fTOlUCAS. MAJ 1926 LETKiK IV. fEETKlI SMEJ VSEBINA 5. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE. XXXIV. - mRICA NADLIS^VA-BARTOLOVA. - (Mint. ^^^ ^ ^^ Co»ekarje*a,).....It . . -.............. POMLADNA PESEM. — (Ksavet Mesko.) . .......... BI PLAKALA. — Pesem. — (Dora Grudnova.) . . . • • • • • - DETE IZPRAŠUJE. — (Fr. Ločniškar.) . . . ,...... O ŽENI. — (Marijana ....................... MODA. - (Ivanka Breščokova.) - • • ■ ......... Ä; SaÄ - M.« - «iy^^i^Ä Itvo. - Kuhinja. - Lt naše skrinje. - Književna poročila. Str. 155,156.157, 15», las.iou. Modna priloga. ___UREDNICA: PAVLA HOĆEVARJEVA. 133 155 134 13H 141 142 145 146 lis 149 150 134 VCNTCU'I C\/PT izhaja prve dni »sakeg« mesciMi. - Za J u g p 3 1 a V i j latna Z,C.tNjt\l JVC t „arofnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32, Na^^iiiite in naročnino je naslovili na upravo .Ženskega Sveta", Ljubljana. Karlovška 20 Uredništvo in uprava: Trst, posta centrale, poštni predal stev. 384. - Izdaja SSdelno «druženje r Trstu". Tiska .Tiskam« Edinost" v Trstu Via S. Francesco 20. Uptavništvo t Trstu, ulica Torre bianca stv. 39/i. jTTgTrvsMVHi.bMl-j^wrTj'ttta.j^i'« nr.-1 i wi m w '•^iiilTgajm.UISa^Oiariaa^^ NOV ZOBOZDRAVNIK Med univ. LOJZ KRAIGHER SPECIALIST ZA BOLEZNI V USTIH IN NA ZOBEH Z IZPITOM nemškega drž. ZOBOZDRAVNIKA SPREiFMA VSA ZOBOZDRAVNIŠKA IN ZOBOTEHNISKA OPRAVILA v OORICI NA TRAVNIKU ŠT. 20, I. n.ld. nobenega dvoma nI več, da se oblačila ^^ ÄdilSoi^sr'^' obutev najceneje in najbolje. nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 FR. DERENDA a Gie., LjUBLjANA Nenadkriljivi v dobreni blagu in nizkih cenah. ■—■■■■■■■«■am ! Ivan Kerze - Trst { ' Piazza San Giovanni štev. 1 S ima v zalogi najraznovrstnejše | Kahiiilslie In M Hišne pMtt I» « Si lx alttmlnli«, «tekla, lesa In emiaHrane prsti. s m imwmmmmmmu BnDoaBnaapoannaoBnnaoataonaaiaianaaBMnnBanaooanaaaoaonaBD i ^^ n A ■■ speci elna trgovina vsa- g g IB V VB A kovrstnih živili sladkovof | i ppJranB m9mmi nlh in svežih morskih rib. | S Na željo raipošiljamo vsako količino tudi irven Ljubljane. g i taloiiaisiilHiofltünlriinIlirli „RIBA" - J. OGRINC ^ g Ljubljana, Gradišće 7. g oaaanonaflaiKioBnnaBooooaonflialaaonoaaaaaoaoaaaatKiBaoaaaaocs 2 EN SKI SVE Obrazi in duše. XXXIV. Matica Nadliškom-Bartolova. V Mirnipeii na Dolenjskem je bilo koncem 1. 1896., ko mi je prinesel pismonoša pismo neznane roke... Iz Trsta? Nobene znanke nimam ondi... ___.(Stišali ste že, da hočemo izdajati ženski list; najuljudneje Vas vabim, da zanesljivo in čimpreje vstopite v krog naših sotradnic ter mi gotovo pošljete kak literarni prispevek za našo 'Slovenko'... itd. Marica Nadliškova.i, Kako sem si zazdela takrat! Marico, priznana naša pisateljica, vabi mene, neznanko, na sodelovanje pri prvem slovenskem ženskem listu! Ej, živahno je bilo tisti čas! Lepo, ko smo tako željno pričakovali vsakega l.v mesecu — ne zaradi barne učiteljske plačice — nego zato, ker sta prve dni v meseca prihajala ..Ljubljanski Zvon« in .^Slovanski Svet», ki so vanju pisali naši prijatelji in prijateljice. Vse nas je zanimalo, o vsakem spisu in dopisa smo na dolgo in široko razpravljali, se radovali ali jezili, pritrjevali ali pobijali... stran 130. ženski svet i.etnik iv. Tudi Marica Nadliškovđ je budila naše zanimanje, nadarjena ženska, Iii je pisala novele, crtice, članke, in prevajala iz tujih jezikov. Kako imenitno! Nisem je poznala osebno, niti po obraza ne, a že nekaj let mi je bila ljuba znanka, skorajda prijateljica. Saj je bila tudi učiteljica: videla nam je v duše, opisovala je milje, v kakršnem smo živele same, razumela je našo ladost in bolest, našo prešerrccst in vse naše križe in težave. In zato mi je bila simpatična, kakor pač vsem tedanjim učiteljicam. Marica Nadliškova-Barfolova je Tržačanka. Osnovno slovensko šlolo je posečala pri Sv. Ivanu, peti razred-in meščansko šolo pa je dovršila na italijanskih šolah. Potem je vstopila na učiteljišče v Gorici. Vse junakinje-učiie-Ijice njenih poznejših novel in črtic naglašajo, da «leta šolanja na učiteljišča so bila najlepša leta.» Maturirala je u slovenskem in italijanskem učnem, jeziku; iz nemščine in hrvaščine je napravila posebej izpit. Prvo leto je službovala na Prošeka, potem pa zdržema u Trstu pri Sv. Ivanu do 1. 1899,, ko se je omožila. Že 24. marca 1. 1888. je izšel v «Edinosti» njen prvi spis «Narodno žen-stvo» z laskavim uvodom tedanjega urednika Lovra Žvaba. Odslej je prinašala "Edinost» pogosto njene navdušene in navdušujoče rodoljubne in feministične članke. L. 1889. je izšla v «Ljubljanskem Zvonu» njena prva povest «Moja prijateljica» ter črtica «Dež in solnce». Ko je I, 1891. izšel prevod Janje Miklavčičeve. D'Amicisove knjige < Srce» in se je dr. Mahnič v «Rimskem Katoliku» obregnil vanj, češ da je «Srce» brezbožno, ga je Marica v sveti jezi pogumno, dasi morda malo pre-gcstobesedno v «Slovanskem Sveta» zavrnila. Dr. Mahnič je ogorčeno odgovarjal z neokusno in obrabljeno frazo o «dolgih laseh in kratki pameti,» saj si ženske ni mogel misliti drugje kot za ognjiščem s kuhalnico v roki. In tako se je vnela med njim in Marico prava polemika. L. 1894. je polemizirala Marica iznova v «Slovanskem Svetu» z drjem. Mahničem zaradi ženskih značajev v Turgenjevih delih, ki so se zdeli učenemu doktorju nemoralni. S tem pa je v Marici vzklila velika ljubezen do ruske književnosti in Rusije. Za roman «Vojna in mir», za Tolstega, za ruske pisatelje vobče se je Marica tako ogrela, da se je z urednikom Fr. Podgornikom pri uradnici v tajništvu ruskega poslaništva začela z vso vnemo učiti ruščine. V Trstu namreč so imeli Slovenci prvi Ruski krožek. Takrat je Marica s slovnikom prečitala vsega Puškina; Tolstega, Turgenjeva, Dostojevskega i. dr. pa ie čitala ie brez težav in skoraj brez slovnika. O ruskih leposlovcih je potem napisala navdušene člančiče v «Slovanski Svet» 1892.—1899. in od 1. 1897. za svojo, «Slovenko». Zaradi lepega slovstva se je iičila tudi francoščine. Tako je lahko prevajala zlasti iz ruščine in italijanščine. L. 1897. je začela Marica urejati «Slovenko», prvi slovenski ženski list. Kakšen pogum! Izviral je pač iz idealizma, ki ga je sposobna le tržaška letnik iv. ženski svet ___stran 149. Slovenka, Koliko je romalo v svet uredničinih pisem, ve samo oni, ki ima nekaj teh pisem v rokah. «Ako neham dopisovati, nehajo pošiljati, in nastane _suša», je tožila. Treba je bilo rokopisov, a odkod vzeti? Kje so sodelavke? — Če je le oddaleč slišala, da bi bila ta ali ona Slovenka sposobna napisali kaj, se je obrnila nanjo; vzpodbujala, navdvš-evala in prigovarjala je. A zanimanja ter dobre volje za duševno delo je bilo takrat med slovenskimi učiteljicami res mnogo, dosti več kot danes. Marica je bila izvrstna organizatorica. Iz nič je ustvarila lisi in priklicala iz teme celo vrsto sotrudmc; oglasile so se: Marica II. (Strnadoxia), Elvira Dolinarjeva (Danica), Vida (Jerajeva), Kristina (Šulerjeva), Nataša fPoljančeva), Vanda (Marica Gregoričeva) in v II. letniku naša najnadar-jenejša pisateljica Zofka Kvedrova... razun poslednje same učiteljice. In temperamentne so bile, imele dovolj široko obzorje; kritikovale so, debatirale in polemizirale, se zavzemale za ženske pravice energično in duhovito, da se še danes veseliš te njihove odvažnosti, dasi je šlo včasih prav za malenkostne stvari. Marica pa je znala pritegniti tudi neučiteljice, nekaj slovenskih visoko-šolcev, mladih pisateljev, Goestla, Govekarja, Vidica i. dr. Umela je pač pridobivati sodelavce, kakor jih ni znal marsikak moški urednik. In to je ena njenih glavnih vrlin. Seveda je pisala v «Slovenko» sama največ. Skoraj težko je prešteti njene članke, črtice, kritike, notice polemične, fem.inistične, praktično gospodinjske vsebine. Poleg tega je šel še vsak spisek skozi njene reke. Ako je bil za tedanje čase preveč svobodomiseln ali prerealističen. je pogovarjala, prosila njegovega avtorja, da ga je ublažil, saj je bila «Slovenka» navezana na «širše ženske sloje in je morala biti poljudno pisana». Tri leta je urejevala Marica Nadliškova «Slovenko». V tej dobi je dodobra spoznala bridko resničnost pripovedke o mlinarju, njegovem sinu in oslu. — L. 1899. se je poročila. Ko je povila prvo dete, ji je pisala prijateljica Marica II. iz Rusije; «Pustj budet Tvojo diija Tvojo samoje lučšeje sočinjenje!» Obenem in že prej pa je Marica sodelovala tudi pri dragih listih. Razun v «Edinost» in «Slovanski Svet» je pisala pozneje v «Sočo», «Zvonček», razne koledarje in dr. «Ljubljanski Zvon» je prinesel 1. 1890. in 91. njeni noveli «Iz življenja mlade umetnice» in «Na obali». Obe deli pričata o lepem pripovednem daru, dasi kažeta seveda še znake začetništva. V črtici «Moja pot» («Zvon» 1. 1893.), «Iz sedanje dobe», «Ob spominih» ter zlasti v n> L 1898. Dejanje je napeto, dialog živahen, značaji da malega dobro pogojeni. Vendar imam vtisk, kakor da se pisateljica pri tem delu ni utegnila dovolj zbrati in ni bila docela samosvoja. Isti sujet — ljubezen med. duhovnikom in dekletom iz najboljše družbe — podaja psihološko vse bolj poglobljeno in prekrasno utemeljeno Srbkinja Izidora Sekulićeva V' svojem kasnejšem romanu "Djakon Bogorodične crkne». Najraje in najbolje predočuje Marica slike iz tržaškega okolja, ki ga pozna izvrstno. Ob morju se godi več njenih povesti. Marica je prava ženska pisateljica, saj so v vseh njenih novelah glavne osebe — ženske, prav čestokrat učiteljice. Njen jezik je izbran, dovolj bogat, čist in brez nepotrebnih tujk. Medtem se je obitelj Marice Bartolove pomnožila in proza življenja je ubila poezijo. Vendar se je pred vojno še včasih oglašala v «Lj. Zvonu», «Edinosti», «Slovenskem Narodu». Potem je utihnila. Prišla so strašna vajna leta v Trstu, ko je dobivala Marica za sedmero-glavo obitelj Vi kg koruznega zdroba in 3 deke masti na teden! Dannadan so brneli v zraku zrakoplovi, polni sovražnih bomb,.. Kadar je bilo pomanj. LETNIK IV. ŽENSKI SVET _ STRAN 133. kanje najhujše, je prispela v Ljubljano, pa prosila za drag denar hrane za deco tja doli do Mirne peči. Na lastnem hrbtu je prinašala po 20—25 kg živeža v Trst, da je bila rodbina obvarovana vsaj za nekaj časa najhujšega gladovanja... To je bil čas, ki je izčrpal moči vrli Karli Ponikvarjevi. Koncem 1. 