23 Članki IZVESTJE 10 • 2013 Članki IZVESTJE 7 • 2010 R azmah fotografi je na Slovenskem lahko postavimo v 90. leta 19. stoletja, ko je slo- venski periodični tisk med svoje strani ob bok slikam, reproduciranim v bakrotisku in kamno- tisku, umestil prve fotografske podobe. Sloven- ske periodične publikacije (Dom in Svet, Slovan, Planinski vestnik idr.) je od tedaj dalje spremlja- la tudi fotografi ja, sprva še pod vtisom odnosa do videne resničnosti z zmožnostjo »popolne inventarizacije stvarnosti« (Krečič 1989: 38). Na razvoj razglednic, ki je bil neposredno povezan z razvojem tiskarskih tehnik in poštnih storitev, je vplivala tudi fotografi ja. In če prvi fotografski zametki, ki jih je medse sprejelo francosko me- ščanstvo že v tridesetih letih 19. stoletja, še niso bili reproduktibilni, se v pričujočem prispevku dotaknemo ravno ene izmed osnovnih značil- nosti, ki jih je v polju socialnega statusa prinesla fotografi ja – njeno razširjenost, njeno množič- nost (Kovič 1989: 6). Ta je bila predpogoj, da se je časovno vzporedno iz prvih dopisnic, imeno- vanih listnice, razvila »dopisnica s fotografi jo«. Korenine razglednic gre iskati v sredino šestde- setih let 19. stoletja 1 ko so se pojavile poštne do- pisnice in kasnejša navezava na fotografi jo, ki je bila že pri svojih začetkih, v 40. letih 19. stoletja, uporabljena tudi za razglednice (Berger 1999: 32). Stopnja, ki je enostavno dopisnico nadgra- dila, je tako bila »dopisnica z razgledom«. Od tu pa je bil le še korak do razglednice, kjer pa še 1 Formalno rojstvo so zapisali z letnico 1869, ko je av- strijska pošta iznašla dopisnico, ki je že četrt stoletja zatem dosegla v vseh državah sveta naklado prek mi- lijarde (Bassin 2002). O MOTIVIH S PRVIH RAZGLEDNIC IZ TRNOVSKEGA GOZDA Petra Kolenc Univ. dipl. bibl., Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU petra.kolenc@zrc-sazu.si ni bilo mesta za sporočilo naslovnikom. Kljub začetnim zadržkom, češ da bo dopisnica s svojo »odkritostjo« posegla v človeško intimo, so se kasneje razglednice, zlasti od konca 19. stoletja dalje, izredno razširile (Marušič 1991: 842). 20. stoletje pa je bilo stoletje v katerem so, kot je zapisal Aleksander Bassin ob otvoritvi razstave izbranih razglednic slovenskih slikarjev in arhi- tektov, »poročali, obveščali, soglašali, razpravlja- li, se žalostili ali radostili, praznovali in napove- dovali dovolj na široko in skrbno: iz kraja v kraj, iz države v državo, s kontinenta na kontinent. In na kakšen način: na velikosti 10 x 15 cm, večino- ma iz polkartona« (Bassin 2002). Prve razglednic naj bi dosegale naklado okoli 1000 izvodov, kar je že ob koncu stoletja kazalo na popularizacijo njihovega pošiljanja. Moda pošiljanja in zbiranja razglednic je trajala do prve svetovne vojne in je založnikom prina- šala velik zaslužek. Prva slovenska razglednica naj bi nastala v 80. letih 19. stoletja. Leta 1891 pa je bila poslana prva barvna razglednica s podobo tujih mest iz večje serije, natisnjena na Dunaju. Kmalu so se na Slovenskem začele pojavljati razglednice z domačimi kraji v družbi pregovorov ali rečenic, kar je pripomoglo k številčnejši proizvodnji in potrošnji razglednic, ki so se začele prodajati kot turistični spominki. Na Goriškem pa naj bi bila prva razglednica odposlana leta 1892 prav iz Gorice (Marušič 1999: 8). Le sedem let kasneje, leta 1899, je bila iz Trnovskega gozda odposlana prva večmotiv- na