Štev. 12. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 18. marca 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena: doma na sküpni naslov, če se do 31, marca plača cela naročnina, 25 D, na posameznoga 30. D., če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin na sküpni naslov 30 D., posameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za novine štiri dolare s M. listom i kalendarom vréd. Naročajo plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uradništvi v M. Soboti. Oglasa sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, l|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet recsi 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2,50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Za bodočnost Sobote. 4. b) Drž. realna gimnazija. Dnes v našem mesti že nega človeka, šteri se ne bi zavedao, kakše važnosti je gimnazija za Soboto. Gimnazija da vsoj sobočkoj mladini, ne glede na to, či je bogati ali siromaški starišov, priliko, da se izobrazi. Vnogo, lehko pravimo skoro večina sobočke mladine bi se iz osnovne šole ne Šla naprej včit, či njim Sobota sama ne bi dála té prilike. Odkrito lehko Povemo, da je kulturna stuba Sobote nej bila pred tem, pa tüdi ešče zdaj nej posebno visika. Edino gimnazija lehko napravi to, da se Sobota v tom poglédi bole dvigne. Znamo tüdi, da od gimnazije nemajo haska samo dijaki, nego vsi stanovi v Soboti. Od gimnazije dobiva Soboto istinsko varaško lice. Istina, to se dnes ešče ne vidi v vekšoj meri, vidlo se pa bo to te, gda bo naša gimnazija popuna i bo meja že nikelko tradicije za seov. Te bomo lehko v punoj meri ponosni na njo. Čitudi so časi za njo jako neprilični, se itak razvija naša gimnazija ešče jako dobro. So težave, štere pa lübezen do gimnazije vse premaga. Včasi je pa cilo dobro, da nejde vsigdar vse gladko. Či bi vsigdar šlo vse po našoj voli, gotovo ne bi znali vsigdar ceniti ka nam je i ka nam mora biti gimnazija. Tak majo tüdi senčnate strani svoje dobro. Dnes sta v poglédi naše gimnazije najbole važnivi pitanji izpopolnitev v osemrazredni zavod i pitanje nove zidine za gimnazijo, ar je ta zdajšnja premala. Naša gimnazija ma dnes 7 razredov, od šteri majo štirje nižiši raz redi vsakši po dva oddelka. Val razredi to pa nej državni, ar zdržavle V. i VII. razredi Lokalni šolski odbor, šteri se je zavolo toga ustanovo. Dva razreda na našoj gimnaziji sta teda privatniva i sobočka občina má dovoljenje, da odpre tüdi VIII. razred. Letos se je za VIII. razred to nej zgodilo, ar je obprvim nej bilo zadosta sredstev za to, obdrügim bi pa tüdi za dijake ne bilo dobro či bi se selili pred maturov iz Lublane nazaj v Soboto. Prišestno šolsko leto se pa odpre tüdi osmi razred na našoj gimnaziji, tüdi či v tom časi država ešče ne sprime naše gimnazije med popune osem razredne. Da bomo meli v Soboti popuno gimnazijo, je gotovo, nego nevemo, či se to zgodi že s prišestnim šolskim letom ali pa komaj ešče za ni. kelko let. Znamo pa, da se bo to zgodilo ar je to življenska potrebščina naše krajine, ar se naše lüdstvo toga Zaveda i gimnazijo želi i zahteva i toj zahtevi bo tüdi držáva prle ali sledi morala ugoditi. V toj veri i vüpanji v sami sebe smo nepremaglivi. Od nove gimnazijske zidine se je do zdaj ešče nej gučalo razen v ednom članki v naši Novinaj. Na našoj gimnaziji je 312 dijakov i dijakinj v sedmi razredaj z 11 oddelki. Na državni razredaj je 280 v V. i VU. privatnom razredi pa 32 dijakov i dijakinj. V gimnazijskoj zidini je pa samo 8 šolski sob, tak, da je lokalni šolski odbor morao za dijake dobiti dve sebi ešče v evangeličanskoj šoli, edne sobe je pa nej mogao dobiti, tak da VII. razred ma svoje včenjé zdaj po poldnévi, ka je tak za dijake kak za gg. profesore v vsej pogledaj jako neprilično. Ne ostane teda drügo — ar bo število dijakov nikelko časa ešče izdak naráščalo — kak misliti na to, kak pridemo najprle do nove, zadosta velke gimnazijske zidine. Po mišlenji strokovnjakov, se dnešnja gimnazijska zidina nemre na više zdignoti pa tüdi razširiti nej natelko, da bi odgovarjala vsem modernim zahtevam gimnazije. Je pa ešče edna rešitev, na štero se tüdi resno misli. Soboti je krvavo potrebna tüdi osnovna šola. Dnešnja šola, kak smo že pisali od njo, je za drügo nej kak za podreti. Kem prle se odseli naša deca iz te šole. telko bogše za njé. Odgovarjala bi pa potrebam osnovne šole v punoj meri zdajšnja gimnazijska zidina. Se naj se preseli osnovna šola, za gimnazijo naj se pa postavi na drügom mesti primerna zi- dina. Pri takšoj priliki bi se rešili dvej važnivi pitanji za Soboto i za vso našo krajino, naednok. Od toga, gde naj bi stala nova gimnazijska zidina, se naj resno guči. Sobočka občina je dala ekspropriirati v bližini zdajšnje glmnazije, vekši kompleks veleposestniške zemle za svoje potrebe. Tak bi lehko stala nova gimnazija mogoča na tom mesti, ali pa na vesti stare osnovne šole; tü bi se morala