1919. se je Marica z obiteljo preselila v Ljubljano. Nove razmere, nove dolžnosti, doraščajoča deca in še to in ono ji ni dovoljevalo več, da bi gojila leposlovje. Toda še vedno je dopisnica raznih novin, se udeležuje dela ljubljanskih ženskih društev, predava, dopisuje... Veliko dela, veliko uspehov in tudi razočaranj leži za njo, a ostala je neizpremenjena idealistka, plamteča rodoljubka in Slovanka. V galeriji slovenskih ženskih portretov ostane Marica eden najbolj simpatičnih. Minka Govškarjeva. @®S©®© Pomladna pesem. (Ksaver meško.) Tičke, iičke pojoče, ve veste naibolje, kaj je sladka pomlad, pa čez gozdove na novo brsteče, čez zeleneče polje sipljete svojih pesmi neizpraznjivi zaklad. Sluša mladenič vas v utripajočem nemiru, v tajno rodeči se sreči, ves drhti po čaši opojni v sanjah zaželjenih naslad. Ogenj prečuden utrinja v očeh se vznemirjeno zročih dev, misli njih so nadsvetnih krasot, odbleski, besede prvorajske sreče odmev. Starček celo ves drhteč od slabosti zapustil je kot ob peči, da bi v solnca povodnji žareči se okopal bolezni, slabosti let in istarösti, novih napil se telesnih moči in nove dušne mladosti. Čez vsa nebesa, o tičke pojoče, čez zemljo, v neskončnosti večne daljine vaše mlade sreče razliva se vriskajoči odmev — pa naj jaz bi samo v tej sreči brezbrežni v duši mračne trpel bolečine, jaz, ki sem mlad kot cvetoča pomlad! Bi plakala . . . (Dora Grudnova.) Bi plakala. Nimam solz, ker je v srcu mojem strah nocoj ker je izčrpano bolesti živo vrelo, pred nepoznanim vsem bodočih dnevov, preveč, ah v.se preveč jih bilo je ki v dušo mi ga dahnil te noči pokoj — noči srebrnih, z mesečino belo — bi plakala... nimam solz... Ne morem plakati, ker ve predobro danes srce moje, da bi ne našlo v solzah sladke utehe, ki kliče jo z brezdanjosti bolesti svoje — ne morem plakati,.. STRAN 154. ženski svet i.ETNIK IV. Povest male Dore. (France Bevk.) (Nudaijevonjc.) ),orica je mislila, da je izdana in je okainenela. Za gospo je stopila na hodnik njena hči, ki je prijela Dorico za rokoi in jo je pogledala v polmraku v oči. «Dorica je.» «Pa sem" se tako ustrašila. Kaj delaš tu, Dorica?» Dorica je molčala. «Ali ne greš dcpiov?» Otrok je zanikal. «Tu ne smeš ostati. Pojdi k nam.» V kuhinji so jo posadili na stol in ji dali kave in ki'uha. Jedla je s tekom. Njene oči so se zasvetile, ženski sta jo gledali. «Zdaj boš morala iti domov.» Dorici je bil s to besedo požirek zagrenjen; zanikala je z glavo, da ne gre, «Ali si bila tepena?» «Ne!» «Kaj pa se je zgodiloi?» Gledala je v kruh in drobila mrvo za mrvo. «Tega ne povem.» In ni povedala. Saj ni znala povedati. Kot uganka so se gledale vse tri ženske. Prijateljstvo, ki je človeku dostikrat nerazumljivo, je pričelo objemati srca. Preden so se ločile, so si bili dražji kot člani ene družine. Na dvorišču se je skrila pcid stopnice. Slišala je, kako sta prišla in šla po stopnicah. Počasni in siti koraki, «Bog ve, kje je?» ; «Kaj skrbiš! Pride, kadar bo lačna,» «Ne pridem!» si je ponovila Dorica. Dolfi jo je iztaknil in jo je gledal v Irinaste oči: «Pojdiva se igrat!» «Ne.» Deček je videl njen obraz in je ni več silil. Stal je še nekaj časa, kot bi razmišljal, kaj naj stori. Ko se je naredila noč, jo je postalo pod stopnicami strah. Počasi je odmel po dvorišču tetin glas, ki jo je klical, v skrbi so se odpirala in zapi-rala vrata, a ni se odmela. Dobro ji je dela ta zaskrbljenost, privoščila jo je. . Previdno se je splazila po stopnicah in stopila po prstih mimo steklenih vrat, da bi je kdo ne videl. Pri vratih sosednega stanovanja se je ustavila. V tistem hipu je prišla teta na hodnik. Dorica se je stisnila k zidu in je bila podobna senci, da je teta ni opazila. Teta se: je naslonila na ograjo in pogledala v medlo razsvetljeno dvorišče; «Dorica!» Nihče se ni oglasil. Za njo je stopil na hodnik glasbenik, «Pa če se je izgubila?» letnik iv. ženski svet _ stran 135. «Ah, kaj! Tišči se v kakem kotu!» Teta ni bila tako brezbrižna, kot je kazala njena beseda, ki se je tresla. Ko je odšla, so se odprla vrata, pred katerimi je stala Dorica. 8, Tistega dne, ko je Dorica prvič stopila skozi steklena vrata v stanovanje tuje družine, se je njeno življenje bistveno spremenilo. Sivolasa gospa Marija je bila prijazna, gospodična Nela ji je kazala pisane podobe v veliki knjigi. Teta. je ni pogrešala, vendar ji je bilo težko, da se drži lujih ljudi bolj riego nje. Jedva je vstala, že je bila pri njih, tudi obedovala je pogosto tam in prišla domov samo spat. Kadar je teta zaklicala v globhio dvorišča in se Dorica ni oglasila, je stopila do sosednjih vrat in potrkala. Dorica je videla na senci, ki je motno zastrinjala bele šipe, da prihaja teta. Skrila se je za gospodično Nelo. «Oprostite, ali je Dorica pri -Vas?» Veliki ljudje znajo lagati; kadar je treba najbolj, tedaj jim ne gre laž z jezika in jecljajo. Tudi to pot se je sivolasa gospa ozrla po Doričinem skrivališču in dejala: «Ko^silo je na mizi.» «Pojdi h kosilu», je dejala gospa iz vljudnosti do tete. Dorica ni dejala ničesar. Trmasto je odkimala. Čutila je'Nelino roko, ki je božala po njenih laseh, «Spodite jo! Vedno je pri vas.» «Saj nam ni na poti,» je dejala Nela. «Saj je pridna.» «Grdo je. Kakor da pri nas nima ne prostora niti hrane.» «Kaj hočete. Otrok je še, V zabavo nam je,» Teta vpričo ljudi ni mogla biti huda, zato je zmagala Dorica. Ostala je. Zanemarjala je igro in dvorišče. Dolfi je stal pred njo in ni vedel, kaj naj ji ponudi za novo prijateljstvo. «Čemu se ne igraš več?» Dorica je skomizgnila z rameni. «Tako, Ne ljubi se mi...» Bilo je nekaj drugega. Tega Dorica ni znala povedati. Med njo, gospo in Nelo je nastala vez, da ji je bilo dolg čas brez njih in so bile obema ženskama dolge ure brez Dorice, Ta skupnost je nastala nehote, sama ob sebi, kot nastane iz občevanja tujih ljudi družinsko razmerje, ki poslane iskreno in intimno kot v najbližjem sorodstvu. Nekoč je bila Dorica par dni odsotna radi daljšega obiska pri sorodnikih; tedaj sta jo ženski sprejeli z odprtimi rokami. «Dorica, mislili svia, da sva le že izgubili.» Dorica ni razumela, zato je odgoviorila: «O ne. Gledala sem, kod so me peljali; dobro poznam pot.» «Kaj so ti dejali?» STRAN 136. ŽENSKI SVET i.ETNIK IV. «Če mi ugaja. Da naj ostanem. Brcala sem toliko časa, da so me pustili nazaj.» Gospa se je zasmejala. Radost tega smeha je bila iskrena; vedela je, da je dekle izbiralo med njo io onimi,,. Posadila je dekletce na kolena in jo objemala in poJjubovala: «Ti moj otrok, ti moja hčerka!» Dorica je videla solze v očeh. Opogumila se je in dejala besedo, ki je bila že dolj časa prebujena v nji. «Ali ste vi moja mali?» «Mati nisem,,» je dejala gospa in gledala v dno dekletovih želja. «Mati ne mcirem biti, ali teta ®em li lahko,» Dorica je občutila toi besedo, ki jo je slišala, kakor da ima novo bcigastvo, s katerim se more ponašati. Teti je povedala teisedo. Ta je molčala; molk je razodeval, da ji ni bilo prav. Odkar Dorica ni hojtela ostati pri sorodnikih, je čutila tiho nevoljo v tetinem obrazu in v njeni besedi. Očitno je ni kazala, da je otrok ne raztrosi med ljudi. Glasbenik je prihajal pogosteje. Pogovori so bili dcJgi, Dorici se je dozdevalo, da se pripravlja nekaj važnega. Razbrala je marsikaj tudi iz gospe Marije in gospodične Nele. Vsega ni mcigla in ni hotela doumeti. Bala se je, da se njeno življenje izprevrže. Tako', kakor je bilo, se ji je zdelo, najbolje. Nekega dne je teta obdržala Dorioci v sobi. «Velika si že, v šolo boš morala hoditi,» «Mene bo učila gospodična Nela.» Teto. je nemilo zadela ta beseda. Otroška ljubezen in zaupanje do tujih ljudi jo je pekla. Zato- je poostrila pogled in neprijazno ji je dejala; «Učila se boš v šoli, ne doma. Jaz bom šla daleč proč. Daleč, daleč,» je povdarjala teta., da je svoje dejanje lažje opravičila pred deklico, «Vpisala te bom v hišo, kjer je mniogo takih deklic kot ti. Učile se boste, igrale, hodile v šolo, jedle, spale vse skupaj,.,» Dorica si je predstavila dolgo vrsto učenk V plavih oblekah, ki jih je videla hoditi na izprehcd. Med njimi bo ena. Ena izm^sd njih v vrsti, ki se bo držala z roko svoje tovarišice in se nemo nasmihala v solnce. Ona, ki je danes njena vsa svoboda, hodnik, stcpnice, dvorišče in cesta, ki ji nihče ne meri ne korakov niti časa. «Tja že me grem!» je pomislila. «Pojutranjem se vpiševa,» je dejala teta, Dorica je povesila glavo v tla in šla skoizi vra!a. Taka je ostala la in naslednji dan. Gospa Marija in Nela nista izvedeli, kaj ji je. Izvedeli sta tretji dan,,. Tisti dan je Dorica vstala zgodaj, teta jo je umila in počesala, oblekla v najlepšo obleko; nato sta se podali na port. letnik iv._ženski svet __stran 155. Med potjo, sta stopili v cerkev, Teta je molila, Diorica je gledala v polmrak oltarja in motrila svetnike... Ista luč na oltarju, isti žarki iz stranskega okna, padajoči na zlatnino, kot tedaj, ko je umrla mati. Ob tem spominu se je spomnila na molitev. Pogledala je teto. Suho so. se ji premikale ustnice. Bogve, če moli za mamo? Dorici sio malomarno sklenjene roke zdrknile v tesen sklep, ustnice so zadrhtele; ne v molitvi, ampak v solzah... Moliti ni mogla. Mislila je na mami». Na mučne vtise njene smrti, na teto, na njenega glasbenika, na dvorišče in na Dolfiča, na gosipo Marijo in na gospodičnoi Nelo. Bridliost spominov je bila solz vredna, a lepa Dorica ni marala, da je drugače. Vendar gre zdaj v drugo življenje. Kam? Tega ne ve. Teta se je zganila. Poctiknila jo je za cbleko'. «Pojdiva!» Pred cerkvijo ji je pogledala v oči. «Čemu jokaš?» Stopila je par korakov dalje, da bi teta ne videla. «Saj ne joćem.» Stopili sta po dolgi, blatni cesti, ob kateri so čepele mežave, skoraj vaške hiše, nalo čez most, prehodili sta vrt in stali pred širokim poslopjem, ki je gledalo s SrVojimi enoličnimi okni na širciko cesto in dolgočasilo pogled. Ko je Dorica stopila s teto v vežo, ji je bilo neznanO' pusto pri srcu. Starinski vtis poslopja in pohištva, čistost, ki je vladala med stenami, kipi v dol-binah in cvetice ob njih, vse je delalo čuden dojem nanjo. Glas zvonca je odmel po praznem prostoru, kakor da se je izgubil. Sestra, v šumečo črno haljo oblečena, je prišla. «Kaj želite?» «To deklico sem prišla vpisat.» Peljala ju je po dolgem enoličnem hodniku, po katerem so odmevale stopinje, kakor da jih ni konca; bile so takoi glasne, kakor da še misli zvenijo v tem prostoru. Dve sestri sta prišli nasproti. Od nekje so se pripodile tri deklice in se ustavile, ko so zagledale novo tovarišico. Stisnjene v kcit so se posmihale rznad rok, ki so jih držale ob obrazu. Dorici se je vse zmešalo pred očmi. Zašla je v nov svet, doslej neznan, v mirno, enolično življenje, podobno enakomernemu nihanju ure. Jedva je videla sestro, ki je bila visoka po postavi in se je prijazno- nasmihala, držeč roke v širokih rokavih obleke. Doričine oči so padle na ogromni rožni venec, na belo vrv, nazadnje se je v solzah, za katere sama ni vedela, odkod so prišle, vse strnilo v eno... Sestra jo je nekaj vprašala. Ni je razumela. Prijazni besedi je samo prikimala. Sama ni vedela kaj. «Ali boš pridna, ali se boš rada učila?» Dorica je obljubila. Ni razumela nič, ni čutila nič. Ko je prišla domov, je sedla v kot in zajokala: «Teta, jaz ne grem nikamior!» Teta pa je dejala z rezko besedo: «Tiho! Jutri greš; brez besede!» (Dalje prih.) stran 138. ŽENSKI SVET i.ETNIK IV. Iz spominov Sofje Andrejevne. Priredil Ivan Vouk. (Nadaljevanje.) eta 1891. in v dveh naslednjih letih smo se udeleževali pomožne akcije v prid ruskemu ljudstvu, ki je trpelo glad. Objavila sem v listih poziv za nabiranje prispevkov. Takrat sem bila v Moskvi s svojimi štirimi najmlajšimi otroki. Težko sem občutila ločitev od moža in starejših otrak. Samo eno me je tolažilo, to, da sodelujem pri dobrem delu; nakupo'vala sem po cele vagooe pšenice, graha, česnika, zelja in razne druge stT;ari, ki jih uporabljajo ljudske kuhinje na deželi, da utešijo stradajoče. Za nakup teh stvari so mi pošiljali mnogo denarja. Nekateri tvorničarji so darovali blago za perilo. To sem sama urezovala in ga izročala v šivanje revnim ženskam proti majhnemu plačilu. To perilo smo potem pnšiljali potrebnim, zlasti onim, ki so zboleli za legarjem. Ta stvar bi bila morala Levu Nikolajeviču ugajati in -tako je tudi bilo spočetka; toda kmalu je bil ttidi v tem razočaran. Družina, mu je bila v breme, dasi nas je ljubil. Name se je večkrat jezil. Bili smo mu v o-vieo' pri uresničenju njegovih sanj o nekeni novem, prostem življenju. Včasih je postal mehkejše volje in nekoč je zapisali v svoj dnevnik. «S Sonjo gre dobro. Včeraj, ko sem jo videl z Andrjuško in Mišo, sem pomislil, da je v nekaterih o^zirih vendarle občudovanja vredna mati in žena.» Taka njegova mnenja o meni, ki jih je včasih tudi usino izraail, so mi bila v tolažbo; toda trdovratno zametavanje našega življenskega načina me je vedno mučilo in ponovno žalilo, V 1. 