drži secesioni-stično zeleno Čašo v roki, ob enem izkazala za prav uspešno propagando že sedaj obče priljubljeni Kathreinerjevi kavi. Umrl je v Št. Juriju ob južni železnici ondotni zdravnik in posestnik g. Nikolaj Růpschl v starosti 70 let. Sleparja imajo zaprtega pri okrožni sodniji v Olo-mucu, ki je goljufal tudi po Kranjskem. Priznal je sam, da je v Ljubljani dve stranki ogoljufal s tem, da je vzel pred- pa knjige ni plačilo na knjigo Naturheilverfahren von Bilz, poslal. Bržčas je.bilo še več ljuli ogoljufanih. Požari. Dne 16. t. m. zjutraj je gorelo pri posestniku Jakobu Berniku v Hrašah. Škode je 1400 kron. Zažgal je menda Bernikov tast, Jožef Blaznik, katerega so zaprli. Dne 19. t. m. je gorelo v BrezovšČici na skednju Franca Pevca. Unela so se tudi druga gospodarska poslopja. Škode je okoli 3500 kron. Samomor. 671etni Ivan Kovač iz Potoške vasi si je v blaznosti prereza! z britvijo vrat. 14 letno dekletce v — 10 letno ječo. Zofka As- njeni opravi ne bode torej zlatega in brilantnega kinča brez slinger je zažgala hišo Ane Grůnwald pri Sv Magdaleni pri Celovcu. Škode je bilo 67 000 kron. 14 letna požigalka je kojega se ne poroči jedna kralj strehe padel srečno rešen Na mali že bila obsojena v ječo za 10 let. Posestvo je bilo zavaro- lezniški postaji Interlakenu je neki delavec popravljal streho vano za 26 000 kron! V morje padli volilni zapisniki. „Narodni Ker je slišal prihajati vlak, se je hitro ozrl zgubil notežj List" poroča, da je vihar padel na vagon brzovlaka in pri kateri em t. m voz vrgel v morje. Pri iz Košljuna vozeči poštni čas mimo vozil. Vlak je delavca odpeljal do prve večj priliki so se potopili tudi volilni staje da zanj niso vedeli ne strojevodja ne sprevodniki ie je isti po- De- zapisniki V. in IV. kurije. Dalmatinska vlada se je obrnila lavec je bil ves zmešan od strahu in neprijetne vcžnj a do ministra brzojavnim potom z vprašanjem, ali naj razpiše vender popolnoma nepoškodo kar nekam posebna sreča nove volitve, ali naj se smatra volitev za veljavno brez volilnih aktov. Krvava osveta. Pred nekaterimi dnevi je 181etni Angleški barbarizem. Neki francoski list prinaša pismo, katerega je pisala hčerka burskega generala Kronje-ja prijateljici v London dovolj jasno govori o krutosti Uroš Skoknič v Dobanovcih v Sremu s kolom pobil 44 letno Angležev. Hčerka Kronjeva ostala je s svojo materjo in sestro omoženo Margareto Scheterer. „Srbske Novine" poročajo: Oče na d°mu, mej tem ko so morali njen oče, general Kronj Uroša, Mladen, je imel z Margareto, ko je bila še omožena, grešno razmerje. Margaretin mož je zategadelj posestnika Mladena Skokniča ustrelil. Ker se je šel sam naznanit, je dobil samo štiri leta ječe Sin Uroš s tem, da je ubil žensko, bratje iti v vojno. Od 10 maja niso ničesar čule o štirj svojih povedo, kje se nahaj vzlic temu so jih vedno mučili Angleži da naj m njihovi bratje oče Dne 16 sep maščeval ustreljenega očeta tembra piše hči Kronj je bila vse nesreče kriva, Mar- našega farma mala četa Angležev ustavila se je nedaleč Drugi od dan pride k nam gareto Scheterer. Uroša so zaprli. Ko se vrne iz ječe, bo imel Se8t onih Angležev in zahtevajo, da jim moramo povedati morda opraviti z Margaretinim sinom ! kje so skriti naši dragi. Seveda smo rekli, da ne vemo vsaj Italijanska kraljica Jelena izda baje v kratkem svoje pesmi. Jelena je objavila že več svojih pesmi kot prin- bi bile same rade znale o njih Tedaj pa zapovedo našim slugam, da iznesejo iz hiše vse pohištvo kajti hočejo potem cesinja. Baje imajo pise prirode. njene pesmi mnogo čuta ter krasne po naš dom zažgati. Za seljenje dali so nam časa eno uro, je komaj zadostovalo, da smo le bolj vredne stvari, med temi Prodana princezinja Londonu so prodali te glaso nekatere dragocenosti odnesli. Potem