odküpiti ta hiža med občinskem hižov i starov šolov. Tak bi na tom mesti lehko stala v istom redi kak občinska hiža lepa dvonadstropna gimnazijska zidina z zadosta velkim dvoriščom. Drüga prilika bi bila tüdi, či bi občina odküpila park i grad. Tüdi na periferiji parka so lepi Prostori za vékše zidine, med šterimi bi lehko mela tüdi gimnazija svoje mesto. Od toga pa ešče ščémo gučati, gda bomo pisali od regulacije naše Sobote. Kak vsa drüga pitanja, tak se mora tüdi gimnazijo pitanje obravnavati s pametnim pogledom v bodočnost. Pred očmi moramo meti, da je gratala Sobota naednok iz maloga kraja, jako važno obmejno središče. Zato je nikak nej vseedno nej z našega krajevnoga pa tüdi nej z državnoga stališča, kakše bo to središče. Sobota mora včiniti svojo dužnost, štero njoj naloga njéni dnéšnji položaj. I med prvimi temi dužnostmi zavzema gotovo prvo mesto, skrb za gimnazijo. Delavec. Mi mámo radi svoj kráj. Nišče se ne loči rad od njega. Či je ji mogoče, vsakši rad ostane doma i samo velka sila žené naše lüdi po sveti. Za stálno pa malo što od nás zapüsti svoje domovanje, či je li mogoče, povrné se nazáj či prle nej, na stára leta. Naša krajína je siromaška. Tüdi či nam razdelijo vso gosposko zemlo, kelko je ešče jeste, nemre nam dati vsem krüha zadovolé. To nas rávno žené po sveti. Naša zemla nam nemre dati zadosta kruha. Telo i roke so zdrave, delali bi, ali zemle je premalo. Krüh pa čakamo za zdaj samo od zemle. Zemla. Nikaj svetoga je ta reč v naši vüstaj. Strašno smo navézani na zemlo. Vse dobro i vse hüdo ka je v nas, je zdrüženo z zemlov. Kelko zemle má šteri, po tom ga Sodimo i po tom ga cenimo. Za zemlo smo pripravleni dati vse. Za zemlo toži brat brata, zavolo zemlé vzdigne dete roko proti svojemi stariši. Zavolo zemlé gratamo slepi i iščemo vso srečo i vse bogástvo samo v zemli. Grešno smo navezani na zemlo, zato je zemla za nas nájvečkrat nesreča. Srečen delavec. Tam v Palestini, daleč od naše krajine je živo delavec. Tesar je bio. Nej je meo zemlé. Málo hižičko je meo pa mogoče nikelko ogračeka. Tüdi drüžino je meo. Čuvao i hráno je Mater s Sinom. Bogastva je nej bilo, v najvekšem siromaštvi je živo. S svojim delom je zaslüžo telko, da je mela vsa drüžina prosto hrano i čisti prosti obleč. Njegovo srce je nej bilo navézano nej na zemlo ne na drügo svetno bogástvo. Záto je bio srečen. Poštüvao je tistiva, za šteriva je skrbo pa tüdi Sin z Materjov ga je poštüvao i lübo. Nigdar je nej prišlo v toj drüžini navkriž. noži mir i blagoslov je plavao nad vsem delom i siromaškom té drüžine. Bio je to sveti Jožef, patron delavcov. Nej je dobo bogástva po svoji starišaj, ne po tistoj velkoj Materi, štera njemi je bila zročena v varstvo, pa tüdi Zveličar, Vsemogoči, je nej delao čüde v drüžinskom živlenji. Sam je skrbo, z delom svoji rok, da je prehrano sebe, i tistiva, šteriva sta bila njemi zročeniva. Pa drüžina mála je nej trpela glada, vladalo je v njoj zadovolstvo i mér. Tüdi pri nas je to mogoče. Istina je, mi radi delamo i smo tüdi z malim zadovolni ali dostakrat ne dobimo niti dela. Zdravi smo pa bi radi delali, ali ne dobimo dela, štero bi bilo za nas. Domá mamo premalo zemlé i zato mislimo, da shaja tüdi vse naše siromaštvo od toga, ar nemamo zemlé. Na jezere naši lüdi potüje vsakše leto iz naše krajine na Polska dela. Na vsej vékši imanjaj v našoj državi nájdemo med navadami polskimi delavci naše lüdi. Vogrska se v zadnjem časi brani naši lüdi ali je pa tak slabo pláča, da májo samo škodo či idejo tá. Nemčija si je znova zaželela naše lüdi za polsko delo, v Južno Ameriko se trumoma selijo. Največkrat je pa naš delavec vsešérom sposoben samo za polske dela, zato v drügi mestaj, po fabrikaj ali meštrijaj najdemo malo naši lüdi. Pa nej mogoče záto, ka naši lüdje za takša dela ne bi bili pripravni, nego záto ár so se nej navčili nikšega drügoga dela kak polsko. Naši lüdje so cilo pri različni meštrijaj jako prilični nego naša napaka je v tom, da čakamo vse samo od zemlé. S toga ravno največkrat izhaja tüdi naše siromaštvo. Pred drügimi ščémo biti premalo sami svoji, pred domačimi pa preveč. Domá dostakrát ščémo od siromaškoga očo zadnji plügec zemlé na pét delov razdeliti, samo náj bi bio kem prlé vsakši svoj gospodar, na drügoj stráni si pa sami več nikaj ne vemo naprej pomagati i čakamo pomóči od drügi. Čüli smo od svétvga Jožefa, da je tüdi nej, meo zemlé, pa je preživite svojo drüžino z meštrijov i drüžina, je živela v zadovolstvi i méri. prosto siromoško živlenje. Med: nami pa, šteri začne kakšo meštrijo, tisti bi rad pri tom velko gospodárstvo špilao, či pa nemamo zadosta zemlé, te pa iščemo pomoč pri paleri i vse rešenje na polaj v Belji, Ameriki, i drügi krajaj. Sezonsko delo nas samo vničavle. Vse svoje mlade i zdrave moči dámo tühinskoj zemli, tüjim lüdem v hasek. V celom cvetočem sunčnom leti zaslüžimo telko, da nam za zimo komaj dojde. Gda več nemremo hoditi na takša