1895. je umrl najin najmlajši sedemletni sin Vanječka, ljubljenec vseh, ki je bil čudovito podoben očetu, razumen, čuteč deček. To je bila največja žalost v moijem življenju. Moja potrtost in ravnodušnost je trajala vse poletje in samo nekaj nepričakovanega me je rešilo. Bila je to glasba. Znamenit skladatelj in izvrsten igralec klavirja je bil pri na,s črez poletje; zvečer je igral z Levom Nikolajevičem šah in se je na njegovo in vseh nas željo vsedel h klavirju. Ob zvokih krasnih del Beethovna, Mozarta, Chopina in drugih, ki jih je umetnik čudiavito lepo podajal, sem pozabila za trenotek svojo žgočo bol, in od tedaj sem z mrzlično nestrpnostjo pričakovala večer, ko bom zopet slišala krasno godbo. Tako je minilo poletje, a jeseni sem vzela učiteljico, da bi se zopet v klavirju izpopolnila. Tedaj mi je bilo dvainpetdeset let. Tcda slabo sem napredovala, bila sem pač prestara za to. Vendar pa sem posečala koncerte in glasba me je rešila popoloe zdvojenoisli. Lev Nikolajevič je nekje zapisal te besede o glasbi: «Glasba je užitek toliko za sluh kakor tudi za okus. letnik iv. ženski svet , staan 139. Priznavam, da ne stoji tako nizka- kakor okus pri jedi, toda nima nikake nravne čuvStvenosti». Jaž se nisem strinjala s tem nazorom. On sam je večkrat )okal, ko je poslušal svoje priljubljene mu komade. Ali se jicičemo pri užitkih okusa? Name je glasba vedno spravljivo vplivaila in me dvigala. Vse malenkostne, posvetne nadloge so izgubile svoj pomen. Ob zvokih Chopinove soinate z žalno koračnico ali nekaterih Beethovnovih sonat in drugih krasnih glasbenih stvaritev bi bila najrajši molila, odpuščala, ljubila in mislila samo- na stvari, ki so neskončne, duhovne, skrivnostne in lepe, kakor tisti krasni zvoki, ki niso nič določenega izražali, tialda so te zazibavali v misđi in sanje ter napolnili tvoije srce z brezmejnimj vzvišenim veseljem.,, V avgustu 1. 1896. mi je Lev Nikolajevič predlagal, naj bi šla v samostan pri Hamardinu, k njegovi sestri Marji Nikolajevni. Od tam sva šla v Optinoi Pustinjo, kjer sem se izpovedala. Med tem opravilom se je L,ev Nikolajevič približal celici spovednika Gerasima, toda ni prišel notri. Po smrti Vanječke ni bilo naše družinsko- življenje več teko, veselo kakor pioprej, Drug za drugim so se naši o-troci poročili in hiša je postajala prazna, Po-sebno hudo sem občutila ločitev od svüjih hčera. Z zdravjem Leva Nikolajeviča je šlo navzdloil. V septembru je bi-1 sklican zdravniški sosvet in zdravniki so ga poslali na Krim. Grof Panin nam je dal na razpolago svojo krasno letno hišo v Gaspri, kjer je skoraj vsa naša družina preživela deset mesecev. Toda Lev Nikolajevič se ni opomogel, njegovo stanje se je še poslabšalo; v Gaspri je padal iz ene zarazne bolezni v drugo in z velika bolestjo se spominjam onih noči, ki sem jih v teku desetih mesecev prebde-la ob postelji svo-jega bolnega moža. Hčere in sinovi, med njimi zlasti Serjoža, kakor tudi zdravniki in prijatelji so se noč m dan vrstili z menoj pri bdenju. Ko-liko sem v tistih nočeh preživela m razmislila! Nismo se več vrnili v Moskvo, in zdravniki sio- mi pritrdili, ko sem sklenila, da bo za Leva Nikolajeviča najbolje, če gremo živet v domačo nam Jasno Poljano, Po povratku s Krima smio- torej sklenili, da ostanemo trajno na deželi, in naslednja leta so minevala v veselju in miru, ker je vsakdo imel svoje opravilo. Marljivo sem pisala svoje spomine z naslovom «Moje življenje». Tupatam sem se peljala v Moiskvo zaradi založniških zadev glede spisov svojega moža. Vsako jutro sem sedela v Zgodownskem muzeju in prepisovala iz dnevnikov, pisem in zapisnikov, kar sem potrebovala pri svio^jem delu. Nisem navajala rokopisov v njih sledečem si redu, ker sem menila, da bo to delo že kdioi di-ugi opravil; nisem računala na dolgo življenje in svež spomin, zato se mi je zdelo potrebne j še pisati moje spomine. Takrat sem se prav slučajno, toda zelo- vneto ukvarjala s slikarstvom, za kar sem od nekdaj imela veliko veselje. V Petrogradu, v Tavrijskem stran mo. ■ ženski svet letnik iv. j5radu, so odprli zanimivo razstavo sLarili i.ii no^-ili podob. Tudi v Jasno Poljano so poslali prošnjloi, naj bi jim posodili vse naše družinske podobe za razstavo. Nisem mogla prenesti, da bi naše stene oropala, zato sem se s svo'jo običajno odločnostjo spravila na kopiranje slik, prcdno jih odneso. Nikoli se nisem učila silikanja, toda slikarstvo kakor vsako unielnosl sem zelo ljubila in delala sem z veliko vnemioi in navdušenjem po cele dneve in celo po noči. Kakor nekoč glasba, takoi me je zdaj slikanje prevzeilo. Lev Nikollajevič je smehljaje govoril, da me je popadla takozvana bolezen «portretitis» in da je v skrbeh za moj razum. Med mojimi poskusi mi je najbolje uspel preris Leva Nikolajeviča, ki ga je Kramski naslikal. Pozneje sein poskušala slikati pioikrajino in cvetlice po naravi, tcda moja kratkovidnost me je vi tem delu zelo ovirala, največ pa to, da nisem bila zadovoljna s svojimi pomanjkljivimi izdelki. Vendar pa sem vesela, da sem se ob koncu svojega življenja ukvarjala z glasbo in s slikarstvom vkljub svoji nespretnosti, Umetnlost razumemo pač le tedaj, če se v njej sami vežbanio, četudi ne ustvarimo nič posebnega. Moji zadnji poizkusi so bile akvarelne slike vseh cvetic in gob, ki rastejo v gozdovih Jasne Poljane. L. 1904. sem veliko preti-pela, ker je moj sin Andrej moral v vojno proti Japonski. V srcu sem bila proiti vojni, kahcr sploh proti vsaki nioritvi, m z ranjenim srcem sem spremljala sina v Tamböv, kjer sem kakor ostaile matere ogledovala vagone, v katerih so peljali naše sinove snirti naproti. L. 1905. smo doživeli vesel dogodek v družini: rodil se je otrok naši hčerki Tatjani Lvovni Suhioitini, in ta vnuček je postal ljubljenec Leva Nikolajeviča in vse naše družine. L. 1906. sem morala prestati težko operacijo, ki pa se je srečno izvi-šila; toda usoda, ki je ogrožala moje življenje, se je premislila in je položila svojo roko na glavo moje hčerke Maše. Jaz sem ozdravela, a to ljubko, nesebično, duševno visoka razvito bitje je umrlo dva meseca in pod po moji operaciji v naši hiši na pljučnem vnetju. Tudi ta žalost se je vlegla na najino življenje in najini starajoči se srci kakor težak kamen. Prejšnje nevšečnosti najinega življenja, spori in sitnosti so se za nekaj časa polegle, uklonila sva se usodi. Kakor po navadi je čas mineval, v prostih urah je Lev Nikoflajevič igral z otroki vint-), ki mu je tako ugajala. Zjutraj je pisal, popoldne pa je vedno pojahal ven na prosto; živel je zelo mimo in redno življenje. Samo obiski so mu bili večkrat nadležni in so ga utrujali, ravno tako prosilci in pisma, v katerih so mu pisci očitali njegov način življenja, ker ni odgovarjal njegovim naukom; včasih ga je kdo prosil denarja, kdo drugi, naj mu preskrbi kakšno službo in še mnogo takih stvari. Ti očitki in vmeševanje tujcev so povzročili zlom v družini. Že v prejšnjih časih se je vkradel v naše življenje vpliv zunanjih ljudi, a v zadnjih l^lih življenja mojega soproga je zadobil ta vpliv strahovito moč». Ruska igra na karte, podobna whislu. (Dal'e rill ) letnik iv. _ ženski svet stran 141. Krivice: Anka. (Poldi Leskovčeva.) agio zamira vlažno februarsko popoldne. Puste megle se vlačijo okoli hribov, ki obkrožajo malo' primorsko mesto in se težkie in leme spuščajo preko ulic in hiš, In zvonovi zvonijo---Po ulici se pomika dolga vrsta ljudi, spredaj duhovniki, za njimi bela krsta. Skoro pokrita je s svežim, pestrim cvetjem, da se le tu in tam zasveti vmes snežna belina tvojega zadnjega tihega doma, Anka ubožica. Čemu ta obilica cvetja na tvoji krsti? Ti sama si bila najlepši cvet. Kot roža v solčnem majskem jutru si bila, vsa sveža, vsa cvetoča, brezskrbno si gledala v svet, vedrega lica in jasnih oči, lil kar črez noč je prišlo----Tiho kakor tat se je vselilo vate, koit silen plamen te je objelo, te visiO' spremenilo---Ljubila si. Ljubila si in verovaila, kot pač veruje vsako mlado, neizkušeno dekle. In prišlo je, kot je mloirailo priti. Ovenele so rože na tvojem licu, ugasnil je žar oči in zamrl je tvoj veseli smeh — čutila si se mater. In mesto opojne sreče, ki vso podjarmi ženo io;b misli na skrivnost v njenem telesu, ob misli na bitje, katero ji je podaril ljubljeni mož in kojemu bo mati — tebe, Anka, je ob tej misli.prevzela si'lna, neznana groza. Strepetala si ob tej misli, kct Etrepeče plaha ptička, ko vidi, da "je zapadla smrti. Strog očetov pogled, materine rosne, očitajoče oči, zasmeh družbe, ki se je doslej klanjala tvoji lepoti, služba, tovarišice, vse se je zmedlo v tvoji mladi glavici v neznosnih, neskončnih nočeh brez spanja. In zatekla si se k njemu, ki ti je bil vse, starši, družba, služba, k njemu, ki ti je imel nadomestiti vse. In prišlo je, kot je moralo priti. Izgovorov nebroj, a nič srca. Mesto mirnega doma, v čigar zatišju naj bi ugledalo solnčno luč tvoje in njegoivo dete, ti je nasvetoval nedolžno sredstvo, ki naj bi te namah rešilo vseh skrbi in mtdc — in v svoji slepi, brezmejni ljubezni SI ga ubogala. Kaj pač odreče žena, ki ljubi, možu svojega srca! A ni se zgodilo, kot je rekel on — nastopilo je zastrupljenje krvi. Dolge mesece si ležala brez moči — prišlo je dete, neželjeno in nebogljeno in je ugasnilo v svojih prvih solzah. Kmalu za detetom si ugasnila ti — v kakšnih "mukah, telesnih in duševnih — kdo naj popiše to morje gorja! In on? Glej ga tam v sprevodu — prav blizu krste stopa, neopažen skoro in nepoznan. Saj ti si znala moJčati, Anka, V vsej svoji zdravi, življenja kipeči mladosti stopa med di-ugimi, Mo-rda je senca žalosti v njegovih očeh, trn očitkov v njegovi duši — morda tudi ne---In če je — čez kratek čas bo pozabljeno vse, nagnil se bo k dingemu cvetu, k drugemu dekletu, ga utrgal in pomandral, kot je utrgal in pomandral tebe, Anka ubožica. stran 142. ženski svet letnik IV. Pač res, oba sta pila iz čaše ljubezni, oba se naslajala v omamni opojnosti. A le tebi, Anka ubožica, je bik čaša zaslrupljena, zanj je bila medica. Vsa teža, vse breme posledic je padlo nate--on si je umil roke in odšel brez kazni --- In zvonovi'zvonijo in votlo: grmi.prst na tvojo krsto, Anka ubažica. ®®£©©® Prešernova življenska tragedija. (KaHo Kocianač.) Prešernu kot pesniku im človeku je bilo že toliko pisanja, da bi dotična literatura izdala kvantitativno bogato knjižnico.. Če pa nimamo' še vedno prave slike o tem velikanu slovenske duš9ynosti, se moramo zahvalili čudovitemu pomanjkanju vsake čustvenosti, s katerim se je neka lažiestetska kritika lotila razlagati njegovo poezijo, in še bolj čudovitemu pomanjkanju resnosti, _____kadar spregovori o intimnih straneh njegovega vsakdanjega ži-vljenja, da bi nas s tem spravila do- bližnjega umevanja njegovega duhovnega dela, Žal, da je ta kritika med vsemi najbolj «plodna». Trgovsko plehka statistika o številu Prešernovih verzov in matematično kombinatorski ustrcij njegovih rim ter stopic je po eni strani uspeh vseh prešernoslovskih uspehov, po drugi strani pa karikaturna podoba sentimentalnega, siromašnega trubadurja, ki zlaga v pijanih minutah (in sicer po vzoru srednjeveškega Petrarke) kitice miakroicvetočih poetskih rož svoji barbarsko neobčutljivi Juliji, ali pa jo mlati z bodečim trnjem svojega neuslišanega gneva in ž ujoi vse, kar še drugače ne prija njegovi polagoma hirajoči in starajoči se zapuščencisti. Pa je že stari Levstik bolje poznal poetovn razmerje do te ženske, ko je zapisal verze: Podobno si je nedolžno otroško in pev.sko srce, samo si ustvari, česar ne najde vrhu zemlje. Zatorej ni treba Prešernu vsega verjeli, da Julija takšna jo bila kakor soneti! Za ono pravio življenje, tako polno občečloveških potez in strašne tragike, pa ni vedel takrat niti Levstik dosti in večina še danes nič ne ve, le malokateri ga poznajo, če so imeli priliko, da preberejo drobno, zavoljo nepreglednosti in drugih napak sicer težko prebavno knjiga, «Spomini na Prešerna», ki jo je 1. 