turistično propaganda dvojezična nemško- Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:23 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:23 15.1.2014 10:20:52 15.1.2014 10:20:52 24 Članki IZVESTJE 10 • 2013 -slovenska litografi ja 2 »Pozdrav iz Trnovskega gozda=Gruss aus dem Ternovaner Walde« b/ Gorz – Kusterland. Na njej so uprizorjena sredi- šča vasi Trnovo, Lokve, Dol (danes Predmeja), otliška cerkev ter tri letoviščarsko zanimive toč- ke: Krnica, Anina bukev ter Anina koča. Gre za kočo, ki jo je dal zgraditi tedanji gozdni oskrbnik Trnovskega gozda Josef Jarisch 3 (1848–1906) iz dunajskega Novega mesta (Wiener Neustaat). Jarisch se je rad zatekal v različne predele Tr- novskega gozda, najbolj pa mu je k srcu prirasla Smrekova draga. V tem okolju je v času njego- vega službovanja zrasla lepo opremljena lesena koča, 4 ki jo je po svoji ženi poimenoval Anina koča. Vsak, ki je kdaj zašel v Trnovski gozd, si jo je ogledal, najpogosteje seveda planinci in lovci (Čibej 2005: 253). Vpliv »letoviških krajev« na kulturo poši- ljanja razglednic Prvi prostočasni obiski Trnovskega gozda, če izvzamemo obiske gozdarjev, ki so že od 2 Izdana pri dunajski umetniški tiskarni Karl Schwi- dernoch, ki je imela v svojem programu izdajanje raz- glednic vseh krajev avstro-ogrske monarhije (Pozdrav z vrhov 2009). 3 V Trnovskem gozdu so imeli gozdni oskrbniki vedno velik ugled in vpliv, saj je vse prebivalstvo večinoma delalo v državnem gozdu. Moški so delali kot drvarji, oglarji ali cestarji, ženske po gozdnih vrtovih, otroci pa so tam največ pasli (Čibej 2005). 4 Kočo so pred prvo vojno požgali divji lovci (Čibej 2005: 253 ). poznega 16. stoletja zahajali v gozd predvsem zaradi ogledov in posledično možnosti izkori- ščanja gozda, so bili obiski visokega plemstva, ki je svoj prosti čas namenjalo lovu. Pred 19. stoletjem govorimo o prihodu posameznikov visokega plemstva na območje gozda zavoljo »lovskega turizma«. Prav najeta lovišča s stra- ni visokega plemstva in meščanov, ki so se ob koncu 19. stoletja zgrinjali na lov, so predsta- vljala prve oblike letovanja v Trnovskem gozdu. O začetkih razvoja turizma v pomenu prenoče- vanja gostov, ponudbe hrane, pijače in drugih pridelkov ter rokodelskih izdelkov (Fakin Bajec 2008), lahko govorimo od osemdesetih let 19. stoletja dalje. Tedaj je veliko vlogo imelo zlasti goriško in tržaško meščanstvo, ki je v krajih na Trnovski planoti odkrivalo blagodejno de- lovanje sredogorskega podnebja, ki je posebej v poletnem času osvežilo prebivalce zatohlih tržaških in goriških mestnih ulic. Ali kot je po Ursuli Becher povzel zgodovinar Andrej Stu- den, se je za manj premožne meščane, ki jim omejena fi nančna sredstva niso dopuščala ve- čjih potovanj, ustvarila nova meščanska oblika počitnic t. i. »poletna svežina«, za katero je bil značilen v veliki meri enak način vedenja: na- vezanost na enkrat izbrano letovišče, iskanje tesnejših stikov med družinskimi člani in ne- kakšen občutek superiornosti nasproti pode- želskemu prebivalstvu. Čas bivanja na podeže- lju je bil dolg en mesec ali več, od konca junija Slika 1: Prva razglednica iz Trnovskega gozda odposlana 1899 (iz knjige Kristjan in Magda Maver Nekoč je bilo: stare razglednice Goriške dežele in Zgornje Vipavske doline, 2007). Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:24 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:24 15.1.2014 10:20:52 15.1.2014 10:20:52 25 Članki IZVESTJE 10 • 2013 do začetka septembra (Studen 1996: 101–102). Poveden je zapis slikarja Saše Šantla iz goriške meščanske družine, ki je kot petletni otrok leta 1888 letoval v Čepovanu, vasi, ki je le pet ki- lometrov oddaljena od osrednjih naselij Trno- vskega gozda: »Najlepši čas je bil zame počitni- ški, ko smo redno leto za letom potovali iz Gorice na dvomesečno bivanje na deželo. Bili smo men- da prvič v Čepovanu, ko mi je bilo 5 let. Pot tja je bila za nas otroke kaj zabavna. Na »lojtrniku« je bila vsa počitniška oprava, vštevši oddeje, blazi- ne, kuhinjske in druge potrebščine. Z deskami so bile improvizirane klopi. Ko je bilo vse pripravlje- no smo stopili v voz, ki nas je še dokaj hitro pre- peljal skozi Solkan do vznožja strme ceste proti Grgarju. Tam je šlo počasi. Na drugi strani sedla smo prišli zopet v hitrejši tempo, in ko smo bili v Fopškem kalu, smo vedeli, da bo cesta kmalu za- vila na levo v prelepo čepovansko dolino« (Šantel 2006: 136). T u so Šantlovi stanovali pri najboga- tejšem vaškem kmetu Kofolu. 5 Ko so se udobno namestili in si sredi velike kmečke hiše obdane z gospodarskimi poslopji pripravili vse potreb- no za dvomesečno bivanje na deželi, so začeli z obiski okolice in s spoznavanjem kmečkega življenja. Pri tem pa niso ostali neopaženi, kajti 5 Tako Josip kot Anton Kofol sta bila v Čepovanu ob koncu 19. stoletja znana »krčmarja in štacunarja« (RKGG 1894). Sliki 2, 3: Več kot sto let stari motivi razglednic iz Trnovskega gozda poslani med letoma 1903 in 1907 so fotografi je lovske koče v Krnici (Gruss aus Karnizza –Ternovaner Wald), katerih naročnik bi lahko bil sam lastnik koče, ta je na eni tudi prisoten. (Iz knjige Kristjan in Magda Maver Nekoč je bilo: stare razglednice Goriške dežele in Zgornje Vipavske doline, 2007). Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:25 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:25 15.1.2014 10:20:52 15.1.2014 10:20:52 26 Članki IZVESTJE 10 • 2013 Slike 4, 5 in 6: Leta 1908 neki K. Doljak, morda sorodnik lastnika tedanje gostilne Josipa Doljaka, založi dve razglednici s podobnim motivom pred gostilno Andreja Miljavca v Grgarju in pred furmansko gostilno Na mostu v Ravnici lastnika Rudolfa Rijavca (RKGG 1908: 100). Pred vojno dobi tudi vas Ravnica dvomotivno razglednico z gostilno A. Filipiča. (fotografi ji 4 in 5 sta iz knjige Kristjan in Magda Maver Nekoč je bilo: stare razglednice Goriške dežele in Zgornje Vipavske doline, 2007, fotografi ja 6 pa iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici). Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:26 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:26 15.1.2014 10:20:52 15.1.2014 10:20:52 27 Članki IZVESTJE 10 • 2013 ob koncu osemdesetih let 19. stoletja je bil pro- stor čepovanskega podeželja še zelo vase zaprt in malo obiskan, kar potrjuje tudi Šantlov zapis: »Bili smo prvi letoviščarji v tistih krajih, zato smo vzbujali pri ljudeh – a tudi pri živalih, posebno pri pasočih kravah-veliko pozornost. Ljudje so bili vedno prijazni z nami, saj je papa kot kmečki sin takoj našel pravo nit razgovora z domačini (Šantel 2006: 136). Nekoliko več gostov je v ti- stem času zahajalo v zahodni del Trnovskega gozda, v tedaj že letoviške vasi in zaselke: Trno- vo, Rijavci, Krnica, Nemci, Lokve. 