dela, pošlemo pálig svojo komaj doraslo deco, da dá rávno tak vse svoje moči tühinskoj zemli, ha stára leta pa ostane brez moči domá. Naprej nikaj več ne skrbimo. Dukeč Smo močni, hodimo sami na delo, gda moči zgübimo, pošlemo svojo deco Kam nas pa to pripela? Ali mislimo vekivečno hoditi na sezonska dela? Ka pa, či se nam vse to ednok zapre? V Belji se nas že čiduže bole branijo. V Nemčijo se je od začetka čülo da bo šlo iz naše krajino 1000 ladi, sledi so pravili, da samo 400, zdaj smo pa dobili od velikoga župana pismo, da ji bo šlo iz cele države komaj 500 delavcov v Nemčijo na polsko delo. V Argentlniji v kratkom tüdi nede trpelo več polski delavcov ar že od tej, šteri se zdaj tam, Vnogi nemajo nikšega dela, i na jezere lüdi živé v najvekšem siromaštvi. 2 NOVINE 18. március 1928. Kak si pa te naj pomagamo? Naša držáva je bogata i či bi meli v njoj od vsega začetka dobro gospodárstvo i prave lüdi na ravnitelski mestaj, bi lehko vse naše lüdi preveč dobro prehranila. V jüžni krajinaj naše države so velki kompleksi zemlé šteri čakajo gospodarov i delavcov. Zemlé mamo telko, da bi je lehko dobili vsi zadovolé tüdi či bi tak perovneli za zemlov, kak naši lüdje. Nego to bi se moglo zgoditi komaj v vnogo letaj i tak, da bi meli na ravnitelski mestaj istinske velke lüdi. Zato si zdaj, či od njiv nemamo več vnogo čakati, od države tüdi nej naskori, Začnimo resno premišlavati, kak si naj sami pomagamo. Tüdi sezonski polski delavci bi si lehko pomagali. Naši delavci znajo na njivaj dobro delati, drügo pa skoro nikaj nej. Okoli sedem jezero delavcov ide iz naše krajino vsako leto, pa ta vojska nema nikše moči. Ali smo si že gda premišlavali, kakša vojska je to sedem jezere lüdi, či bi meli ednoga svojega voditela, šteri bi to silo znao dobro voditi? Zdaj pa lehko tej sedem jezero lüdi vodi za nos kakši štéč nepošteni človek i je nori po miloj voli, njim trga plačo, davle slabo hrano, pa nišče nema moči da bi se tomi proti postavo. Či eden šli drügi kaj muvi proti krivicam, štere se njim godilo, se boji, da ga paler ne vrže z dela i ne pošle domo brez plače. Tak so ráj vsi tiho i trpijo kak živina najvekše krivice. Zdaj si pa mislimo, da bi si ustanovilo tej sedem jezero delavcov edno drüštvo, štero bi oblast potrdila, i štero drüštvo bi naj melo za svoje, ga predsednika kakšega vučenoga, poštenoga i dobroga srca človeka. Té predsednik bi znao vsigdar za vse svoje lüdi kama so odišli na kakše delo, kelko ji je šlo vküp i s kakšim palerom so šli. On bi meo na skrbi vse delavce i či bi se komi kakša krivica gde godila, bi samo njemi naznano i on bi vse vréd Spravo delavci se pa niti ednomi nikaj ne bi zgodilo. Takše delavsko drüštvo lehko prosi oblast za pomoč i podporo pri svojem deli, skrbi delavcom za delo, lehko napravi, da so tüdi polski delavci zavarovani kak drügi mešterski delavci, da se delavci kaj navčijo i sto i sto drügi potrebščin. Vsakši delavec bi na leto plačao pár dinarov za drüštvo i drüštvo bi delavcom vnogo spravilo. I ka bi si mi mislili, ka je potrebno za edno takše drüštvo ? Nikaj drügo, kak začnoti i je ustanoviti, Vse drügo bi se že samo od sebe naprej razvijalo. Či indri nej, pri uredništvi Novin bi si lehko kaj od toga pogučali. Ka pa náj domá včinimo? Pravili smo že, da polsko sezonsko delo naše lüdi samo vničavle, zato so moramo kem prle poprijéti kakšega bole stalnog žitka, kak pa hoditi vsakše leto po Slavoniji. Nego pri tom smo nekem trdi. Ne vüpamo si nikaj začnoti. Večino trgovin v našoj krajini majo v svoji rokaj Židovje ali pa lüdjé, šteri so prišli iz drügi krajov k nam. Sami ne vűpamo nikaj novoga začnoti. No, kmečke hranilnice se hvala Bogi lepo širijo mod nam), zadrug pa ešče izdak nemamo skoro nikaj. Dostakraf nam kakšo reč naravnost na lampe položijo, pa neščemo vzeti. V našoj krajini bi se na priliko strašno lehko razširila gojitev svile, ka bi našim lüdem vnogo penez prinašalo. Dela da samo pet tjednov na leto, ali komaj ništerni so začnoli lani to delo. Či je leto količkaj dobro, lehko edna drüžina zaslüži v ednom meseci 8000 Din. Ka trbej za to? Male beličice se dobijo k šenki, malin je pa v našoj krajini za svilorojo itak zadosta. Za našo krajino deli beličice pa vse potrebno ka mora k tomi znati, Cvetko Ščuka profesor na gimnaziji v Soboti, pa tüdi uredništvo Novin bo šlo lüdem na roko, šteri ščéjo to gojiti. Te gospod je lansko leto začno s svilorejov v našoj krajini. Meo je na razpolago 250 gramov beličic ali sviloprejkinoga semena. Lüdje so vzeli samo 100 gramov, drüge je pa morao z g. Babičom sam gojiti. Pridelali so vsi vküp 270 kil svilobub, štere so mele lani jako slabo ceno 30 Din za kilo. Tak so dobili za to malo ceno prek 8000 Din, ka pa lehko edna sama drüžina dobi či skrbno gojijo. Zato so tisti, šteri so gojili že lansko leto, letos palig prosili za seme. Da se odgoji 25 gramov semena, mora biti do 10 Odrasli malin (te sviloprejkine gosenica