1903. izdala Ernestina Jelovškova, Prešernova hči iz njegovega razmerja z Ano. Jelovškovo. O tem razmerju, ki sein prepričan, da je mnogim popolnoma neznano, hočem pisati, kakor se kaže iz navedene knjige, dcčim bi se izplačalo pcbaviti se še kdaj pozneje s Prešernovim poetskim delom in z njegovo pesniško ljubeznijo do Primičeve Julije. Kako se je Prešeren seznanil z Ano Jelorvškovo, nam njiju hči opisuje sledeče; «Leta 1836. je prišla moja mati k dr. Chrobatha (Prešernovemu šefu) za pesterno. Imela je komaj trinajst let, a bila je že precej razvita. In tisti, ki se je letnik iv. ženski svet stra« i«. nciimani brigal za dekletca, je bil dr. Prešeren. Dr. Chrobath je bil pr^ mp^ 2ToZaL^Nekega dne .premil Prešeren dr. Chrobafha k Langusu. k^ je sUka dvoje Chrcbathovih otrok. Tedaj vpraša Langus Prešerna: .fo, go.pod doktor, kdaj pa se boste vi dali slikati? Vaš portret utegne bili se kda, /afco .'^«^»«n--- Lko se oženim; sedaj pa še nimam neveste in si jo moram sele izbrati, tako ■kakšno čedno in brhko hišno; z gospicami pa ne maram imet, me oprawfea»» -°Pa vzemi mojo „kratkokriiho"... - Tako je nazival dr. Chrobatir mojo mate,, ki je takrat bila v najboljši rasti in so ji bila vsa krila prekratka. ^ ie vprašal Langus. .guvernanta, mojega dečka. Ka,, f kar pa ss mste opazili tega dekletca?! To ste mi pravi možje! će bi bil samec, bt to dekle moralo biti mojL. Ta pogovor je pripovedoval kasneje dr. Prešeren mo,i materi: In ta je mcrala biti res lepa bruneika. Prešeren sam je vzkliknil nekoč pozneje; «Črna pa si kakor ciganka», kar jo je razžalilo, m Ernestina pravi, da bi se nanjo prilegali stihi o Bogomilim lepoti: Ko zarja, kadar jasen dan obeta, zarumeni podoba njena bleda — Nedolžnost vnema ji oči in lica, lepote svoje sama le ne vidi. Priliznjena mladen'čev govorica je ne napihne, srca ji ne spridi, Spolnila komaj je šestnajsto leto; srce mlado ni za noben'ga vneto. Čišto točen ta opis ne bo, zelo dobra pa je nje karakterizacija zunanjega Prešerna, ki ga poznamo tudi iz drugih virov: .Kakor sam pravi, je meril ..pet čevljev in pa cev pet^-.. Nekoč ie tom- S svojim krojačem imam križ! Prej, dokler sem bil se suh, ,e de,al: '.la tako vitkega gospoda je težko delati.^. S tridesetim letom sern zaTel rediti inssUmšLdeselim sem mu že predebel. - Obraz mu je bil zdravo rdeč in nekoliko zagorel čelo belo in neprevisoko. ker je imel zelo bu,ne lase moja mati je trdila, da je bilo to čelo najlepše, kar ,ih ,e videla. Oci, majhne, je imel le napol odprte; njegov pogled ,e bil navadno resen m ,e aaial očem nekaj motnega, radi česar so ljudje uganili, da gleda temno. Samo kadar « bil razburjen, na pr. vesel ali jezen, zaiskrilo se mu ,e oko m mogočen žarek ,e zadel predmet njegove ljubezni ali njegovega srda. Moji materi ,e rekel, da vidi v dno človeške duše in nemogoče bi bilo, nalagati ga. Obrvi so mu bile sveti, m košate; nos podolgast in nekoliko zakrivljen; usta majhna; ustnice ime, goren,a ,e molela nekoliko preko spodnje. Kadar se mu je tresla spodn,a ustnica, so vedeli, da je razburjen; kajti nikdar ni izgubil treznega preudarka. Brada mu ,e bila mehka in okrogh s plitvo jamico. Njegov pogled je bil skoro oster, a okrog ustnic je imel potezo iskrene dobrosrčnosti in miline. Lase, ki so bih mehki in svMi, temnorjavi, skoro črni, je nosil navadno zelo dolge. Posebno mu ,e uga,ah, ce ga je mati počesala, ker so ga potem zbadali znanci, češ. da ga je počesalo n,egovo dekle». Ob svečanih prilikah si je lase na kratko ostrigel in obraz pobril. Takšien se je zadovoljno kazal ljudem. .Prijalo mu je tudi. da mu je moja mati pulila posamezne sive lase. Večk-nt ji je dejal, naj mu jih te populi, ker mu jih je naredila sive». stran 144. ženski svet i.etnik iv. Nekega dne se ji ni ljubilo, pa je bil užaljen: iLe čakaj, tudi ti osiviš!» Osivela pa je res še pred Irideseiim letom. «06raz mu je bil podolgast. Hodil je navadno nekoliko upognjen. Korakal je naglo, kadar je bil razvnet, je skoro tekal; včasih zopet je stopal neskončno počasi in povešeno. Stopinje so mu bile kratke in goste in eno nogo je vlekel nekoliko za seboj. In čeprav je bil kmečki sin, imel je majhne roke in noge. Imel je izvrsten spomin». Tako Ernestina Jelovškova. Mimogrede naj pripomnim, da so tudi vsi nadaljnji odstavki v navednieah vzeti iz «Spominov», dobesedno, samo znatno okrajšani, tu pa tam opiljeni in z mojimi dosLavki v oklepajih. Šele po tistem obisku pri Langusu se je začel Prešeren bolj zanima ti za Ano, «to s tem, da je dražil njenega varovanca, ki je bil tudi njen milček. Tudi Kastelic se je začel zanimati za mojo mater. To je napotilo Chrohathovo gospo, da ji je rekla: ,.^čuvaj se Kastelca! Prešeren je sicer muhast, toda pošten!«» Veckraf jo je pohvalila tudi Prešernu, kako je pridna v šivanju in spretna v drugih opravilih». Še bližje pa sta se seznanila v maju 1837., ko jo je rešil iz rok nasilnega Poljaka Korytka, ki je bil takrat v Ljubljani interniran, zbiral slovenske narodne pesmi in dekleta zasledoval. Chrobathoiva ji je zavoljo takšnih dogodkov nasvetovala, naj vselej vrata za seboj zaklene in nikogar noter ne pusti, toda Ana jö je poslušala le deloma. Nekega dne se je sestala v Chro-bathovem vrtu s Prešernom in so jo spodili k materi, češ, da ima znanje z — vojakom. Takrat je prišel Prešeren malo prepozno v pisarno, dasi je bil drugače skrajno vesten in je hodil celo bolan v službo, češ, «ker se plača vendar ne more zastonj vleči». Videla se nista več mesecev.in ga je skoro pozabila. Nekega dne sta se nepričakovano srečala. Bil je v skrbeh, da ni zašla v slabo tovarišijo in mu je bilo zelo pogodu, ko mu je povedlla, da stanuje pri stariših, «Pos/e/ sta se videla bolj pogosto, pozdravljal jo je z globokim poklonom -kar je bilo za štirinajstletno dekle več nego preveč — ter jo spremit, če je deževalo, z dežnikom do doma». Pozimi 1838. sta šla na Skaručino na božjo' pot, vendar sklepa Emestina, da njiju razmerje takrat še ni bilo intimno. Okoli Novega leta 1839. se je na sprehodu ž njo prehladil. Dejal ji je; «Če me jutri ne bo, vedi, da sem bolan ■ m pridi me obiskat». Hči pravi, da je bil že s 30. letom zelo bolan, dasi ni sploh nikoli tožil o telesnih boilečinah, in misli, da je že takrat imel vodenico^. Zdravnik mu je svetoval, naj se oženi, ker mu prepogosto, puščanje krvi kri slabi. Po tem njegovem obolenju sta se videla vsak dan in mu. je 15. oktobra 1839. rodila prvo hčer Reziko. Tam, kjer govore «Spomini» o tem času njegovega življenja, dobiva člqvek prve zanimive vpoglede v njegov značaj. To leto je bilo najsrečnejše, kar jih je preživela ž njim. Za časa nosečnosti jo je vodil na sprehod. letnik iv. ženski svet stran 1-15. kateregakoli zakona ustvaril le na podlagi svoje fantazije in , lastnega osebnega okusa. Toda motimo se; kakor se naravni zakoni zrcalijo v mnogih drugih oblikah vsakdanjega življen-skega .načina, tako se odražajo tudi v modi. V colotnem vesalj-stvu predstavlja človek element prirodne dinamike in vsako ' njegovo dejanje znači le izvrševanje in prilagojevanje prirodnim ' zakonom. Zato se naša duševnost, naše čuvstvovanje in pojmo-movanje spreminja skupno s časovnimi dobami, s kraji in vzroki. Istotako se spreminja in razvija tudi moda, ki je kot faktor vsesplošnega življenskega udejstvovanja in je zato tudi ona prirođen in znanstven element. Itako se to pojmovanje mode strinja z vsem onim, kar opazujemo na biološkem polju? Moda je pred vsem nekaka funkcija ljubezni, lastne ali tuje, je neko orožje lega čuvstva. Poglejmo rastlino: ob prvi marčni toploti se ponižno zbudi iz zimskega dremanja, razvnamejo jo solnčne sile in pripravlja se, da bo obrodila in tako ohranila svojo vrsto. Nima li tudi ta rastlinica svoje mode? In ona prekrasna cvetka, ki ima tako umeten mehanizem oplojevanja, ali ne predstavlja le neki vzvišen izraz naravne ljubezni? Rastline se ne gibljejo, nego so prirastle k zemlji, ni jim mogoče, da bi sledile zakonu ljubezni. Pa mora to nalogo izvršiti nekdo drugi. Evo vam zato cvetic, kako se oblečejo v najlepše barve, druga z drugo tekmujejo v tem kratkem boju pomladne ljubezni, Barva in vonj privabita žuželke, da polete v cvetlični venec, se posujejo is plodom in odneso ta moški element na drugo cvetko., kjer ga lahko sprejme primerni ženski organ. Katera stvar na svetu more popolnejše in vzvišenejše koketirati kot cvetica, ki kliče z vso svojo božansko lepoto posredovalca, da pomaga udejstviti njene ljubezenske želje. Pri rastlinah opazimo početno, prvotno koketiranje ali modo, ki pač izgine v malo dneh, a obsega poezijo vseh stoletij. Pa poglejmo modo kot socialen pojav. Moda ima tesne odnošaje do zgodovine in zemljepisa. Obleka si prisvaja vsa svojstva krajevne značilnosti; pred vsem se ozira na toploto in mraz. Čim bolj se bližamo tropičnemu pasu, tem živejše so barve, a sever ljubi skromne boje. Kako bi mogli zahtevati, naj se napolitanska deklica oblači v temne barve angleške mode, ko je vsa narava, ki jo obdaja, tako pestra in je že njeno oko navajeno tem pisanim barvam. Kako naj bi se angleška miss oblačila v žive tople letnik iv. ženski svet str^ 151. barve, Uo ie v«a njena okolica tako siva in mrzla? Zato vWimo, kako si ista moda. M k«i prisvoji različno lice na poti od Londona do Napoh,a Moda je pač prirođen izraz in zvesto sledi zakonu prilagoditve. ^^ Kako je pa z narodnimi nošami? Ker je moda sprcm,n,a,oc ,se po,av m predstav ,a dinam a Uz socialnega razvoja, zato je njeno mesto ba. v onih de.elah, k,er se z o dovina brzo razvija in civilizacija napreduje. V tistih pokra,mah, k,er se ,e_ > ka ä -koli vzroka gibanje napredka ustavilo (orijenlalske in druge zaostale J- ^ je tudi ohranila narodna noša. To dejstvo zopet potr,u,e goren,e načelo da ,e moda -če ravno skromen, a vendar resničen faktor socialne in vesol,ne dmam.ke Svet lahko primerjamo drdrajočemu vlaku: naj bo še toliko vagonov, koles, stro, v in sestavnih delov, niti en kos ne uide zakonu gibanja, ki goni vlak, vs, deh nna,o «sto brzlo, iste statične fenomene; vsi sodelujejo pri napredovanju in '»'t'' \=kupnemu ^ Tako je tudi v naravi, «ako še tako neznatno bitje ima svo,o nalogo m ,e podvrženo splošni dinamiki sveta. In tako je tudi z modo. Kjer se napredek razv>,a tam se tud. moda «preminja; čimbolj pa se oddaljujemo iz mest in trgov v hr.be, kamor dospe g.ban,e življenja redko in pozno, ten. bolj je moda .tatična, stalna m varu,e svo,o lokalno narodno nošo. _ . . . , t Moda ima dvojno obliko: statično ah stalno, dinamično al. sprem,n)a,oco la se prilagodi vedno stremljenju in okusu naroda, statično pa vidimo bol, v zaprtih, omejenih prostorih: duhovniki, redovnice, vojaki. Moda je kakor mah del celotnega sloga, Id se odraža iz onega velikega pojava, ki se imenuje socijalno ž.vl,en,e. Tam, tqer se življenje prosto razvija, po vseh naravnih zakonih, tam hodita slog in moda .