pa so polili dni na javni dražbi hčerko egipčanskega kralja Eamzesa II. Cena, za katero je kupec dobil baje nedotaknjeno Egipčanko, z neko tekočino poslopj najedenkrat bilo plamenu Mi pa smo stali od daleč in žalostno gledali, kako je izginjat niti visoka ni bila. Dal je zacjo namreč le 10 guinej (to je okolu 250 kron našega denarja). Seveda je bila kraljičina že precej stara. Nič manj kot 3 1/a tisočletja je namreč že ma- ziljena je dobil dr. Josip An- náš dragi dom v prah pepel dom, ki nam je hranil toliko srečnih spominov, ko smo še živeli združeni 1 očetom in brati v njem. Neki Anglež pa pristavi ironično : Zahvalite se za ta mumija. Lepo plačilo. Kriigerj Steinu, zakaj se pa ne vdajo, čemu se bore proti V Čabadki nam Angležem ! Mej tem so angleški vojaki vse naše pohištvo je tunovic po nekem bolniku, katerega je dolgo zdravil, in končno umrl, 60.000 K dedščine, Tako dobro pač še ni kmalu kak bolnik plačal zdravnika ! Carjev rešitelj. „Novoje Vremje" poroča, da je bil v dnevih, ko je bil ruski car v smrtni nevarnosti, poklican preiskali in kar je bilo vrednega vzeli, pa pustili s praznim pohištvom na prostem, veter pa se je igral nad našimi glavami z iskrami našega doma Drugi dan poslali so nam Angleži voz, ki nas je odpeljal z drugimi ženami vred katerim so njegovi priporočil postelji veliki mlad zdravnik, dr. knez Peter. Ta je Tihotov, katerega spoznal je za casa velike isto tako sežgali dom. Odvedli so nas v bloemfontenski ženski tam živimo z otroci vred v šotorih v največji bedi in " Tako tabor ; nesnagi ter umiramo od sladu. Vsih nas je blizu 500 epidemije v Yalti velike spodobnosti nadarjenega zdravnika. slove pismo je v neizbrisno sramoto Angležem Mladi zdravnik prišel v Livadijo, preiskat carja, ter ostro V sodu okoli sveta. Zadnji tega stoletj spusti obsodil dijetično metodo, katero so uporabljali drugi zdravniki. Zdravstvena metoda dr. Tihotova je imela lepe vspehe, oslabljen car se je kmalu izdatno okrepčal, noči je prespal mirno, sploh se je opažalo izboljšanje in normalni tok bolezni. Dr. Ti-hotovo ime je sedaj v ustih vseh Rusov in ga tudi „carje- V Valparaisu v morje 241etni Peruvanec Anunzio Morales in sicer v sodu, ki meri v dolgosti pet metrov, v širokost pa je tako napravljen, da ima vse primerne pro- ) in jedilnico ter pripravo za pre 2 metra Sod vega rešitelja" imenujejo. Car je zbolel na legarju najbrže letih okoli store za spalnico, kuhinjo in zračenje brez nevarnosti, da se potopi. Morales je stavil s svojimi tovariši v Valparaisu, da priplove po morju v treh naše radi tega, ker je pil na nekem izletu pokvarjeno mleko. zemlj Plul bode preko Nove Zelandije Kraljica stralije, Celebesa, Bornea, Malage Indij Srečno Av pot Mo zaročnica. Mlada holandska kraljica rales, tvoj sod bode pač zadnje n morsko čudo" tega ču Vilhelmina, se namerava poročiti, vzbuja povsodi mnogo dapolnega stoletj zanimanja in vse se zanima sedaj več za ta dogodek, kakor Zabava milijonarja V Novem Jorku v Ameriki za kineško vojsko. Vsi holandski časopisi se bavijo sedaj ž razburj so višji krogi, ker se je dokazalo, da je nebroj njo in njenim zarcčnikom, kateri si je pridobil simpatije dvora vil iz lepih zgradb zažigal mlad milij sin. Vsakteremu in naroda z svojo pristno ljubeznjivostjo. Kedaj ravno bode obiskovalcu ondotnega kopališča Neuport, zdelo se je sumlji poroka, to se ne zna še natanko, ali menda ne jedna kra- kako je to, da tako zaporedoma nastaja ogenj in pri vseh ljica ni prijela toliko svatbenih darov, kakor jih dobiva mlada lepših poslopjih, a krivca je zaman iskala policija Sedaj pa Vilma iz vseh mest svoje kraljevine in širne zemlje. Obleke ga je našla v osebi sina od glasovitega ameriškega zdravnika njene izdelujejo se v Amsterdamu in poročna ima biti belo in večkratnega