jejo namreč malinovo listje). Zato bi trbelo kre naši cest maline bole saditi kak pa sekati. Seme se dobi do konca toga meseca, pa tudi malinovo cepiko 2 do 3 leta stare, vse kšenki. Zglasiti so trbej samo na gimnaziji pri g. prof. Ščuki. Iz 25 gramov semena se lehko zgoji do 70 kil svilobub, ka bi prineslo po lanskoj coni do 2000 Din pa ešče več. Povedali smo samo edno priliko. Ešče sto pa sto prilik je, gde bi se lehko poprijali drugoga dela domá kak pa, da bi nosili svoje mlade moči po tühinski poláj. Kelko bo mesta v naši Novinaj, bomo od tej reči ešče več gučali, v nevolaj se pa spomnimo patrona delavcov i se potrüdimo, da bomo hodili po njegovoj poti. NEDELA. oči i vido, da Prihaja velka vnožina k njemi, je pravo Filipi: »Gde küpimo telko krüha, da bi tej jedil?« To je pa pravo sküšavajoči njega, ar je sam znao, ka včinij.) Filip njemi je odgovoro : ,,Za dvesto denarov njim ne doide krüha, da bi vsakši kaj malo dobo.“ Veli njemi eden njegovi vučenikov Andraš, brat Simona Petra : „Je tü mladenec, šteri má pét ječménovi krühov i dve ribi. Ali ka je to med telike ? Jezuš je pa pravo : ,Velite lüdem sesti." Bilo je tam vnogo travo. Seli so teda možki okoli pot jezero po računi. Vzeo je teda Jezuš krühe, je blagoslovo i razdelo med sedeče; ravno telko tüdi rib, kelko so šteli. Gda so se pa najeli, pravo je vučenikom svojim. »Vküp poborte drobtinje, štero je ostalo, naj ne prejde!« Pobrali so zato, i napunili 12 košar z drobtinjom peti ječménovi krühov, ka je ostanolo tistim, štori so jeli. Oda so zato lüdje vidili čüdo, štero je včino Jezuš, so pravili: »To je istinsko prorok, šteri ma priti na svete Gda je pa Jezuš spoznao, da ščéjo priti, da bi ga zgrabili i za krala postavili, jo odišeo pálig na breg sam. Navuk : Brez božega blagoslova je prazno naše delo. Sv. Jožef. Med Slovenci je že od nigda bila jako razširjena čast sv. Jožefa. Slovenci prek Müre so ga častili za svojega Patrona i na njegov den so že pred bojnov meli tam prek vsigdár svétek. Pri nas smo nej ravno od zvüna svetili té dén itak se jo pa naše lüdstvo z velkim zavüpanjom obračalo vsigdar k zmožnomi glavari svete drüžine. Nega hiže v našoj krajini pa tüdi nej cerkve, gde ne bi najšli njegove podobe ali oltara njemi posvečenoj. K svetomi Jožefi v Celje je naše lüdstvo že od nigda rado romalo. Svetoga Jožefa čestimo za svojega patrona i za pomočnika v vsej nevolaj. V Bogojini so zidanje nove cerkvi zročili varstvi sv. Jožefa i bo meo postavleni v toj cerkvi tudi oltar na ednom izmed najlepši mest. Sveti Jožef je podpora drüžin i zavetnik svete Cerkve. Je pa te mogočen priprošnik boži tüdi ešče v posebnoj vrsti patron vse naše krajino. On je lübiteo siromaštva, zgléd delavcov, tolažba nevolni, njemi se priporočamo za svojo skradnjo vöro. Mi živimo v težavaj i nevolaj i on, šteri je tüdi nej meo nikšega bogástva, obilnosti i časti na toj zemli, nam stoji v tej bridki časaj najbliže. On je patron naši siromaški drüžin, naši očov pa tudi naši drüštev i naši dečkov. Naši Orli májó te dén svoj svetek. Vsi ido sküpno k spovidi i sv. prečiščavanji. Pa tüdi drüga društva slavijo té den. Mesec marc je posvečeni sv, Jožefi, i v tom meseci ščémo mi letos njegov den ešče prav posebno svetiti, ar smo v svoji nevola) i težavaj njemi zdaj najbliže, ščémo se njemi pa približati tüdi po svojem srci, v poniznosti, potrplivosti i vdanosti v volo božo. Podpérajte i čtite „NOVINE!“ Materinski den. Kak se zdaj, na dén poglavara svete drüžine vsi spomenemo poglavara domače drüžile, svojega očo, tak se lehko že naprej pripravimo, kak se spomnimo na materinski dén svoje matere. Na den sv. Jožefa, ide vsakši naš drüžinski oča v cérkev. Tü opravi svoje cerkvene dužnosti, Spomené se svoje drüžine pa tüdi svojega očo, či je že živ ali mrtev. Deca, z ostalov drüžinov pa molijo za svojega očo, prosijo, nej njemi dobra nebesa lehšajo živlenje, skrbi i trüde na tom sveti, i sklenejo da se bodo tüdi sami po svojoj moči trüdili, da bodo svojemi oči v vsel trüdaj i nevplaj v pomoč. Doma pa pripravijo mati i deca svojemi oči kaj takšega, ka ji najbole razveseli. Ravno tak se lehko že naprej pripravimo za materinski dén. Ednok v leti obslüžavlemo spomin vsej nači zemelski mater, to je na den 25. marca. Dosta je drüžin, v šteri če nigdar níšče ne spomni svoje matere ne za njéni god, ne za njeni rojstni déo. Pa konči té dén te spomnimo vsi svoji mater. Deca saj pripravijo svojim živečim materam veselje, odrasli se pa naj spomnijo v molitvaj svoje pokojne matere. Samo edno mater ma vsakši, vredna je, da se je ednok na leto spomnimo ! Dohodek. Dohodek pravimo pri nas tistim prijemkom, štere dobijo naši dühovniki od lüdstva sa svojo plačo. Navadno je to zrnje v ništerni krajaj davlejo lüdjé tüdi vino, melo, predivo ali pa penezne dajatve. Vsi znamo, da smo svojim dühovnikom dužni za njivo delo nekaj dati, njim za potrebno življenje pa tüdi kak plačilo za trüde, štere