^poredno. Kjer pa je življenje zaprto, prisiljeno, omejeno v ovojem izražanju in so mu oskrun,ene pravice, tam ustavlja tudi moda in slog. Divjaki nimajo dinamične mode, ker nima,o industrijskega in intelektualnega napredka. Isti pojav opazimo pri Klta,c.h; n),h civilizacija se je ustavila pred stoletji, tudi -njih moda je bila do zadnjega časa se taka kakor pred nekaterimi stoletji, čim pa je evropska civilizacija začela prodirati preko njih obzidja, pa že vidimo Kitajca, kako si reže tradicijonalno kito; sporedno z evropsko omiko prihaja tja tudi evropska moda. Psihologija mode. Moda je naraven pojav in je skoro vedno v harmoniji s splošnimi biologičnimi zakoni. Imamo pa še drugo, osebno modo, ki.popolnoma odgovarja moralnemu znača,u pocdmca in pisavi. Moda posamezne dobe kaže odmerjen kroj in odmerjene črte a poleg tega opazimo, da si vsaka oseba prisvoji splošno modo po .svojem okusu. Vsak človek si izbere med različnimi skupinami ene črte ono obleko, ki najbolj odgovarja n,egovemu okusu. Okus osebe se pa največkrat ižraža z neko stalno linijo, katero kl,ub vsemu spreminjanju mode vendar vedno upošteva. Gotovo da vsakdo izmed nas v barvo in v kroj svoje obleke nekatere značilnosti, ki ga že od daleč ločijo od tisočero drugih oblek iz, istega blaga in iste barve. Nekateri radi nosijo široko ali obilno obleko; drugi zopet bolj ozko in obtlsn,eno; nekateri pa prav pretirano sledijo vsem novim slikam, pozabljajoč isvoj.jaz» se poistovetijo z abstraktnim tipom, kojega vidijo v modnem listu. Gotovo pa je, da čim bolj se razlikuje osebnost in čim bolj izrazit je znača|, tem bolj se obleka dotičnega človeka oddaljuje od prave slike v modnem listu in si prisvaja svojo osebno karakteristiko. Prav tako je tudi s pisavo. Lažje jo izpreminja tisti, ki nima globoko izraženega značaja, kot pa oni, ki ga ima. Takozvani «Snob» ali modeh elegance, hi sploh nimajo svojega lastnega okusa v oblačenju, tudi nimajo svoje pisave in ne posebnih značilnosti v temperamentu. Učiteljeva moda jih lahko fizično in moralno oblikuje tako kakor mehko ilovico. stran mo. ■_ženski svet letnik iv. dvsem salin na To, kar se imenuje dober okus, kar v eni in isti dobi v islili koslimih lako dobro loči {ino osebo od navadne, lo je izraz osebnega značaja, ki se upira tudi vsesplošni modi, V leni je prava osebna moda. V modi pa večkrat opazimo takoimenovane degeneracije. Norci in idijoli imajc vsi svoje prav karakteristične noše; možje s smešnimi nakiti, s preskrbno ali zanemarjeno frizuro, z neočiščeno brado; ženske z barvanim obrazom, barvanimi lasmi, tako da že od daleč vzbujajo občo pozornost; ti tipi pred,3tavIjajo pravo deformacijo splošneiža principa. Moda je tudi zelo natančen izraz kulturne višine. «Obleka ne naredi «meniha», ampak odkriva okus in olikanost onega, ki jo nosi. V isti dobi prav lahko ločimo dve osebi različnega socialnega stanja, tudi ako sta si podobno oblečeni. Ne samo noša, ampak tudi druge podrobnosti, n. pr. okus kroja in predv nakiti dokazujejo večjo ali manjšo rafiniranost' osebe. Mnogo ljudi prav lahko imenujemo sužnje modnih listov. Ti dokazujejo sebi, da nimajo svojega lastnega okusa in torej tudi ne svoje osebnosti. So pa še drugi, ki si dajo pravo svojo osebnost s tem, da zanemarjajo modo. Te tipe lahko postavimo . med intelektualce; ker (nočem s tem užaliti častilcev te nove in stare boginje!) čim obsežnejšo kulturo ima človek, tem bolj zanemarja podrobnosti mode. Višji človek ima v sebi nekaj, kar se upira tudi modi; on ne ulegne paziti na vso te podrobnosti, frivolni moški ali ženska pa nimata razen mode drugega predmeta, kateremu, bi posvečala svoj čas. Igralci, filozofi, umetniki imajo svoje noše; nečimerneži ali oni, ki isc delajo in kažejo kot premišljevalci, jih pa posnemajo. Noša prvih je naravna, diktirana po osebnem okusu ali nekem čutu prirodnosti in neodvisnosti, pri drugih pa je ta noša enostavno piepisovanje, posnemanje, ki jih zato le smeši. Prazna glava ni samo tisti, ki se perfekino oblači po modi, ampak tudi tisti, ki ustvarja ali narekuje modo. Prav tako kot snob ali kot ona slavna in prazna Brummeljeva figura, toliko opisana v angleški lileraluri. Kulturno višji človek nehote stremi po tem, da se razlikuje od drugih. Moda in gospodarßtvo. Moda je razkošje; čim bolj se po njej ravnamo, tem večje so njene zahleve. Popolna moda znači tudi brezdelje, zalo se morata moda in slog bati gospodarskega in posebno moralnega uboštva. Ne smemo namreč pozabiti, da ise moda in slog razvijata Ic tam, kjer živi intelektualna aristokracija, ki je zmožna, posvetiti formi marsikateri Irud in vtisniti dobi pečat svoje osebnosti. To načelo je popolnoma v skladu z načelom bodoče mode. Industrijski napredek, ki je rodil današnje hrupno in moralno gnilo bogastvo, je le začasen, kajti ako bi ta napredek zamogel prevladati nad drugimi izrazi in oblikami življenja, tedaj bi bila moda in štil gotovo zapisana poginu. Industrija ni isamo ekonomična, trgovska in slabega okusa, ampak je tudi demokratična. Danes ni s 1 o g a, ker ni intelektualne aristokracije; to nas tudi uverja, da je doba industrije le začasna v zgodovini človeštva, saj drugače bi morali res priznati, da bo imel napredek kmalu svojo mejo in konec. Bodoča moda. ^ Kje se je narekovala moda? Kje se bo narekovala bodoča moda? Gravitacijska središča civilizacije se premikajo, in posledica tega je, da Latinci izgubljajo to, kar so sami imenovah lasten primat v človeški kulturi. Zdi se pa, da je to le dozdeven pojav, kajli moda in slog gotovo ne moreta izginiti, saj sta kol neka funkcija orienlalske poloble, iz Evrope do Azije. Ker je v Aziji slog staličen, je umevno, da se samo v stari Evropi lahko rodi nov slog. Prvi narod, ki je začel zidati kolosalne nebotičnike, so bili Amerikanci; ti so nam tudi pokazali mnogo drugih kori.stnih stvari, ki predstavljajo ekonomijo prostora in denarja, toda novega sloga nam doslej še niso ustvarili. V umetnosti so Amerikanci podložni Evropi. Morda je to samo začasno, najbrže je tudi zato, ker nimajo aristokracije. LETNIK IV. ŽENSKI SVET ___STRAN 171. Ako se tam preko morja vzbudi ludi intelektualna aristakracija, ki bo malo mani vznemirjena, kot je današnja denarna, tedaj bo šele možno, da se razvije tudi slog. V tem slučaju bi nas Evropce gotovo odstavljali iz svetovne zgodovine ali pa bi nas postavili, v drugo vrsto. Vsekakor je prorokovanje o bodoči modi jako težko in nezanesljivo. Fizijologija mode. Moda je pojav navade in prilagoditve. Kadar se moda spreminja, nas gotovo neknj časa moti nova linija, če pa opazimo med množico osebo, .oblečeno v staromodno obleko, gotovo neprijetno de našim očem in se nam zdi smešna. To se ne zgodi radi tega, ker ni obleka več v modi, ampak zato, ker se je naše oko že popolnoma privadilo gledati drugo, moderno črto. Po drugi strani pa tudi radi tega, kot sem že omenila, ker moda ni kapriciozen učinek človeške volje, ampak je takozvana socialna dinamika, mnogio višja od naše volje. Starinski kroj ise nam zdi smešen, ker ne odgovarja več moralnim, psihologičnim in tudi ne ekonomičnim okoliščinam našega časa. Akio še pomislimo, da se slog časa zrcali v najmanjših podrobnostih vsake dobe, si ne moremo predstavljati, kako dama iz XVII. stoletja govori na telefon. Moda in higijena. Moda je že po svoji naravi sovražnica higijene. Nedvomno je, da s tem, ko spreminja nošo, prisili človeka, da spremeni svojo naravno anatomično črto (stisnjene moderce, prsnice, pretirano visoke pete, škodljive tinkture in vsakovrstne parfume). In prav res je, da onemu, ki se podvrže vsem muham mode, nedoslaja celotne psiho-logične osebnosti. Umevno je torej, kako imajo prav oni, ki imenujejo grško modo mladost rimske. Primerjajmo žensko iz starega Rima z damo iz XVII. stoletja. Predstavimo si rimsko matrono v vsej lepoti njenih form, katerih obleka ne skriva, nego jih postavi v relief. Poglejmo pa sedaj francosko damo, kako krasna, prava «poupee» je bila v salonu, in kako vsa drugačna v svoji intimnosti! Ko si je ta dama sezula čevlje s tako visoko peto, je gotovo izgubila nemalo svoje postave; z odstranitvijo lasulje se je pokazala blondinko ali brunetko, sivo ali plešasto, povsem drugačno, kot je bila v družbi. Izginili so z obraza oni moderni mouches, izginila je lepa rožnata polt, narejena iz šminke in karmina, Z odstranitvijo zabuhUh oblek, obročev in modercev je popolnoma izginila prejšnja oblika telesa. Kaj je tedaj ostalo? Nič drugega kot drugo bitje, povsem drugačno od prejšnjega. Kaj je büa tedaj dama v XVII, stoletju? Toilette, ki je potrebovala ženske, da jo obleče. Tak je bil tedaj tudi arhitektonični slog, brezpomemben, prenapolnjen s praznimi okraski; tak je bil tudi literarni stil, in taka vsaka druga eistetična manifestacija. Iz tega je torej razvidno, da se morata slog in moda bati higijene in novih časov. Higijena zahteva priležnost, ekonomijo in predvsem zdravje. Pripravna in ekonomična stavba se popolnoma oddaljuje od kateregasibodi sloga. Dostikrat žrtvuje slog pripravnost in higijeno. Samo veliko bogastvo je zmožno, združiti ti dve zadnji zahtevi. V našem času kaže moda svojo pravo stran, namreč kapricioznost, muhavost. Kaj naj po-meni to večno vrvenje barv in form, ta nestrpna sprememba, to razuzdano spreminjanje oblik, o katerih ise zdi, da nimajo najmanjše zveze z zakoni, katere sem skromno navedla v tem članku. Priznati moramo res, da dandanes ni ene same mode, nego jih je na tisoče, ki se slednji dan spreminjajo. Vojna, kojo smo doživeli, je bila neizogibna tudi iz nekaterih logičnih vzrokov. Človeštvo je zgrešilo pot na veliki črti; radi raznih zgodovinskih vzrokov, katerih gotovo še ne poznamo, se začasno nahajamo v dobi propadanja, stran 154.