milijonarj Bella Mladenič je priznal, da vezana, katero vezenje se je risalo v Parizu. Na željo kra- on zažigal zgradbe in to radi tega, ker ga neizmerno zabava ljice bode poroka v njenem rojstnem kraju Haagu. Pri vsak- gledati velike požare. Pravi dalj da vsikdar on prvi jel danji sprehodih vodi kraljica sama konje, kar posebno znači klicati na pomoč zaradi tega, ker se mu je izredno dopadalo njeno samostalnost. V vseh prilikah zapoveduje odločno in gledati, kako drve ognjegasci, kako drve sem ter ob požaru ne trpi nikakih ugovarjanj. Posebno mrzi glasbo, katero pa ljudje ploh se mu je dopadala vsakovrstna zmešnj njen zaročnik strastno ljubi. Dalje ne mara kraljica nikakega katero napravi kak velik požar. Kaznovali ga niso ampak od kinča razun prstanov, posebno pa ne more trpeti uhanov. vedli so ga v zavod za umobolne Loterijske srečke V Brnu dne 24. decembra t. L: 81, 17, Na Dunaii dne 22 decembra t. 1. : 23 V Gradci dne 22 decembra t 66 26 7, 63, 12, 34, 65. 77, 32, 12. Tržne cene. V Ljubljani dne 28. decembra 1900. Pšenica K 7.50 h K 7 80 h, rž K 6 70 h, ječmen 6. oves IX 6 20 ajda fižol 10. proso K 7.- b, tarš^ica K 5 70 h. leča K M . Vse cene veljajo za 50 kilogramov. i zamorejo v osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher, 10) Deutsche Gasse 8 Budapest. CO napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran coskem zistemu s pomočjo ekstraktov i ki stanejo za napraviti po litrov likerjev Tropinoyeç, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker, Kimel po 80 kr. SliTOvec, Rum, Češnjevec, Alaš, Alpski ? liker po 85 kr in tinec 95 5 ? kr Chartreuse Razpošiljam Konjak, Benedik Pilzenski liker po proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr več Vsaki pošiljat vi denem navodilo, kako se napravi liker pri Pre prodajalcem ceneje. če naročijo več blaga mnogo (25 25) Rukavina Trst. Via Belvedere št. 23. Vsem tistim, kateri skozi prehlajenje pre- obilno jed, težko prebavljivo, prevročo mrzlo ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečnl katar želodečnl krč, želodečnl želodečno zazližanje težko prebavanje tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kricistilno sredstvo, Hubert zeliščno Tino. To zeliščno vino je lz Izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdl ln poživi oeli človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega z liščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola so: glavobol, riganje, zgaga, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. Zabasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na la nek način odprav^ ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Suhi bledi obraz, pomanjkanje krvi, slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa dá oslabelemu životu novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, povspeši prebav-ljenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo živi enje Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Liliji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji. Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojim, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske. Proti ponarejanju se svari! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Moje zeliščno vino ni nobeno tajno edstvo taisto obstoji iz: Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0 glicerin 00,0, rudeče vino 240.0, jerebinkovi sok 150,0 češnov sok 320.0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska korenina, amerikanska krepostna korenina, svedrec, kalmus 10,0. Vse to je skupno. Stran 512 Letnik LVI1I Vizitnice kuverte firmo v priporoča i Blasnikova tiskarna Ljubljani i i Odgovorni urednik: Aygnst Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki > % Z to ' O J S O «' ; " J T# V » r • r 1