]?REG LEDOV ANJE PROSTORS P DATKOV V SVETO E SPLETU A Pili ERU PROJE TA P v STA JEL Miran Janežič, Mojca Kosmatin Fras Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Liubljana Prispelo za objavo: 1999-08-16 Pripravljeno za obiavo: 1999-08-116 lzvieček Intemet nudi enostavna, a učinkovita orodja za uporabo prostorskih podatkov nairazličnejših oblile V prispevku bodo predstavljene nekatere možnosti celovitega pregledovanja prostorskih podatkov v tej tehnologiji. Pregledovanje omogoča kombiniranje besedilnih in slikovnih podatkov ter virtualnih modelov. Dokumentacija v obliki spletnih formatov je uporabna za različne namene: za učinkovito dokumentiranie posameznih projektov, za oblikovanie arhiva podatkov za večja prostorska območja, za uporabo podatkov v lokalnih mrežah, za uporabo podatkov ali metapodatkov prek Interneta in za drnge namene. Opisana tehnologija je pred.slav/jena na projektu Phare CBC Štanjel, podprojekt Kartografska podatkovna baza. V okviru tega projekta je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG s sodobnimi metodami izdelal tehnično prostorsko dokumentacijo različnih oblik in vsebine, ki je drugim izvajalcem na projektu služila za osnovo pri izdelavi načrta revitalizaciie te pomembne kraške vasi. Ključne besede: fotogrametrija, Internet, prostorski podatki, Virtual Reality Modeling Language, virtualni modeli Abstract Internet technology offers simple but effcctive tools for browsing spatial data in different forms. Some examples of complex spatial data browsing 011 the Internet are presented in the paper. Browsing enables a combination of textual and image dala as well as virtual mode/s. Documentation in Web forma ts could be applied for various purposes: e.g. for effective documentation of individual projects, for archiving dala for large spalia/ areas, .for browsing dala in local networks, for browsing data or metadata on the Internet. The Geodetski vestnik 43 (1999) 3 - described technology is prescnted on the Plwre CBC _Štanjel/ CnrtograplziZ Dota base subprojecl. The lnstilute of Geodesy and Plzologramme/1y applied modem procedure,,· to produce technical spatial documcntalion of dijferent formi· and contenls in the fiwnework of this projcct. This docwnentation represenied a ground source far other subprojects in which a revilalization program of' Lhis importanl Kars/ village was prepared. Keyworcl.s: lnlemet, photogrammelly, spatial dala, viriual models, Virtual Realily Modeling Languagc 1 UVOD Prostorske podatke, ki jih dobimo z geodetskimi, fotogrametričnimi drugimi rnetodatmi, prikazujemo na različne načine. Digitalne podatke lal--Jrn prikažemo v obliki vektorskih načrtov ali kart, rastrskih slik, virtualnih tridimenzionalnih idr. Projektna dokumentacija obsega poleg končnih izdelkov tudi tehnično poročilo, izvorni material (npr. fotogrametričn~ stereopare) in druge dokmnente. Če si podrobneje ogledamo oblike digitalnih zapisov posameznih delcv prc,jektEe dokumentacije, ugotovimo, da jih običajno sestavljajo besedilne, vektorske in rastrske datoteke. Uporabnik te dokumentacije potrebuje precejšnje število programskih orodij, da si celotno projektno dokumentacijo lahko ogleda oz. jo uporablJa pri nadaljnjem delu. V tehnologiji Internet smo našli pripravna orodja, s katerimi vse te različne vrste podatkov združimo v enostavnem okolju za prilrnzovcmje in pregledovanje - v Internetovem brskljalniku. V prispevku tcirno na p;:-imen_i_ izdelanega projekta prikazali prednosti in potencialne možnosti takšne rešitve 2 PROJEKT PHARE CBC - ŠTANJEL, PODPROJEKT I".:.ARTOGRAF;3KA PODATKOVNA BAZA Inštitut za geodezijo in fotogrametrjjo FGG je v začetku leta 1999 izdelal proječt Kartografska podatkovna baza za Stanje!, ki je eden izmed podr,ro.iektov mednarodno financiranega projekta v okviru programa Phare CBC programa SL-9506.03.01.0001 ). Osnovna n~loga tega podprojekta je bila izdelava kartografske dokumentacije območja med Stanjelom in Kobdiljem v obsegu ckoli 300 ha, ki je bila tehnična podlaga za pripravo programa revitalizacije t'::ga območja. Izdelano prostorsko dokumentacijo za omenjeno območje digitalno izdelan topografski načrt v merilu l . 1000, digitalni ortofoto načrt v meril•} l : 1000, digitalni katastrski načrt in vklop tega načrta v topografski tridimenzionalni model starega jedra Šta~jela, inventariza~ija lastništva ka, ast~·u ir, zemljiški knjigi, tehnična dokumentacija stolpa v Štanjelu, tehnifrti daborai, Prostorska dokumentacija v digitalni obliki je bila izdelana s sodobnin1i fotogrametričnimi, geodetskimi in kartografskimi metodami. Faze ir-1edbe projekta so bile naslednje: o naročilo aerosnemanja v merilu 1 : 5000 o meritve oslonilnih točk z GPS-jem in izvedba aerotriangulacijc o fotogrametrični zajem in tetenske meritve o izdelava topografskega načrta in digitalnega ortofoto načrta ....