6 kar potrjuje tudi Šantlov zapis v nadaljevanju: »Po Čepovanu smo si izbrali letovišče v vasi Trnovo. Kraj ima zelo lepo lego, ni daleč od veličastnega Trnovske- ga gozda in ima krasen razgled na Goriško stran (Šantel 2006: 154). Trnovo z okoliškimi zaselki (Voglarji, Nemci) je bilo v tistem času že precej znano letovišče s tremi gostilnami (do leta 1911 se je število povečalo na pet). Tu so gostje jedli, prenočevali in si med domačini krajšali tople poletne dni. Razglednic iz omenjenih vasi pa ob koncu 19. stoletja gostje še niso imeli možnosti pošiljati. Te so lastniki gostiln založili šele v pr- vem desetletju 20. stoletja, ko je bilo »turistično gostinstvo« (Marušič 1987: 316) kot nova go- spodarska panoga v vzponu. In prav vse večji obisk letoviščarjev in s tem razvoj turizma je tudi v Trnovskem gozdu vpli- val na uveljavitev razglednic, kajti vsakdo je želel iz kraja, ki ga je obiskal kot turist, svojim bližnjim pokazati, kje je bil, kaj je videl. Glavni namen izdajanja razglednic lepo opiše tudi no- tica v Planinskem vestniku iz leta 1900: »Navdu- šeni prijatelj prirode in veliki turist, vrli gospod župnik Lavtižar v Ratečah, nas je iznenadil s krasno razglednico, ki jo je sam založil v korist koči v Planici …Vse sličice so okusno razvrščene, zlasti se pa čudimo izredni jasnosti vseh predme- tov v tako malem obsegu. Lična in ljubka nova 6 Sodeč po statističnih podatkih Ročnega kažipota po Goriškem in Gradiščanskem, so bile od srede 90. let 19. stoletja na Trnovem tri gostilne, katerih lastniki so bili Fran Peršič, Katarina Hvala in Valentin Volk. Tudi v Voglarjih so bile tri krčme, katerih lastniki so bili Blaž Plesničarj, Anton Kogoj in Jožef Plesničarj; Lokve z Nemci pa so imele štiri krčme. Njihovi lastni- ki so bili Štefan, Leopold ter Fran Winkler in Anton Makuc (Kolenc 2012: 41). razglednica bode vsled tega gotovo popolnoma dosegla svoj namen: opozarjati domačine in tujce na nedavno še prikriti gorenjski biser.« Planinski vestnik je v eni izmed svojih rubrik tudi poročal o izdaji novih razglednih dopisnic, katerih za- ložniki so bili fotografi , trgovci in društva. Pod okriljem vestnika je na prelomu stoletja začel delovati tudi Foto klub amateur-fotografov, kar je nudilo možnost vse večje ponudbe fotograf- skih motivov tudi na razglednicah. Vse več je bilo tudi oglasov povezanih s prodajo fotograf- skih aparatov (Planinski vestnik, 1899, št. 5, str. 103), ukvarjanje s fotografi jo je bilo v razmahu. Fotografski oglas v Planinskem vestniku (1900). Kar se motivov na razglednicah tiče, lahko pri razglednicah obravnavanega območja izpo- stavimo dva zgodnejša motiva: slikovno podo- bo povezano s krajevno panoramo ter motiv z gostilnami in trgovci v prvem planu. Prav mo- tivov z gostilnami je iz krajev Trnovskega gozda največ, in sicer zato, ker je bilo med domačimi gostilničarji kot glavnimi nosilci gospodarske dejavnosti v manjših krajev tudi največ izdajate- ljev (Pungerčar 2007: 129). Nič drugače ni bilo v vaseh na Trnovski planoti, kjer so večinoma gostilničarji poleg fotografov že v prvi letih 20. stoletja poskrbeli za veliko število razgledniških upodobitev krajev, s čimer so tedaj dvignili kul- turo razgledničarstva na visoko raven. Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:27 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:27 15.1.2014 10:20:53 15.1.2014 10:20:53 28 Članki IZVESTJE 10 • 2013 Do danes se je pri razglednicah iz Trnovske- ga gozda (največ iz vasi Lokve) nabralo več kot 200 različnih motivov. 