__ ženski svet_i.ETNIK iv. ki je prevzelo nase vse nestalne pregibe gospodarskega značaja in je usvojilo sleherno polje človeškega življenja, Zdi se, kot da se je civilizacija dotaknila dna zaprte ceste, ali pa da je dospela do nasičenja oblik in moči, ki niso več zmožne dali kaj koristnega. Posledica tega je, da bo zreli zarodek novega življenja počil in bo bodoče življenje stopilo na nova pota. Vse ono, kar je statičnega radi starosti, se bo razrušilo ali pa bo nezmožno, da bi se spremenilo in se bo v tem slučaju zaprlo. Zato opazimo na polju mode to preveliko Gtremljenje po vsem onem, ki se imenuje novo. Omenila sem tudi, da je moda izraz ljubezni, bodisi svoje ali tudi tuje. Dokazala sem to z nekaterimi zgledi iz narave. Zaman se pa vprašujem, v čem se'ta zakon kaže dandanes. Odkar svet stoji, menda se ni bilo dobe, ko bi se egoizem in brutalnost tako razodcla kot danes; ljubezen pa, ona prava, čista ljubezen, ki nas povišuje, se prestrašena oddaljuje iz sedanje družbe, kateri sta egoizem in izprijenost postali pravilo življenja. Egoizem obeh spolov se je zagrenil: nikdar prej niso tako zahtevali zakonov, ki naj bi izenačili žensko z moškim. Ker še v nobenem času ni bil moški, pozabljajoč zakone ljubezni, tako brutalen v borbi za obstanek. Posledica tega je, da je ženska primorana, pokoriti se zakonu prilagoditve, da ne bo premagana. Zato tekmuje z moškim, dela kiot moški, v njej se razvijajo vse one lastnosti, katere je že podedovala in ki &o napravile iz nje resno konkurentinjo v bodoči civilni borbi. Ženska je postala mož v delu in v čuvstvovanju; tako zapazimo, da ise tudi moda razodeva v tem pojavu. Ženska puši kot moški, se oblači v pijamas, ki kvari njeno nežno črto; se zanima za šport, morda še bolj kot moški. Ljubezen je menda umrla ali spi; a me ženske ostanemo gotovo vedno iste, čeravno ise pokažemo takio malo estetične in tako moške. « s» Iz vseh teh razmišljanj in opazovanj je razvidno, da je moda prirodna manifestacija. Človeštvo je preživelo marsikatere" viharne čase in je pri tem dozorevalo. Tudi socialno življenje je kakor zgodovina, ki ni brez posledic in ki sHčno kot kalica rasle in se razdruži v isvoji notranjosti, da se potem odpre in da življenje drugim manjšim bitjem, Id ovekovečijo njen zarod, Tako je tudi.is človeštvom, ki se sedaj nahaja v času bližnje dozoritve, da porodi nove, vedno bolj popolne oblike življenja in civilizacije. Zato lahko upamo, da ni daleč čas, v katerem bode zavladal splošni socialni slog, m tedaj bo tudi moda njegova družica: obadva, nepretirana in dobrega okusa, bosta gotovo znak boljših časov, ©©(S©©© Večerna. (Dora Grudnova.) Ave Marijo v zvoniku pozvanja Ave Mariji odzvanja narava, zarji večerni, Id tune v obzorje — vsa liha v pokoju gasnočega dneva, in žarko krvava preliva se v morje, ko v mraka koprenah nemo izgoreva l;i v barvah i(iranja .se večkrat zasanja. ^^ zvezda prižiga sanjava. Ave Marija — molitev večerna, vse bitje jo moje sladko izdrhtcva, a duša se v njej hrepeneč razboleva, kot dahnila vanjo bi želja nemirna, LETNIK IV. ŽENSKI SVET _ STRAN 155. IZVEST JA line DAŠE DELO škoda da ji je bolezen zabranila globlje ' ... udejstvovanje njenih izredno visokih dušev- Spl. slov, žensko društvo y Gorici» je ^^^ sposobnosti. ilo V marcu svoj redni občni zbor. Pred- ženski izum. Alice Events, profesorica v sednica Rudolfa Vidm-xrjeva je v otvoritve- higijenskem laboratoriju v Washingtonu, je nem gotvoru po'sebno poudarjala nujno potre- odkrila bacil znane bolezni, pri kateri človek bo in važnost skupnega ženskega dela, saj je neprestano spi. Kadar zdravniki izpoznajo delokrog društva vedno širji in pomembnejši bacil bolezni, lahko tudi kmalu določijo Tajnica in blagajničarka sta v svojih poroči- zdravilo za dotično bolezen. Iznajdbo Event- lih podali jasno sliko o živahnem društvenem sove prištevajo med najzanimivejše . in naj- gibanjn. Letois sicer ni bÜo večjih prireditev, važnejše uspehe, katere je kdaj dosegla a društvo je ustvarilo vendar nekaj, kar mu fena. ___ je v velik ponos: reden tečaj za slovenščino, - katerega obiskuje 130 ljudskošolskih otrok MATERINSTVO. lÄnfs^;^^- I^L^a^S U^lranie doienčkov, Najveä otrok, ki so diL poročilu blagainičarke, ko je naštevala ^ P"'^™. f^^lf"!^. vsot."^ ki so bileiabrane ob raznih prilikah :n septembra; na,vec ^eveda ak.h, med kašim ljudstvom v dobrodelne Lmene '«I«"!' 'l")'^ društva. Vsaka posebe je čutila hvaležnost "^a zato, ker v tem easu vročina vpUva napram blagim darovalcem in neumornim na- mleko, da se v n,cm laz,e zaplode bac.h ^apittiii uicvj; u .bakterije, Sa) )e znauo, da se v vrocmi , , ,. , mleko kaj rado zagrize ali skisa. Kisanje Za novo predsednico je bila izvoljena Ju- ^^^^ p^^ povzročajo bakterije. Drugi pa trdi- stina Podgornikova^__jo^ da ^ tistih mesecih vzrok vročina, ki ^ iT^-rr 1 neugodno vpliva na otroka. Dete dobi v ti- PO ZEDSKEiVl SVETU. stem času najlažje črevesne bolezni, katere t Andjelija Lazarcvićeva. Umrla je le- mnogokrat pokopljejo, . težnje zime v Beogradu, Mlada, povsod pri- Rak na maternic. V Jugoslaviji umira ljubljena; vsled svoje izredne skromnosti vsako leto 13.000 ljudi na raku, med temi znana le ožjemu krogu. Bila je hčerka rano 4400 žensk vs ed raka na maternici. Pac umrlega dr. Laze Lazareviča, priznanega grozna bolezen! srbskega pisatelja. Zdravniki trdijo, da je glavni vzrok tej Pokojnica je bila globokočuteča umetniška nesreči nesnaga. Pri nas smo v tem pogledu duša. Profesorski poklic ji ni mogel zado- še zelo zaostali, skrb za čistočo na spolovi- _ štovati, pa je šla v Pariz in se posvetila isli- lih se zdi marsikateri še greh. Sramežljivost karskemu študiju. Živela je potem v Dalma- je gotovo lepa čednost, a le kadar je na pra-ciji, a odšla je kmalu v vsemir kot žrtev vem mestu. Če pa škoduje zdravju, jo mora zavratne bolezni. Zapustila je lepo zbirko človek premagati in gledati, da istori vse, kar slik. Zadnje čase je tudi precej pisala; izdala je potrebno, da se prepreči bolezen, je knjigo «Misao», pred smrtjo pa je baš Mesečno krvavenje in razdražcnost žene pripravljala za tisk «Šest pripovedaka». Ne- v tem času omogočita, da se maternica hit-dovršena sta ostala dva večja spisa, v ka- reje okuži in oboli na raku. Zato se je tre-terih je bila izdelala šele glavne momente, ba takoj po vsakem perilu prav dobro omili Lazarevičeva je prva začela „porabljati »kopati. Prevroča ali prehladna voda je srbske narodne motive kot okrasek na por- v t|ij slučaju tud. lahko škodljiva, najboljša celanu. Danes jih delajo po vsej deželi, po I® vseh šolah. Rak na maternici dobe večkrat ženske Nad vse zanimiva ,so njena privatna pisma, pri porodu. Seveda je tudi tukaj vedno kri-Z neprestanih potovanj je vedno pisala svo- va nesnaga. Zato ne morem nikdar dovolj jim znancem; zanimiva so, duhovita, polna priporopati čistoče. naravne prisrčnosti. Če bi bila živela v Kdor oboli za rakom, mora iti takoj k 17. stoletju, bi bila šla njena pisma iz rok zdravniku in v bolnico. Drugače spravi v v roke in bi se čitala po salonih kakor zna- nevarnost sebe in tudi one, ki pridejo ž njitu meniti dopisi madame Sevigne. v dotiko. Tudi rak jc namreč nalezljiva bo- V(5e njeno občevanje s prijatelji in znanci lezen. Klice ali bacili, ki ga povzročajo, so je bilo nekaj posebnega. Združevala je pri- po dotikanju prenesejo na drugo osebo, ki srčnost in inteligenco na tako lep načhi, da kmalu oboli. Prenašajo pa se seveda v prvi se je vsakemu prikupila in si je sleherni žc-' vrsti po nesnagi. Vsaka umazanost,_zla.sti pa lel njene družbe. Bila je vsekakor izredna strjena kri, je že sama na sebi ugodno gnez- STRAN 156. ŽENSKI SVET i.ETNIK IV. do za bacile. Kakor vsako bolezen, tako na- nedeljah ziutraj dekleta zapro v vežo m se leze tudi raka naihitreje laka oseba, ki je temeljito umijejo v čebru. Starejši ljudje že itak oslabela, občutljiva, ali zastrupljena gredo k jutranji «prvi» maši, otroci še spe, s prevelikim uživanjem pijače, tobaka ali s dekleta pa odpravljajo živino in kuhajo za- kako drugo boleznijo. Zato je vedno v manj- jutrek. To priliko porabijo tudi zase, segre- ši nevarnosti pred rakom na maternici ona jejo si vode in 3e okopljejo. Prav čudila sem žena, ki se dovalj čisti in utrjuje. To pa do- se tej lepi navadi. Po leti pa se gredo kopat seže z izdatno hrano, s čistim zrakom in z za- v bližnji potok, bodisi ob sobotah proti ve- dostnim gibanjem. ceru ali ob nedeljah popoldne, — Komu pa je tudi kopel) bolj potrebn,i kot HIGIJENA. Gologlavost. Še pred nekoliko leti so sma- ko, pri težkem delu se na solncu poti, pre-trali za 'čudaka onega, ki je hodil po ulicah oblači se le enkrat na teden iu ob delav-in sprehajališčih gologlav; zadnja leta pa je nikih se že celo ne utegne dolgo pomuitiu bilo posebno poleti gologlavo vse, mlado in pri umivanju. Zato priporočam vsaki ženi in staro, moški in tudi mnogo žensk. In prav je, dekletu, naj posnema omenjene vaščankc. da je prišlo tako, da so spoznali, kolike kori- Pri takem «velikem» umivanju je priporoi-sti je za človeka, ako hodi gologlav, V glavi Ijiva topla voda, ker bolj izpere nesnago, io svoj isedež štirje glavni čuti: vid, sluh, Seveda je treba rabiti tudi milo, po težkem in okus. V glavi se začenjajo in združuje- in umazanem delu celo sodo, zlasti za noge. _ avni živci, ki razširjajo delovanje po vsem ćloveka kar strese gnus, ko pomisli, da telesu, v glavi so možgani, s katerimi so se še danes dobe ženske — in tudi moški -združene najvažnejše zmožnosti človeškega ki ,se niso okopali, odkar jih je mati nehala duha. Če ima človek glavo zdravo, opravlja povijalil Leta in leta delajo, poliilajo prah, vse svoje dolžnosti z veseljem, dela pridno se potijo, in vso to nečistočo nosijo s seboj in z lahkoto. In prav na negovanje glave mi- v posteljo- Nenadoma zbolijo, treba je posli svet vse premalo. Glavi se mora privoščiti klicati zdravnika, morda celo duhovnika, da okrepčujoč sveži zrak na prostem s tem, da dene bolnika v poslednje olje, pri čemer mu hodimo odkriti. Kako blagodejno vpliva lah- mazili noge, V kakšni zadregi so domači, ko ka, nežna sapa na odkrito glavo- Kako dobro ga morajo v naglici in bolnega umivati, de glavi zračna kopelj! Le pri najhujšem Matere, priučite otroke že oJ ram', nila-mrazu in vetru varujmo glavo s tem, da jo dosti, da se ne bodo bali vodi. Umivanje pokrijemo, in le v najhujšem in pekočem naj jim ho življenska potreba, dečkom in solncu imejmo na glavi lahek slamnik ali ro- deklicam, fantom in dekletom, bec. Doma pa hodimo odkriti, proč vse če- == & /vSTudi t ž-tboije^aTdii;: GOSPODINJSTVO. odkriti. Nekatere ženske imajo navado, da O likanju perila in drtlgo. Perilo, tudi imajo doma ves dan glavo zavito v ruto, ko najpriprostejše, če je lepo oprano in pravil- gredo z doma, si devajo klobuk. Kdaj naj se no zlikano, je vse drugačno kot ono, ki je torej prezrači glava in lasje? Ruto naj imajo spravljeno le površno. Zato menim, ne bo v ženske na glavi doma le pri pospravljanju ali kvar, če se pri tem tako potrebnem in —■ pri prašnem delu, da si lase obvarujejo pra- skoro bi rekla — vsakdanjem delu nekoliko hu; ko ISO pa pospravile, naj se počešejo in pomudimo. bodo gologlave! Da je perilo lepo, je treba, da je tudi lepo Telesna snaga. Naj očitamo današnji mo- oprano. Naše žene in dekleta opravljajo di, kar in kolikor hočemo, ali priznati ji mo- svojo žehto na razne naSine, Lepo bo peri- ramo vendar veliko ,zaslugo; njena prva lo, če ga -skuhamo, prej ga pa moramo dobro zahteva je telesna snaga. Odprti ovratniki, prežmikati in izmencati, da spravimo iz nje- kratki rokavi, kratka krila, svetle nogavice: ga vso umazanost; potem še le ga denemo ona, ki se hoče obleči po modi, se mora v milnico kuhati 5 minut. Tako se to delo najprej umiti. Dokler so nosili zaprte in vi- opravlja, če je družina majhna; kjer je pa soke ovratnike, je bil videti isredi vratu rob, več oseb, se na tak način ne more kuhati ki je natančno označeval, do kam se' ženska perilo. Čim večja je družina, temveč se za- umiva vsak dan. Ko si je zavihala rokave, maže. Najbolj sitno je pranje rjuh, katere se je dolenja stran gorenje ali celo spodnje zavzamejo v kotlu toliko prostora. Zato sve- lakti kar temnila. Goste črne nogavice so tujem velikim družinam ta način žehtanja: skrbno zakrivale zanemarjena kolena in pe- Namoči prejšnji