májo s nami. Dohodek je ešče nikoga nej na nikoj Spravo i ja za vsakšega človeka tüdi tak malo hrama, da se pri najbole slaboj letini skoro nikaj ne pozna. Dohodek sam je pa za dühovnika tűdi tak mali prijemek, da samo z dohodkom ne bi mogao živeti. Za nas je pravzaprav samo vsakše leto eden Opomin, da si moramo za svoja dühovnike sami skrbeti. Ar či bi nam dühovnike držáva ščista plačala i mi več nikše skrbi ne bi meli zavolo njij, na bi bili s tem nikaj bole navalani na svoje dühovnika kak do zdaj. Najbole pa drega v oči dühovniški dohodek tiste, Štori dühovnikov nemrejo viditi i mislijo, da so zavolo tej mali dohodkov, naši dühovnik! potaplajo v bogastvi. To so ravno naši dični demokratje. Oni ščéjo pred lüdstvom na vse viže dopovedati, kak oni dühovnike spoštüjejo i njim vse dobro želejo. Zdoj so cilo od vlado zahtevali, naj držáva bogato plača dühovnike, lüdstvi pa naj zbrišejo dohodek, ar jo po njüvom to takše breme za siromaško lüdstvo, da vsi na nikoj pridejo, či se dohodek na odpravi. Demokratje dobro znajo, da držáva nema tolko penez, da bi dühovnike tak bogato lehko plačala kak to zdaj oni zahtevajo, nego, zdaj mislijo, da bodo lehko palig pred lüdmi gučali, kak jako skrbijo oni za dühovnike, samo vlada je nej štela dati tistoga dühovnikom kak so oni zahtevali. (V posti štrta.) V tisti časaj, šo je Jezuš prek morja Galilejskoga, to je Tiberijskoga. I nasledüvala je njega velka vnožina, ar so vidli čüde, štero je delao med betežniki. Teda je šo Jezuš na breg i sedo tam z vučeniki svojimi. Bio je pa blüzi Vüzem, svétek židovski. Gda je teda podigno Jezuš Zakaj so pa demokratje ta nej dali dühovnikom takše plače, gda so sami bili na vladi ? Demokratske novine »Jutro« zdaj strašno na šürko pišejo, ka so vse oni prosili sa dühovnika, nego vláda, v šteroj j tüdi dühovnik dr. Korošec ja toga naj štela sprejeti. No pa po „Jutri“ se je razkoračo tüdi naš máli »Muravidek« i kriči, da so klerikalci proti nižišoj dühovščini. Da že na sveti od nikaj drügoga ne vej pisati, da bi bar od toga tiho bio, od koj nikaj razmi! 18. marca 1928. NOVINE 3. Kak bo z delavcami za Nemčijo? Priporočamo našim lüdem, naj se nikaj preveč ne trücajo za Nemčijo, ar ešče dnes ne vemo za stalno kelko lüdi de pravzaprav šlo iz naše krajino. Od začetka je prišao glas iz Belgrada, da bi Nemci radi meli iz niče krajino jezero lüdi. Sledi, gda se je pogodba sklenjavala, je prišlo, da bo šlo iz naše kradne 400 lüdi, zdaj je pa dobilo naše uredništvo pismo od velikoga župana, gde se pravi, da bo šlo iz cele države 500 lüdi, kelko bo pa šlo iz naše krajine, je pa nikaj nej povedano. V tom pismi se pravi samo, da bodo delavce smele nabirati samo borze dela ne pa privatni agenti. Mi mislimo, da bo najbogše, či se tisto število delavcov za Nemčijo, štero pripade na našo krajino, lepo razdeli po faraj i bo lehko iz vsakše fare šlo nikelko delavcov ta. Iz siromaškejši i vekši far mogoče nikelko več, iz drügi pa nikelko menje. Od palerov pa Znamo samo telko, da so tam paleri pravzaprav bole pregnji delavci, kak pa takši gospodje kak na imanjaj v našoj državi. Bojimo se. Naskori po tistom, kak smo v 10. številki naši novin pohvalili upravitela g. Jelovška i njegovo za vse nas hasnovito delo na imanji grofa Szaparija, smo čüli, da mu g. Jelovšek ščé zavolo toga tožiti. Skoro smo se nikelko prestrašili zato smo čakali, ka bo, Ar je pa g. Jeloviek bio tak dober i nas je nej tožo, zato, zdaj popravimo edno krivico, štero smo njemi včinoli t tistoj številki. Zapisano je bilo namreč, da je zvozo iz maloga falata šume prek 20 vagonov jaličovi štang. To je bila pomota, zato zdaj popravimo i povemo, da je zvozo prek 200 vagonov štang. Za takšega gospoda, bi to lehko bila žalitev, ar je on nikši nevolen paver nej, da bi se njemi splačalo posekati samo za 20 vagonov štang. Murska Sobota. — Odvetnik dr. Ferdo Černe se je preselo iz naše Sobote v Slovenjgradec. — Tombola. Nižji poštni uslužbenci priredijo dobrodelno tombolo 22. aprilu, či bi pa bilo slabo vreme, pa 29. aprila na glavnom trgi v Soboti. Čisti dobiček je namenjeni betežnim uslužbencem i njüvim drüžinam. Glavni dobitki so: Krava, Pohištvo, trda dr- va, vreča mele i vnogo drügi. Tablica košta 2 Din. — Cementnati trnac ali trotoar (pločnik) kre hiž v Soboti je záto, da lüdem nej trbej v najvekšem blati po sredi ceste med živinov i kolami hoditi. Ništerna mlada sobočka gospoda bi morala znati, da ja trotoar nej za to, da sa tam v trumaj postavijo, starejši človek se pa mora njim po blati ogibati. Skoro bi lehko pravili, da znajo delavci iz zadnje goričke vesnice v tom pogledi več dike kak ništerni mladi, posiligosposki lüdjé iz Sobote. Policaji pa mislimo, da so za to v Soboti, da tüdi tü réd delajo, nej da pred temi lüdmi cilo sami v blato stopijo. Slovenska Krajina — Križovci. Okrožni zdravnik dr. Ciril Komotar so je preselo v Lokvico. Mesto okrožnoga zdravnika v Križevcaj bo znova