7 Na tem mestu je potreb- no posebej imenovati najpomembnejšega gori- škega fotografa, Antona Jerkiča (1866–1924), 8 ki je z dokumentarnimi posnetki goriških krajev soustvarjal družbeno podobo Gorice in Goriške v desetletjih pred prvo svetovno vojno. Posebej med letoma 1897 in 1915 se je aktiv- no posvetil izdelavi razglednic: sredi leta 1899 naj bi imel že veliko število motivov, za katere je bil pripravljen ob naročilu 1000 izvodov spusti- ti ceno tudi na 20 goldinarjev (Marušič 1999). Zanimiv je v Soči oktobra 1899 9 izdan oglas: »na željo pride fotografi rat sam in sicer brez- 7 Kar potrjuje zbirka Zdravka Grudna iz Solkana, po rodu iz Lokvi, ki ima v lasti eno največjih zbirk raz- glednic o vaseh in zaselkih na Trnovsko-Banjški pla- noti (predvsem iz Lokvi, Lazne in od Nemcev). 8 Anton Jerkič se je leta 1866 rodil v Dobravljah pri Aj- dovščini. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, fotografi je se je izučil na Madžarskem. Po končanem šolanju je delal v Nabrežini pri Trstu. Leta 1891 je v Gorici od- prl fotografski atelje, sedem let kasneje še podružnico v Trstu. Leta 1899 je izdal 63 posnetkov slovenskih krajev na razglednicah, znane pa so njegove doku- mentarne fotografi je pogreba Simona Gregorčiča, leta 1907 je kot navodilo za fotografsko portretiranje napisal strokovno brošuro Občinstvo pri fotografu. Umrl je v Gorici, star 58 let (Enciklopedije Slovenije, str. 291). 9 V omenjene, let naj bi izdal 63 posnetkov slovenskih krajev na razglednica (Enciklopedije Slovenije, str. 291). plačno. Noben kraj naj ne bi zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje cel svet na razgle- dnicah« (Marušič 1999: 9). Poleg Jerkiča 10 je na Goriškem delovalo veliko drugih fotografov, za Trnovsko planoto še posebej pomembni so bili Augusto Marega, ki je imel svoj fotografski stu- dio v Gorici, fotografski atelje Weiss iz Gorice in Tržačan Ivan Stein, ki se je velikokrat pojavil tudi v vlogi založnika. Vsi omenjeni fotografi so naredili mnoge povedne slikovne posnetke, »odslikave sveta, ki so ga tedaj srečevali« (Bel- ting 2004: 225). 11 Na tej točki bi bila lahko zelo povedna žal izgubljena 12 brošura Občinstvo pri fotografu (kratka navodila za fotografsko por- tretiranje, o važnosti oblačenja in obnašanja pri fotografu) Antona Jerkiča (1907), kot razmišlja- nje o njegovem delu, ki je pripomoglo k vzponu fotografi je na Goriškem. Zagotovo je fotografi ja tudi s pojavom razglednic prodrla do vseh tistih obrobnih vasi in zaselkov, v katere je komaj kdaj vstopila kultura urbanega sveta. Kulturo urba- 10 Zbiratelj Zdravko Gruden iz Solkana ima ohranjeno eno najstarejših Jerkičevih razglednic iz Lokvi (datu- rano v začetek 20. Stoletja). 11 Na tem mestu se lahko strinjam z Hansom Beltin- gom, ki defi nicijo fotografi je, kot odslikavo sveta, na nek način ovrže, kot ovrže Barthovo udobno in avto- ritarno razlago, da s podobami lahko razložimo svet, ki si ga hkrati polastimo (Belting 2004: 226). 12 V svoji hiši na Pristavi (Rafutu) naj bi imel shranjen ves svoj fotografski arhiv, ki so ga nemški vojaki med drugo svetovno vojno uničili. Preval, predvojna razglednica (iz zbirke Egona Valantiča). Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:28 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:28 15.1.2014 10:20:53 15.1.2014 10:20:53 29 Članki IZVESTJE 10 • 2013 nega sveta pa je s svojo potencialno zmožnostjo – zbiranja in posredovanja informacij v vsake- mu berljivem jeziku – gledati, videti – ne glede na stopnjo pismenosti (kulturne razvitosti in jezika) reprezentirala prav fotografi ja (Amodeo 1988: 11). Zagotovo je postala tudi razglednica s upodobitvami krajevnih zanimivosti neke vr- ste teritorialna reprezentacija, čeprav »vsiljena »s strani naročnika-založnika (vaški gostilničar, trgovec) oz. tistega, ki gleda in »videno« (nasta- vljeno) skuša ujeti – fotografa. Literatura: 150 let fotografi je na Slovenskem 1839–1919. 1989. Ljubljana: Mestna galerija. Amodeo, F. 1988: La fotografi a come atto involonta- rio. V: Sloveni di confi ne: fotografi e. 11–14. Bassin, A. 2002: Izbrane razglednice slovenskih slikar- jev in arhitektov. Vabilo k razstavi. Razstavni prostor Kresije, febr. 2002, Ljubljana. Beatens et al. 2008:Th e pose in early portrait photo- graphy. Questioning attempts to appropriate the past. http://www.imagineandnarative.be Belting, H. 2004: Antropologija podobe: osnutki zna- nosti o podobi. Ljubljana: Studia Humanitatis. Berger, J. 1999: Rabe fotografi je. Ljubljana: cf*. Barthes, R. 1992: Camera lucida. Zapiski o fotografi ji. Ljubljana: Studia Humanitatis. Burke, P. 2003: Očevid. Upotreba slike kao povjesnog dokaza. Zagreb: Antibarbarus. Caprin, G. [s.a.]: Alpi Giulie, str. 162. Crivellari, D. 1924: La Selva di Tarnova. V Vie d'Italia, N.9. Edmund Čibej: zbrani spisi. 2005: Uredil Franc Čer- nigoj. Gora: Društvo za ohranjanje in varovanje na- ravne in kulturne dediščine. Dentro i paesi=Znotraj vasi: Nadiške doline 1968: fo- tografi je Riccarda Toff olettija. Čedad: Zadruga Most. Edmund Čibej: zbrani spisi. 2005: Uredil Franc Čer- nigoj. Gora: Društvo za ohranjanje in varovanje na- ravne in kulturne dediščine. Fakin Bajec, J. 2008: Pregled razvoja turizma na kra- škem podeželju v obdobju socializma in postsocia- lizma. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU, 5, 23–29. Fischietti, L. 1911, 1912: L'Acrocoro di Tarnova. In Alpi Giulie XVI, XVII. Geromet, G. 2007: Gorizia: la sua provincia e altri luoghi del Friuli Venezia Giulia in immagini d'epoca. Gorizia: Edizioni della laguna. Huber, I. 2011: Fotografi ja v Prekmurju v prvi polo- vici 20. stoletja med spominom in kulturno prakso. V: Politike reprezentacije v jugovzhodni Evropi na pre- lomu stoletij, str. 335–358. Signori, si parte!: come viaggiavamo nella mitteleu- ropa: 1815–1915. 2011. Mariano del Friuli: Edizioni della Laguna. Kambič, M. 1973: Fotografi ja kot zgodovinski doku- ment. Kronika, 1973, št.2. 131–132 Kofol, K. 2011: Vaške gostilne in družabno življenje na vasi. V: Naplavine obsoške zgodovine: vodnik po stalni razstavi tolminskega muzeja.. Tolmin: Tolmin- ski muzej. 44–47. Kolenc, P . 2012: »Bodi na torej pozdravljen Trnovski les, kakor si dolg in širok! Trnovski gozd v luči starej- še turistike. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU, 9, 41–47.. Kozorog, M. 2009: Antropologija turistične destinacije v nastajanju. Ljubljana: Znanstvena založba Filozof- Preval, predvojna razglednica (iz zbirke Egona Valan- tiča). Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:29 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:29 15.1.2014 10:20:53 15.1.2014 10:20:53 30 Članki IZVESTJE 10 • 2013 ske fakultete. Krečič, P . 