večer perilo, debelejše kose te. Dandanes je v tem pogledu gotovo bolje, devaj na dno, tanjše in boljše pa na vrh. posebno po mestih in trgih, kjer se ravnajo Robce moraš izprati posebej in potem šele po modi. Pa tudi mlajša kmetska dekleta že jih namoči v «kupnem čebru. Raztopi par pazijo na snagoi svojega telesa. Tako sem pesti sode v topli vodi in jo zlij v čeber, videla v neki vasi lepo navado, da se ob potem pa izmencovaj kos za kosom. Pri tem LETNIK IV. ženski svet STi?AN 157. pa ni treba štediti mila, kajti bre. mila ne No, nai bc likdnik Uk ali tak, le da si bo perilo čisto. (Med vojno smo to izkusile!) zhkamo perilo prav m lepo. , , , Vzemimo na)pre| moško sra|coi primemo Namiliti pa ne smeš vsega kosa skupa;, ^^^ sredini hrbta in zlikamo obe strani, nego prej one dele, kalen se na životu na|- ^^ tem pride zapestje in rokavi, potem vrat bolj zamažejo (okoli vrata, zapestio, pod pravo lego, pazduho i. t. d.) potem še le vse skupal p^j^j; p^ dolgem na mizo, naredi iz na-namili in izperi. Ko je perilo izmencano, pri- | i^t),^ ^jj f^uje) in jih pravi čeber nekoliko od tal, da se bo lug j^ci dol do roba srajcc, Z likalnikom lahko odtekal iz njega; zloži vanj kos za ko- ^ notranjost srajce, dobro polikaj som in sicer tako kot prej: debelejše na dno, j^te», nakar pripravi prsa. Prsa dobro tanjše in lepše perilo pa na vrh (robce, brl- potegni po njih z likalnikom, sačL, moške srajce). Vsak kos, ki ga zloži- S tudi po vsej spodnji strani. Ko je mo v čeber, dobro iztrepljemo m lepo po- olikano, primi srajco v sredini rame ravnamo ter potlačimo, da je v čebru vse „jredi ravno črto do roba, enako na dru-ravno. Ko smo zložili, pokrijemo na vrhu, strani; obrni srajco, upogni rokave, da z raznimi belimi kubinjiskimi cunjami, katere zapestje do ramen, potem zloži srajco rabimo pri brisanju posode, in paziti mora- ^^^ polovica ali pa na tri dele. — Kaj prak-mo, da pepel, ki ga potem zlijemo,^ ne za|dc današnja moška moda, da nosijo v spodaj zloženo perilo. Na vrh vsega dene- ^ mehkimi prsi, le ob izrednih mo kako staro rjuho, zganjeno na dva dela, ^ele in Irdo oškrobljene. Zato je ali pa kako belo gosto blago, ki le nalasc za p,^^ j^hko polikati tako današnjo srajco, to pripravljeno, in ga pogrnemo tak-o, da ^^^^ yj^ ^ prejšnjih časih silno težko. Za molijo vsi vogli iz čebra. črez rob. Ko je vse oškrobljene reči je treba več prakse- in po-to pripravljeno, zavremo kotel vode, — se- priprave. veda, čim več je perila, tem vec le treba p,.; spodnjih hlačah se zlikajo naj- vode — in ko ta zavre, vržemo v krop pre- j trakovi pri hlačnikih, potem pas, na-ccjšnjo količino pepela iz trdih drv (iz hlačniki. Hlače se zložijo tako, da smrekovih ali mehkih ni nič vreden) in ko ^jsijo traki doli, ob strani. Trakove tudi zli-parkrat dobro prevre, zlijemo na perilo. Ni ij^jg v male «pletkc», kar je še lepše, prav, če zlijemo vse naenkrat, počakali žensko srajco zlikamo, ludi če je vezena, moramo, da počasi popije. najprej na pravi sirani. Nazadnje šele prl- Ko je kotel izpraznjen, se nalije vanj čiste tisnemo z likalnikom po vezenini, da se vod«, v katero L vrže par pesti sode in okrasek lepo izboci, Vsaka vezenma se zlika ostanke mila, in ko še to zavre, se ulije na|pre) na hce, potem pa narobe, na perilo in odmaši čeber (čeber ima Ker nima gospodinja nikoh odveč časa, na dnu zamašek ali pa leseno palico, s ka- zlika robce kar čez polovico, nakar upognc tero se odpira luknja), da odteka lug. Pusti po četrtini in končno še stran, kjer je ime. luknjo le priprlo, da ne odteče vse naenkrat, Tudi ime .se zlika nazadnje po narobni slra-pač pa čakaj, da curlja počasi in spotoma ni. Enako se dela tudi s prliči. Paziti mora-odnaša umäzanost ter beli perilo. Tako pusti mo, da denemo zarobljeni stranici skupaj, čez noč in drugi dan perilo zopet namili kos oni s krajcem pa skupaj, za kosom in dobro izniencaj, potem še le ga Ko je vse perilo zlikano, ga razložimo še izplahni v čisti vodi in končno v plavilu. Na ^^ par ur na kako mizo, da se mokrota pola način oprano perilo bo čisto in belo; če polnoma poizgubi. Nato ga spravimo v pre-ga sušiš na solncu, bo imelo lep prijeten .j,sako reč na svoje mesto. Najbolje je, duh, katerega slabo oprano perilo nima. Če ^j^o J^j^j älan družine svoj predal, da je dosti perila, ga je treba politi dvakrat s ^jg svoje reči skupaj in mu ni treba pepelom in dvakrat s čisto vodo in sodo. iskati drugod, kadar kaj rabi. Gospodinja Ko je perilo suho, ga poškropi in pripravi mora tudi skrbeti, da dobi vsak svoje perilo za likanje. Pri tem je treba lepo nategnili in že v redu in da ne manjka kak gumb ah poravnali tako, da je, ko ga odviješ, skoro trak, kar povzroča slabo voljo in večkrat kakor napol zlikano. Robce nategneš in pre- ludi prerekanje. Sicer pa redna gospodinja ganeš na polovico, zarobljena robova drugega vse pregleda in posije prej, predno lika. na drugega, kjer je živ rob, pa tudi skupaj. Pelikane morajo biti tudi vse 3 vrsle kuhlnj-Tako se dela tudi s prtiči. Perilo zlagaj po skih cunj za posodo, za mizo in za prah. Na 2-3 kose skupaj, robce in prliče deni tudi dežeh ne pazijo) posebno, s kakimi cun)ami skupaj. Tako leži črez noč. Drugi dan se brišejo posodo, kar je zelo neokusna. Cunje pripravi za hkanje. Likalnikov je več vrst. morajo biti bele, le za lonce od zunaj so So likalniki z ognjem, z dušo, potem drugi, lahko barvane, ker pušča)0 pisane nill, V ki jih položimo v ogenj. Najmodernejši in cunje za posodo se ne smejo brisali roke; najbolj praktični so Ukalniki na elektriko, za roke mora biti posebna kuhinjska brisača, katere pa imajo še do danes samo izvd- Cunje za posodo ne smejo blli nikdar zama-Ijeiici, zane, ker se poisod? ae briše zato, ker ie STRAN 158. ženski svet i.ETNIK IV. mnazunii, pač pa zato, ker jc mokra. Za po- vlii v kozo na meso, posoli, zalij z vodo ali sodo pri rcčji družini zado tujejo 3 - 4 cunje jiilio ler pusU, da se pokuha še 'A ure. na leden. K visem trem načinom obare nastrgaš šc _ Antonija G. lahko malo muškatovega oreha ter streseš KU HIN] A, ^i::;; "" Marmelada iz jagod. Zadnji način kuhanja «žvacela» sem po- a| Zelo zrele jagode pretlačimo skozi lino snela pred dobrimi 30 leti od prvovrslne silo, da nam ostanejo zrnca na situ. Potem okoličanske gospodinje-kuharice in smalrajii, vzamemo za 1 1 jagod K kg sladkorja, ga da je ludi ta način pristno primorski, kuhamo toliko časa z vodo, da se povleče od Najboljša jed, če jo prepogosto in nesprc- žkce, m denemo vanj najprel četrtmo |agod. „lenjeno jemo, začne presedati, zato mora Ko zavro, denemo zraven drugo četrtino m (gospodinja kolikor mogoče spren.injati na- tako dalje, dok er niso vse jagode v slad- kuhanja, kar se zgodi, kakor pri nave- koriu. Mešati ,ih mora no ves čas s srebrno klenih treh, le z majhnimi spremembami, ki zhco od dna navzgor m od roba proti sredi p^ j^datno predrugačijo okus jedi in s tem to iko časa,, dokler se ne zgoste, zadovolje izbirčne želodce, kuharici pa pri- b Lepe lagode, ki so še trde, vkuhamo v hranijo marsikateri očilek zaradi enoličnosti sladkorju takole: Za 1 kg jagod kuhamo 1 kg kuhania sladkorja z nekoliko vode. toliko časa, da se . ' zgosti. Denemo vanj jagode in pustimo, da ^üo otroci kaj r.di nahod in kašljajo. Po-24 ur na hlađen prostor. Drugi dan jih de- r?'». tudi mrzlico, nemo k ognju zopet samo toliko, da zakipe, '''''' -^^d-si, skrbna mama pa ,e in jih postavimo še enkvat za 24 ur na hlad. zdravniki so pn- Tretjič jih zopet zavremo in denemo v ko- previdnost pn hram mrzhc- nega bolnika. Modernim zdravnikom pa ne c) jagode. y rumu. Jagode vložimo v koza- preglavice, če je želodček rec med nje finega sladkorja (« kg na 1 1 celo svm,-jagod), vlijemo nanje dobregk ruma in zave- S? t"!;'",'."!,; dižemo kozarec. Papir nekolikokrat preluk- ie«ti, ka|ti mrzl ca ,ako oslab niamn in nostnvimn knzarfr za več tednov m polrebuie prav malo hrane, Glad nHolnce ° kozarec za vec tednov ^olničck takoj uteši, zakaj bi mu torej ne Primorski «žvacet» (obara ali ajmoht). 1.) kg telečjega mesa razreži na kosce, po- Važnejša je hrana potem, ko otrok okreva loži v prazno kozo na ogenj ter pusti, da "i preneha mrzlica, Dobili mora jako iz-se v lastni pari duši dotle,, da se vsa teko- "I"!"" I"-'™". k""«!™ in lahko pre- čina popolnoma pokuha. V ponvici razbeli 1—2 žlici masla, v katerem zarumeniš 2 Najboljša je pač juha, ali biti mora pra-žlici drobtinic in primešaj to v kozo k te- "'no pHpravljena, na pr. tako-le: lečjemu mesu. Osoli, zalij z vodo ali z juho. Košček dobre govedine se zmelje ali na da je vse meso dobro pod tekočino. Prideni drobno seseklja. Prid.ine so malo vode in 1—2 vejici majarona, košček citronove lupi- zelenjave, se kuha poldrugo uro, potem pa ne ter pusti, da se vse K ure polagoma kuha. precedi. Na juhe. se zakuha malo gresa in Sok mora biti lepo rumen in gosi. Poleg primeša še rumenjak. Rumenjak je treba naj-obarc serviraš cmoke, testenino, polento, prej dobro zmešati s par žlicami juhe, nalo žgance, dušen riž ali krompirjeve rogljičke ise prilije šc ostala juha. Prevreti ne sme (kifelčkel. več, ker se rumenjak zagrize in je težek z.i Pristni «primorski žvaceU treba zabelili želodec. — Ako zdravnik odsvetuje govedi-le z maslom in se ne sme okisati. no, se skuha juha lahko tudi iz teletine ali 2.) Telečje meso razreži ter v prazni kozi kuretine ali celo iz .sa ,iih telečjih kosli. Ju-duši, kakor sem navedla zgoraj. V ponvici ha naj ne bo nikoli mastna, razbeli 1 žlico masla ter 1 žlico masti in v Otroško telesce potrebuje tudi zelenja-teni zarumeni 1 žlico drobtinic in M žlice ve: špinačo ali zelen grah ali kaj drugega, moke. Prideni majarona in citronove lupine Ako mora bolnik ležati, naj ne je zelja, ter pokuhaj kakor zgoraj, krompirja, korenja in sploh ne zelenjave, ki 3) Pripravi telečje meso kakor pod 1) in spada v vrsto zelja ali pri kateri jemo go-2). V ponvici razbeli 1 žlico masla in 1 žlico molje in korenine. To je namreč ležje pre-masti in zarumeni 1 žlico drobtinic ter bavno. Zelenjava v obliki listov (špinača, žlice moke in na drobno sesekljane čebule, radič in solata, tudi grašek) .se skuha, dobro Ko |c čebula zarumenela, prideni pest na seseklja ali pa pretlači, kar je še bolje, in drobno sesekljanega peteršilja, da se v za- "zabeli s surovim maslom. Lahko se napravi beh nekobko pocvre, potem pa vse skupaj tudi redko prežganje. Hrana za bolnega otroka. Spomladi do- letnik iv. ženski svet _ stran 159. M B s o ni ravno potrebno. Ču ga damo, je stropu. Da bi ne rekla: «Ena greda, dve, tri najbolje pečeno, in sicer prav na hitro. Čim do godine da svekrve ni.