razpisano. — Pečarovci. K tistomi žalostnomi slučaji, da je zbesnjeni pes vjo 26 let staroga Ludvika Zelka, i ja te v Celji v velki mukaj mro, smo dobili nikelko pojasnila. Dečka je pes vjo 19. dec. 1927 leta i psa so išče tisti den strelili. Župani so pa javili komaj 3. januara, da psa nemajo več nej so pa javili, či je pes koga vjo ali nej i če bi pes bio betežen. Tak jo župan toga tüdi nej naprej javo i je pri tom nikaj nej kriv. Opozarjamo pa vse, da se naj v takšem slučaji išče vsigdar včasi doktorske pomoč i župan javi zadevo na glavarstvo. Tak se reši tisti, šteroga takši pes vjej strašne smrti, na drügoj strani pa kaštige. — Lotmerk. »Kristusovo trplenje i smrt« igro ponovi lotmerško prosvetno drüštvo za naše lüdi to nedelo 18. marca. Iz Sobote vozi te den ob 2 vöri popoldnévi nikelko vékša železnica, tak, da lehko sprime prek 300 lüdi. — Rogačavci. Po indašnjoj navadi gornjega kraja naše krajíne vlečejo v tistoj občini, gde se je oa fajnščeske dni niščo nej oženo, ploh. Tak sa ja zgodilo tüdi pri nas na fajnščeski pondelek. Vej so zato pri nas nej tak božni dečki i dekle, da nišče od njij ne bi bio vreden zakonskoga jarma, zadovolni smo pa li bili, da salo lehko ploh vlekli. Velki, 30 metrov dugi jalič so nam šenkali g. Marič Franc, za šteroga se njim dečki i dekle srčno zahvalijo. Bilo je vsa jako lepo okinčeno i vsi častnika vsakši po svojem zvanji lepo oblečeni. G. Türha Štefan so bili staršina, mladoženec pa Mekiš Franc s štirimi drüžbani, svedbicami i posnehaljov. Veseloga lüdstva jo bilo okoli 3 jezero poleg, od veselice je ostalo čistoga dobička 200 din, ka smo darüvali za novi oltar pri sv. Jürji No, če bodo dekline lepo svoje matero bogali, da njim kaj mošnjo napunijo za ženitev, dečki do se pa lepo obnašali i ráj več dinarov k strani devali kak pa v krčmo nosili, te do jo dekline mogočo ráj mele, pa kleti nodo trbelo več ploha vlečti. — Opozarjamo vse živinorejce posestnike govenske i konjske živine i svinj na dnešnji Oglas ,,Govedomedika“, jugoslovenske razpošilalnice zdravil za govedo, konje i svinje iz lekarne pri sv. Antoni v Maribori, Kopališka ul. 11. Svetovna politika. V Ženevi je zborovalo Drüštvo narodov. Glavna pitanja, štera je reševalo to društvo so bila Monošter, pogajanja med Vogrskov i Romunijov i posojilo Bolgarskoj državi. Države male antante, to so naša država, Češka i Romunija, so naznanilo Drüštvi narodov, da so austrijski financari odprli v Monoštri 5 vagonov napunjeni z mašinskimi pükšami, šteri vegonje so bili poslani iz Italije na Vogrsko. Po mirovnoj pogodbi se Vogrska nesmi oboroževati zato je takše spravlanje orožja na Vogrsko proti mirovnoj pogodbi. Vogrska je pravila, da je to orožje nej bilo namenjeno za vogrsko državo i da ne vej čido je orožje. I ar se za orožjé níšče nej glaso je vogrska vlada dala orožje vničiti i na javnoj licitaciji zodati kak stáro železje. Drüštvo narodov je sklenilo, da se tá sadove ešče preišče i končna sodba te vö povej. Drüga zadeva je bila med Romunijov i Vogrskov. Romunija je v svojoj državi izvedla agrarno reformo nego vogrski velikašje, šteri so moli svoja imanja na Romunskom prosijo za svojo zemlo več kak Romunija plačüjo. Romunija pa pravi, da ona vogrskim velikašom nikaj drakše no plača zemlé kak domačim. Pri tom pitanji so obej državi že dugo nemreta zmiriti i tüdi Drüštvo narodov jo zaednok ešče nikaj določenoga nej sklenolo. Trétja zadeva jo bila prošnja naše soside Bolgarije za vekše posojilo ka je tüdi dobila. Za našo državo jo pri tom zborovanji bilo važno to, da se pripravla tesna prijatelska zveza med našov državov, Nemčijov i Francijov. OBČNI ZBOR Kmečke hranilnice in posojilnice v Križevcih Prekmurje, registrovana zadruga z neomejeno zavezo se vrši 25. marca 1928. točno ob 9. vöri v osnovnoj šoli v Križevcih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva i nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1926/27. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev odn. odstavitev načelstva in nadzorstva. 5. Sklepanje o članstvi zadruge pri Zadružnoj zvezi. 6. Slučajnosti. Odbor. ODA SE POSESTVO Lepa, nova zidana hiža, podobna vili, štale i vsi gospodarski objekti popunoma novi lepi sadovnjak, šteri da 8 polovnjakov sadjevca, 6 plügov zemle poleg velke poti i železnice, oddaljeno pol vöre od trga Gornje Radgonje. Vse se z vsem vküp oda včasi sa 120.000 Din. Polovica te mora včasi plačati, drüga Polovica pa po dogovori. Što Želej küpiti, naj se zglasi pri g. Franc Klemen pos. ŠRATOVCI pošta SLATINA RADENCI št. 25. Redni občni zbor Kmečke posojilnice v Murski Soboti r. z. z n. z. se bo vršo dne 25. marca 1928. ob 3 vöraj popoldne v prostorih gostilne BANFI z DNEVNIM REDOM: 1. Čitanje zapisnika lanskoga občnonega zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev računskoga zaključka za leto 1927. 4. Sprememba pravil. 5. Čitanje revizijskoga poročila. 