1989: O starejših objavah fotografi je v slo- venskem revialnem tisku. V: 150 let fotografi je na Slovenskem 1839–1919. Ljubljana: Mestna galerija, 38–41. Marušič, B. 1987: Goriška in Beneška Slovenija. V: Pozdravi iz slovenskih krajev: dežela in ljudje na starih razglednicah. Ljubljana: Mladinska knjiga, 314–351. Marušič, B. 1991: Trnovski gozd – krajina in ljudje: razstava razglednic v Goriškem muzeju maja 1991. Primorska srečanja 125, str. 842. Marušič, B. 1999: Fotograf ali svetlopisec. V: Anton Jerkič, Pozdrav iz…: stare razglednice iz primorskih krajev. Nova Gorica: Branko, str. 5–11. Maver, K. in M. 2007: Nekoč je bilo: stare razglednice goriške dežele in Zgornje Vipavske doline Nova Gori- ca: Mestna občina. Morpurgo, M. 1941: L'altipiano di Tarnova: studio di geografi a fi sica e antropica. Padova: Università di Pa- dova, Facoltà di lettere e fi losofi a. Naplavine obsoške zgodovine: vodnik po stalni razstavi tolminskega muzeja. 2011: Tolmin: Tolminski muzej. Pečnik, B. 2008: Ako ste primorani, idite v javno go- stilnico, ki je na dobrem glasu: vedenje v gostilnah glede na bontone 19. in začetka 20. stoletja. Zgodovi- na za vse, št. 1, 120–138. Pungerčar, M. 2007: Pozdrav iz Bele Krajine. Koče- vske, osrednje Dolenjske in Posavja, Gospodarske dejavnosti na razglednica do srede 20. stoletja. Kro- nika 55, 129–132. Melik, V . (ur.) 1987: Pozdravi iz Slovenskih krajev: de- žela in ljudje na starih razglednicah. Ljubljana: Mla- dinska knjiga. Pozdrav z vrhov: slovensko planinstvo na starih raz- glednicah: [stare razglednice iz zbirke Marka Korenča- na]. 2009: Žirovnica: Medium. Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov, 28. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev 1996. Ljublja- na: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem za leto 1908. Vir: DLib. Senses of places. 1996: Santa Fe: School of American research press. Sontag, S. 2001: O fotografi ji. Ljubljana: Študentska založba. Studen, A. 1996: Iz avanturizma v turizem. V: Razvoj turizma v Sloveniji.Zbornik referatov, 28. Zborovnaje slovenskih zgodovinarjev. 96–104. Spangher, L.; Tavano, S. 1989:  Gorizia in posa: con 158 fotografi e commentate da Luciano Spangher e Ser- gio Tavano. Gorizia: Editrice Goriziana. Studen, A. 2006: Gremo na rajžo: potovalna kultura in začetki modernega turizma na Slovenskem v sto- letju meščanstva. V: Turizem smo ljudje. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 23–35. Šantel, S. 2006: Med barvami in glasbo. V: Življenje v lepi sobi. Ljubljana: Nova Revija, 131–211. Turizem smo ljudje: zbornik ob 100-letnici ustanovi- tve Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, Turistične zveze Slovenije in organizira- nega turizma v Sloveniji: 1905–2005. 2006: Ljubljana: Turistična zveza Slovenije. Un secolo di Alpinismo Goriziano 1883–1983. 1984: Gorizia: Tipologia Sociale. Vranješ, M. 2008: Prostor teritorij kraj – produkcije lokalnosti v Trenti in na Soči. Koper: Univerza na Pri- morskem, ZRS. Zupančič, J. 1911: Okolica Gorice v luči turistike. V: Planinski vestnik. Ljubljana: Slovensko planinsko društvo. Arhivski viri: Zbirka starih razglednic Zdravka Grudna iz Solkana. Pogovor 6. 12. 2012, RP NG. PANG – Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Kogoj, L. 1950: Šolska kronika: neobjavljeni zapisi 1950 –1980. Arhiv TKŠ društva LO-KO, Lokve, Arhiv Razglednic. Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:30 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:30 15.1.2014 10:20:53 15.1.2014 10:20:53