« (Da bi tašče ne dalj ga pečemo, tem več fedilnih snovi iz- bilo). Najprej pride tašča, poljubi "snaho na gubi. obe lici ter ji reče: «Srečno da si došla. da Jako dobro je tudi kuhano s a d j e si mi dobra hčerka, ker jaz sem Ti sedaj (kompot). Najizdatnejša so neolupljena pe- mati.» Tedaj nevesta poljubi roko tašči in čena jabolka, katera potem pretlačimo in tastu, potem pa vsem po vrsti. Nato odvede osladimo. Sploh tudi za žejo vedno lahko tast mlado nevesto k ognjišču, udari jo tri- damo otroku pečeno jabolko; je boljše ka- krat z glavo ob dimnik (kar znači, na) ne kor limonada, ker gasi žejo in nc gre tako pohajkuje in naj bo vedno pri domu). Potem na vodo. Suhe slive, dobro kuhane, so že jo peljejo na sredo sobe, posadijo na nizek radi tega priporočljive, ker čistijo črevesce trinožni stolček, na koleno ji denejo ko- in ni po njih otrok zaprt. lenčka (tri ali 4 leta starega dečka), kum Močnatih jedi naj bolnik ne dobi pripelje ženina, poišče oves iz njunih oblek takoj in posebno ne v preveliki meri. O pri- ter ga jima da pojesti, da bo zakon ploden liki bomo navedli nekai receptov za lahke i„ da bo prvorojenec moškega spola, nakar niočnate jedi pri bolnikih. ženin vrže trikrat svoje pokrivalo preko ne- Raki. I.) Rake kolikor 'mogoče dobro vestinc glave (za prvorojenca). Kadar je ta operi, kar navadno ni prav lahko, ker so obred končan, dajo nevesti pod vsako večinoma še živi. Zato je dobro, da (si pri pazduho bel hlebec kruha, v roko svečo ter tem pomagaš s kako kuhalnico in metličko. jo postavijo v vogal sobe, kjer mora stati Rake položiš v lonec ter jih poliješ z vrelo ves dan, ne da bi izpregovorila kako besedo, vodo, da čim prej poginejo. Nato vlij nanje Nakolenček dobi od neveste v dar do- kozarca kisa, 'A koMrca vina, dobro ^^^^ nogavice ah rutico. Ni :sta sto pe t sesekl,anega pctersdla ,n par strokov ^otu tiho s povešenimi očmi ves čas obeda, strtega česmka Vse osoU, pndenr nekoliko ^ar traja do večera. To znači, da bodi ne- popra (prahu ter pusti kuhati ure. Ser- sl^romnj ter naj ne sili v sredino. Med vira, v iskledi z vodo vred, da si ,e vsak j^som stoji v sobi novoporočencev raz- polcg rakov vzame pol)ubno množino. Mno- loj^n^ nevestino blago (kar ga je k hiši gim ta sok zelo uga,a. prinesla). To razgledujejo razne tetke in 2.) Osnažene rake poliješ z vrelo vodo, strine, da poginejo. V kozi razbcli osminko 1 oba : približno 10 rakov, za večjo množino razm. V olju zarumeni polovico dobi Ko se svatje gostijo, prinesejo na dvorišče vina in žganja (ovčji mehovi). Tu uilia VKU. v Ul u zai UllieiJl UUIUVILU UUUIU , . 1 , . -I 1 i-] T \ lesekljane sredn e vehke čebule ter pest se- Y.™^'® " "-azne narodne plese (kolo), lekljaiega petcršilja. V to položi rake, pri- prepeva, pi,e m se veseli. Pod - oh in opopraj, prideni 1—2 stroka čer prinese ženin nevesti stol in kc strtega čcsnika, z^aÜr. v.SÖ le^'to'S;Ta^at-^^^' P-P'i^!- «a pojedin aki na lahko pokriti, iztisni še sok citro- j®. Pj^^r^:';!!? Tn Tuna^vlrild' Okoli öol' ter pusti dušiti dobre ure. Razvrsti o.vojvodah m ,unastvih itd. Okoli pol nato rake na podolgast krožnik ter vlij ok. iči poje kum pe jani njivi, to je znak, da naj se mladi par od- ugi okusnejši. V tem slučaju mora biti le malo - , „ , . ,. - , soka. Pridcneš lahko tudi JC žličke para- ^^ prav zakon. Nato pnpel|e se z. ; • ; " pove rsto kot nevesti in vzame nevesti vcnec na okusu. ^^^ -a- ^^ ^ IZ NAŠE SKRINJE. , ^.Šrt^gttt^^'e Makedonci. (Nadaljevanje.) " nedolžna. V takem slučaju se ne- ^ ' veista vrača materi in je zakon po niihovptn Na potu iz cerkve oojo zetovi ,svatje to-le običaju neveljaven. Ne vrača se povsod pelje nato mlado ženo. Pove ji, kaj je pr; pesem; sih potisne nevestina mati ženinu nekoliko •Majka, Tvoj sin je kakor sivi sokol iz- zlatnikov ter se tako stvar potlači, etel iz svojega gnezda; nosi Ti mlado snaho S prvo zoro gre mlada prvič po vodo iz kakor jerebico mlado.» Na polu iz cerkve novega doma. Spremlja jo kum, deveri in SI vrže nevesta preko lica zopet veo (tan- vsi mlajši svati z godci na čelu. Od hiše do aco). V novo hišo mora nevesta stopiti z studenca ali vodnjaka prepevajo pesmi, tja desno nogo trikrat, preko glave ji vržejo in nazaj grede. Ko se vrnejo, da tašča neve- lančico, da bi ne opazila nekaj, kar bi ji ne sti v roke metlo, a svatje vržejo po tleh bdn po volji v dvorišču ali na hiši sami. Po- slaščice, denar in malo pšenice. Snaha mora «m še radi tega, da nc šteje gredi na pometali od praga v hišo, kar znači, da naj STRAN 160. ženski svet i.ETNIK IV. KN]lŽevnA POROČILA. bo pridna, in štedljiva gospodinja ter naj vse kar so vzeli: pustiti plen iz rok, pomeni, da vleče v hišo, a ne iz hiše. so se osramotili na večno. Tako se zgodi, V okolici Prilipa in Bitolja zapreta tast da v enem takem' spopadu trpi cela vas. V in tašča, kb pripeljejo nevesto, vrata svatom mnogih slučajih se je užaljena čast prala od pred nosom. Tedaj začnejo svatje razbijati kolena do kolena. Zgodi se tudi, da tie fant po vratih in tast v hiši vpraša: kdo je? in dekle dogovorita ter dekle sama ubeži na Odgovor se glasi; «Svatje». njegov dom. Onečastiti dekle ter jo potem Na oknu se prikaže tastova glava, nakar pustiti, se smatra za krVEVo žalitev. Za se razvije od prilike tak le razgovor: osveto se zakolne cela druzjna in zahteva Tast: Koga iščete? ßl^vo onega, kateri je onečastil dekle. Svatje: Hišo za prenočišče ptice golobice. Za turške vlade so se grozno maščevali Tast: Kdo je to? nad vgo družino (da se iztrebijo vse moške Svatje: Mlada nevesta. glave). Še pred osemdesetimi leti niso bili Tast: Kdo jo je pripeljal? -pojavi takega maščevanja redki. Na ulici jo Svatje: Vaš sin in njen oče. nekdo ubil nekoga. Drugi dan je padel napa- Tast: Katera je ta, nič se dobro ne vidi. daleč ali brat. Po končani osveti ße odrastli Nato se zvrstijo vsa dekleta pred tastom, člani te hiše umaknejo v gore s svojimi po- a nobena ni prava. Obično odgovarja tast: brati, pobratim je več kot pravi brat.Biti brat «.Tista, katero sem izbral svojemu sinu, je po krvi, to je nekaj naravnega; a biti pobra- lepša, višja itd. dokler ne pripelje kum pred tim, znači biti brat po Bogu in to je najvišje, vrata prave neveste. Potem se tast obrne k S pobrati se ne sklepajo ženltve, ker bi se svoji ženi in jo vpraša; «Poznaš li svojo novo to smatralo rodoskrunistvom. Tako so se re- hčer?» Ona odgovori: «Da». Vrata se od- krutirali Kečaki in Uskoki po makedonskih pro, ■ na pragu jih pričaka tast s soljo in planinah. Mara Husova. hlebom. _^ (Dalje prih.) Po oddaljenih hribovskih vaiseh se še se- - daj dogajajo slučaji, da fant dekle ukrade Je li dekle iz boljše hiše, a zaljubljeni fant i: siromašne ter nima upanja, da bi mu jo dali, p^i Tiskovni zadrugi v Ljubljani so izšle ako bi jo formalno prosil, si izbere dva do- sledeče knjige; «Dekamerona» II. del, zname- bra pniatella ali več m se z n,iml dogovori, ^jj srednjeveškega ital. pisatelja Giov. kako m k,e da p bodo vzeli, kam bodo p^^.^jel ga je dr. A, Budal. odpeljali m skrili. Pripraviti e treba skriva- t - n- Rf. n:„ 79 „ h^iiii lišee, poskrbeti tudi za vse, kar bi se moglo ^ena: bros. Din, 56, vezana Din. 72, v bo.jsi zgoditi v užaljeni družini itd. Ko je vse pri- vezavi Din. 100. Poštnina Din. 3. pravljeno, čakajo na ugoden trenutek, n. pr; j^ta založba je dala na književni trg zbirko ko )c dekle Mmo doma, kadar gre pred .ve- , Pretnarja «V pri- cer po vodo, ko gre k ovcam v planino itd. Cena: broš. Din. 24, vezana Din. 32. V taki zaroti le vedno po kakšna ženska od „ . . , ., . , ., ... ., ,.-1 njegove žlahte, ali kakšna soseda, katera je ,e bil sotrudnik pri nasih na,bol,s.h z dekletom dobro znana in tudi pozna vse v literarnih listih. V njegovi poezi,i občutimo njeni hiši. Ko, je dekle ugrabljeno, je prva, ki globok odmev resničnih . liričnih doživetij; raznese to novico, ravno ena žena, katera nežno erotiko in topel utrip narave, je bila v zaroti. Dekletovi bratje in oče pri- ta t t 1 n 1 m j rede za tatom velik lov: zarotnica jim vedno Lah; «Prep.luh». Narodna p«v. kaže ravno nasprotno smer. Razjarjeni do- ll'ca v sestlh delanjih. Cena: Din. 16. To igro mačini strašno obračunajo z onim, ako ga «o vprizorili s krasnim uspehom na dveh ulove. Posreči li se, da ukrade deklico ter večjih odrih, lahko pa se igra v skrajšani jo ima pri sebi vso noč, potem morajo pri- obliki tudi na manjših šolskih odrih. Ker je . voliti v zakon, kajti smatrajo jo že za ne- že kot čtivo silno prijetna, priporočamo ma- častno, ako jo je fant samo poljubil. Tako jeram, naj jo nabavijo deci kot dar ob kaki se včasih vrši poroka brez Pnvo ,en,a ene j,;,^, strani, včasih celo proti volji dekletovi, V ^ večini slučajev pa je dekle sporazumljeno in Zvezna tiskarna v Ljubljani je začela iz- pripravljeno že davno prej. Vse to se lahko dajati, prekrasen roman Dostojevskega «Idi- izvrši popolnoma gladko, ali so tudi slučaji, jot». Delo obsega 4 zvezke, doslej sta izšla ko fant, pa tudi dekle, plačata z glavo. Ven- dva. Cena vsakemu delu Din. 32, vez. Din, ^r/inWi^nV V^ ^^ najgloblja zamisel ve- pri atelstvu. Včasih se zgodi, da trci o sku- i-, Jn io ^nan paj taki neprijatelji. Posebno če sta fant in Dostojevskega n je vetovno znam dekle vsak iz svoje vasi, se tako razvije cela Po^k^-i»!' =0 ga tudi dramaiizirati m so ga borba med selom in selom, Dekletova vas =elo uprizorili, toda vsa lepota pride do ve- brani svoje in smatrajo za sramoto, da jim Ijave edino le v roimnu. Vsak inleligenl In je bila deklica ugrabljena. Drugi branijo to, moral imeti lo knjigo na svoji knjižni poli',i. □□□□□□□□□□□□□□□aiaaaaaaaoaaaaaaaaonma □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ "OTROŠKO PERILO" Navodila za krojenje, šivanje vezenje, vsakovrstnega perila, za otroke od dojenčka r do 14. leta. Knjižica je bogato ilustrirana, ima 2 prilogi z 26 različnimi kroji in mnogimi risbami za vezenje. Naroča se pri Upravi „ .en. Sveta" v Trsh» in v Ljubljani. Cena za naročnice „Ž. Svcia" L 3"50» oz. Din. 12*— za ostale in v razprodaji po knjigarnah L 4'50 oz. Din. 16'—, — Vse risbe so uporabne tudi za perilo odraslih, za posteljno in drugo perilo. Cevijarnica Fonessin TRST Odlikovana na madnaroiinl razstavi v Senovi z „Diploma di gran premio' Via Giusepp« Caprin Stav. 5 pri Sv. Jakobu - TAST Kdor iSče obuvalo ceno a vendar lepo ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo In šel bo k „FORCESSINU-ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — najboljše čevlje daja . . . (nti! za delil L48— Üeilü li dl!!» L 48— Piitidm platana v gotoirtiii. Vtiika zatoga «ina, iganja in Ukarin Jakob Perhauc uslinoiillana leti U7I Trst, uia Xidi^Ö, Telef. 2-36 Vedno v ztSogi iii po cenah izven vsake konkurente : pristKH istrski tropijiovcc. kr»ikt t>ri-nievec, in kranjski »Ijvavcc. — LasJiu izdelki r Sumeča viß«, šampanjec, suraeći iatrski reh>ftk, Lacriroa Crisii in druga. — SpecialilcMk: JajOji konjak in Crema marsaU ter raziiovrstiU tJkerii. GncnnHlftlO I se zaupno v VU^HilUinje: trgovino jesivin, ko-lonijal,^ vin likerjev V ULI.CL CIULIA 29. Postrežba ločna. — Priporoča se udani VEKOSLAV PLESNICfiR. UNDERWOOD PORTABLE Nenbliodno potreben v vsaki hišf. Najboljäi spremljevalec na potovanju, zelo praktlSen v vlaku in na parniku. Opremljen s tipkam! za slovensko pisavo. Tehla četrtino i 1 stane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko iz-vräuie isto delo. — Zaktevajte po-iiiidbo s ceniki. Plačilne olajšave. C. A. f^OHOVICH, Trst VIA MAZZINI 17 Za vsako sprejemno ceno prodajam klobuke, slainnike ter vse potrebščine za modistke MINKA HORVAT, modistka, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 10/11. UMETNIŠKI ZAVOD ZA ROČNO VEZENfE MILENAZOR-JEŽEK LlUBLJANA, STRITARIEVA UUCA 7/III. VSE VRSTE BELO IN PISANO VEZENJE. FILET - KLEPTANJE, MONOORAMI, AŽURIRANJE. - ZASTORI POSTELJNI PRTI. - LASTNI ATELJE ZA RISANJE ŠABLON. CENE ZMERNE. - POSTREŽBA TOČNA. ZOBOZDRAVNIK ĐS D. SARDOČ ificcijaltat zä aatae ia zobne bolezai, pcrfekc. oa diUKjsbi kfiiuki ima svoj ambulatorij v TRSTU, Via M. R. Imbriani št. 16/1 (Prej viM S. GiovaoMi] ■ O