6. Slučajnosti, Či bi te občni zbor ob napovedanom časi ne bio sklepčen, se vrši eno vöro sledi na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor ki sme ob vsakom števili navzočih sklepati. Detelčno semen čisti z jako dobrim mašinom od grint prav ščista, i vekši tao klepotca tüdi odvzeme za prostovolni dar malo semena BEJEK ŠTEFAN, Krog št. 48. pri M. Soboti (Prekmurje.) RAZGLAS o licitaciji. Temeljem odloka g. velikega župana mariborske oblasti s dne 5. marca 1928 H. br. 260/2 razpisuje Vodna Zadruga v Dolnji Lendavi na podstavi členov 86 de 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb ter dopolnitev v »Službenih novinah« Štev. 148 z dne 7. julija 1922. ter pravilnika z dne 18. novembra 1921. in njegovih izprememb ter dopolnitev z dne 22. maja 1922. s skrajšani rokom po členu 89 navedenega zakona na den 25. marca 1928. ob 9 uri dopoldne v svojih prostorih v Dolnji Lendavi hiš. Štev. 51. JAVNO USTNO OFERTALNO LICITACIJO a) Za izkop Črnega potoka od km. 5.560 do km. 7100, ter napravo obojestranskis nasipóv ondi v občini Mala Polana, pod sledečimi bistvenimi pogoji: Izkop bode znašal okoli 5.000 m3 zemlje in gramoza ter so proračunani stroški najvišje s 50.000. b) Za napravo eoostranskaga nasipa i 3 betonskih propustov ob Muri na Benici v občini Petešovci od km. 0 do km. 0.990 pod sledečimi bistvenimi pogoji: Izkop bode znašal okoli 3.170 m3 zemlje in gramoza in so stroški vštevši z napravo propustov proračunani najvišje s Din 30.000. Licitacije se sme udeleževati kot ponudnik vsak naš državljan, ki položi najkasneje do 1/2 9 ure na dan licitacije pri blagajniku Vodne Zadruge (Dolnje lendavske hranilnici) začasno kavcijo in sicer ad a) Din 2.500, ad b) Din 1.500, odnosno ad a) in nd b) Din 4.000 v gotovini, državnih vrednostnih ali siceršnjih pupilarno varnost nudečih papirjih, ali vložili knjižici kake jugoslovanske hranilnice in se o tem komisiji pred Začetkom dražbe izkaže. Nadalje se morajo dražitelji izkazati s potrdilom davčnega urada, da so plačali vse davke, in dati pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji znani in da pristajajo dražiti po njih. Ponudniki morajo ostati v besedi dokler se ponudba enega njih končno veljavno po kompetentni oblasti ne sprejme. Komur ostanejo dela mora zgoraj navedene jamčevino takoj po obvestilu o sprejeti ponudbi zvišati na 10% izlicitirane svote. Potrebna pojasnila in pogoje dobe interesenti v lokalu Vodne Zadruge v dneh 19., 22. in 24. marca v dopoldanskih urah, kakor tudi na dan dražbe pred Začetkom iste. 4. NOVINE 18. marca 1928. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13 53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2 23 Din., Švicarski frank 10 93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 320—370 Din., žito 290—310 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku konca 220—245 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Cene pšenici kak tüdi žiti i kukorci so v zadnjem tjedni nikelko spadnole. Setva namreč po celoj državi že zdaj jako dobro kaže i obeta dobro letino. Zato so že začnoli tisti, šteri majo velke vnožine zrnja spravlenoga i so čakali visiki cen, svoje silje pomali tržiti. S tem je prišlo na plac vnogo silja i cone nikelko kaplejo. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10 -12 50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. V Beč so lansko leto iz naše držáve zvozili 42.188 govenske živine i 209.477 svinj (od toj je bilo špehati 162.177, mesnati pa 47.300). Kak vidimo, nas lahko močno zadene. Či se pogajanja za odavanje našo živine v Austrijo razbijejo. Svinje: V Maribori: prasci 7 do 9 tjednov 125—225 Din., prasci 3 do 4 mesece 225—400 Din. eden. Svinjo kg. živo vago 10—12'50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 75 p. do 1 D., na placi 1.— do 1,25 Din. Mleko: na velko 1,25 do 2 D., na placi 2,50 Din. Kože: V Ljubljani: polsko lisico 240 do 430 Din., vidre 600 do 720 Din., veverice zimsko 20 Din., divji zavoc 21 Din., jazbec 50 do 55 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 120 do 170 Din., divje mačke 60 do 70 Din. Cono kožam so od lanskoga leta jako poskočno. Za odalo sprejme kože velesejmska pisarna v Ljubljani, kam se lehko tüdi pošlejo. Mali oglasi. K odaji so močna nova kola za kravjo i za konjsko vprégo. Dobijo se po nizkoj ceni pri HORVAT FRANCI v Rakičani št. 74. Senje v Rakičani. Naznanjamo, da bo vršilo živinsko senjo v Rakičani 22. marca 1928. i ne 26. zato ár jo te ravno senjo v M. Soboti. Občina Rakičan. KMETJE! POSESTNIKI! ŽIVINOREJCI! Očuvajte se nesreče! Leto za letom vničijo bolezni na jezere govenske živine, konjov i svinj. Ves Vaš trüd i napor dugi mesecov i let razpadne Stojezeri i miljoni penez ido nikoj. Vsej tej nesreč se lehko obvarjete, či zdravite svojo živino z „Almaflorom“ najbogšim, najhitrejšem i najzaneslivejšim dnešnjim i v stojezero primeraj proizkušenim zdravilom. „ALMAFLOR“ proti konjski koliki. „ALMAFLOR“ proti napinjanji pri govenskoj živini. „LA FLEUR" proti zvužganji prebavil pri govedi i proti zadržavanji mleka pri dojni kravaj. „HALF“ proti svinjskoj vročini i varovalno sredstvo proti rdečici. „URINOT“ proti krvavoj vodi i pri govedi i pri konjaj. Niti eden pameten živinorejec i posestnik živino ne sme biti brez tej zdravil. Kak nede razmeten gospodar čakao, da njemi hiža pogori, i se komaj po tom zavaruje, tak tüdi nede čakao, da njemi živina zbeteža, nego njoj bo že naprej dávso naša zdravila, záto, da njemi sploj ne zbeteža. „Almaflor“ dobite v vsakšoj trgovini. Cena škatulíci z navodilom za vporabo je 40 Din. Naša zdravila rabijo dnes že vsi živinoreja v Europi. Na jezero je priporočil i zahval. Pristna zdravila so samo s plombov. Edina zaloga za Jugoslavijo : „GOVEDOMEDIKA“ Jugoslovanska razpošilalnica zdravil za govedo, konje i svinje iz lekarne pri »Sv. ANTONU« MARIBOR, Kopališka ulica 11. Prijatel zdravih tolažnik betežnih, tak zovejo že naši starši i očacje pravi, lepodišeči Fellerov šteri lekša bolečine — tak zaselo že več kak 30 let lüdje šteri verno rabijo to prilübleno narodno sredstvo i kosmetikum, i v vnogi zahvalni pismaj pravijo, da se malo zahvaliti samo pravomi Fellerovomi Elsafluidi da je ne prime tak zlehka prehlad, nášast, irfluenca, gripa, kašel zamuknjenost, da je ne mantra nervoza i slabost. Ka je namreč vzrok takšim bolestim ? Največkrat to, da si premalo gojimo telo i obtok krvi! Pa s kem se najbole goji telo i pospeši krvotok na neškodlivi način? Z ribanjom pragom, i mazanjom z Fellerovim Elsafiuidom, šteri je izdelan iz sokov vnogi rastlin ki majo vrastvo v sebi i je dobro tak Odzvüna kak odznotra za celo telo i posebno ešče za želodec. Probajte! V kratkom časi dobite veselo razpoloženje dober tek za jelo, voljo za delo, čütili se bodete sveži i mladi. Gda pa dobite fal pravi Fellerov Elsafluid ? V apotekah i vseh primernih trgovinah gdeštéč ga prosite. Vsešèrom plačate za edno poskusno kantico 6 Din., za edno dvojno kantico 9 Dinarov, za edno špecialno kantico 26 Dinarov, ali či naročite po pošti vam pride s poštov 9 poskusni, ali 6 dvojni, ali 2 špecialni kantici 62 Din., ali pa 27 poskusni, ali 18 dvojni, ali 6 špecialni kantic samo 139 Din. naslov jasno napišite: Lekarnar EUGEN V. FELLER Stubica Donja, Centrala 146 Hrvatska. RAZPIS. Martjanska rimsko kot. fara razpišüje delo za zidanje novoga farofa. Ponüdbe se lehko dajo samo za vsa dela vküp v zapretoj kuverti do marca 25. do 12. vöre pri župnom uradi, gde se mora tüdi položiti kaucija 10% od ponüjenoga zneska. Načrti i proračun se lehko pogledne na martjanskom farofi. Stavbeni odbor si pridrži pravico, da sprime tisto ponüdbo, štero on spozna za najugodnejše ne glede na to, štera ponüdba je najfalejša. V slučaji da bi se niti edna ponudba za previsiki zneskov ne mogla sprejeti, ponüdniki nemajo pravice do kakšne morebitne odškodnine. Župni urad Martjanci. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vsem svojim POLSKIM DELAVCOM naznanjata, da sam znova prevzeo delo za 1500 delavcov na Državnom Imanji „Belje.““ Plače so dnevne in to za moške Din. 15.. 14- i 12, za ženske pa Din. 12. i 10. Plača za akordna dela je tista kak lansko leto. Vsak delavec naj prinese s sebov svojo knjigo, ar brez te se nišče ne sprejme. Stare vogrske knige ne valajo. Sprejmejo se samo dobri, mirni i marljivi delavci. Več se pozvej pri paleraj, šterim sam prek dao delo i ki to posebej razglasijo pri cerkvaj. Šteri pa želejo iti na Kneževo naj se zglasijo pri meni v Prosečkojvesi, Štev. 16. p. Mačkovci (Prekmurje). Vsem tistim, ki májó zavüpanje v meni Pošiljam iskrene pozdrave i se v naprej priporočam, da vsak ešče drügiva dva s sebov pripela! FRANJO KEREC prevzematelj polskoga dela — Prosečkaves. Što ščé meti pri vöraj, dobra i fal, popravila naj se z zavüpanjom obrné na mene. Za vsakšo popravleno vöro garantiram edno leto. Vaclav Plaček urar M. SOBOTA, gostilna g. Baca. PREKMURSKA POSOJILNICA ______r. z. z o. z. v Murski Soboti. Poštni Čekovni račun Štev. 12628. Vabilo na VIII. redni občni zbor, ki se bode vršil dne 25. marca 1928. ob 1/2 11 uri v posojilniškem prostoru s sledečim DNEVNIM REDOM: 1.) Ugotovitev sklepčnosti. 2. ) Poročilo načelstva o poslovanju in računsknm zaključka za leto 1927. 3.) Poročilo nadzorstva o pregledu poslovanja in računskega zaključka za leto 1927. 4) Odobrilev letnega računa ter podelitev ob4ulotorija čl. načelstva in nadzorstva. 5.) Dodelitev čistega dobička rezervnemu fondu. 6. ) Volitev načelstva in nadzorstva v smislu § 18 in 87 pravil. 7. ) Slučajnosti. Odlikovani z zlato diplomo! Prihranili bodete 40% na stavbenom lesi, meli te pa fal, lehki i dober pokriv, či pokrijete hišo z glasovito dvojno zarezno opeko „BOHN“ Zahtevajte vzorce i ponüdbe od parne pekarne „BOHN“ Vinkovci Pazite na znamko „Bohn“! Patent „BOHN“ Štev. 253 Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.