__.,_.-=c~,,22-il"•~.ilšs/ Geodetski vestnik 43 (1999) 3 'r, ! o vektorizacija katastrskih načrtov o izdelava tridimenzionalnega modela starega jedra Štanjela o pridobitev podatkov o lastništvu na parcelah za območje projekta iz katastra in zemljiške knjige o terenska izmera in izdelava načrtov stolpa o izdelava tehničnega elaborata. Naročnik projekta (Regionalni center za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo - REC) je pripravil zdo natančno specifikacijo o obliki in formatih zapisa posameznih izdelkov. Zaradi relativno velike količine podatkov in različnih oblik teh podatkov se je izvajalec odločil, da za predstavitvene namene na lastne stroške pripravi celotno dokumentacijo v obliki spletnih strani. S tem smo želeli naročniku in ostalim sodelavcem na drugih podprojektih prikazati tehnično rešitev za shranjevanje in pregledovanje prostorskih podatkov, ki smo jo prej že preizkusili na projektih dokumentiranja objektov kulturne dediščine. 3 PRIPRAVA DATOTEK V FORlVIATIH SVETOVNEGA SPLETA a pregledovanje datotek v Internetovem brskljalniku je treba le-te zapisati v ustreznih formatih. Besedilne datoteke zapišemo v obliki HTML HTML je kratica za HyperText Markup Language. Rastrske slike zapišemo v formatu GIF ali JPG. Vektorske datoteke v formatu dwg je treba zapisati v obliki dwf (Drawing Web Format). Za pregledovanje vektorskih načrtov v svetovnem spletu potrebujemo poseben gonilnik (npr. Whip driver, ki ga dobimo na naslovu www.autodesk.com). Za prikaz tridimenzionalnih modelov se uporablja format VRML (Virtual Reality Modeling Language ). Zapis modela v formatu VRML-ja lahko poteka na več načinov: npr. z uporabo posebnega vmesnika ali programa ali s pretvorbo modela v komercialnem programu. Virtualne modele v formatu VRML pregledujemo v različnih programih (npr.: Cosmo Player: www.cosmosoftware.com). Virtual Reality Modeling Language je zelo zanimiv in uporaben format zapisa virtualnih modelov, zato na kratko podajamo nekaj več informacij o njem. Decembra 1997 sta Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization - ISO) in Mednarodna komisija za Elektrotehniko (International Electrotechnical Commission IEC) določili VRML za mednarodni standard (ISO/IEC-14772-1:1997) za tridimenzionalno večpredstavnost in skupno rabo v virtualnem svetu na Internetu. Že pred tem je VRML postal praktični standard za izmenjavo in prikaz podatkov med sistemi CAD, sistemi za animacijo in programi za tridimenzionalno modeliranje. VRML je tudi vključen ali upoštevan v prihajajočih standardih, kot so MPEG-4, Java 3D in drugi. VRML je opisni jezik, ki omogoča zapis geometrije in obnašanje tridimenzionalnih objektov ali virtualnih svetov. Virtualni modeli so lahko samostojne datoteke ali skupina datotek, ki se hkrati naložijo v program za pregledovanje in upravljanje. Takšne datoteke obsegajo enostavne objekte ali zelo zapletene modele. Datoteka VRML je UTF-8 ali ASCII-besedilna datoteka, ki jo lahko pregledujemo in urejamo z urejevalniki besedil ter zapišemo kot besedilo v zgoraj opisanem formatu. Glavne prednosti zapisa podatkov v formatu VRML so naslednje: uporablja sistem oken in je neodvisen od operacijskega sistema, podpira tiskanje PostScript, zgrajen na vrhu tehnologije OpenGL, definira standardni zapis za izmenjavo tridimenzionalnih podatkov, podpira Geodetski vestnik 43 (1999) 3 nastajanje novih objektov, omogoča enostaven postopkovni model za tridimenzionalno interakcijo. o imamo vse datoteke, ki tvorijo projektno dokumentacijo, pripravljene v ustreznih spletnih formatih, izdelamo ustrezni indeks z uporabo procedur Java script. Datoteke pregledujemo z enostavnim klikanjem na povezave (hypertext). Pri pregledovanju vektorskih načrtov v formatu dwf lahko uporabljamo običajne grafične funkcije (npr. zoom, pan, page up/down, layers). Virtualne modele pa lahko pregledujemo z različnimi ukazi (npr. zoom, pan, rotate, tilst, slide, float). 4 PRAKTIČNI PRIKAZ UPORABE PROSTORSKE DOKUMENTACIJE NA PROJEKTU ŠTANJEL Za izdelano prostorsko tehnično dokumentacijo, ki je opisana v poglavju 2, srno najprej pripravili zapise datotek v spletnih formatih po postopku, ki je opisan v 3. poglavju tega članka. Za prikaz različnih projektov v tem okolju smo pripravili sliko Slovenije s povezavami prek imen krajev (Slika 1). f f,fo fd~ :[!'o'.~ Qo F~·,01te~ !:!"'1;:i EI -~ . . J jJ GJ 'j;j 8 .".'! ).,) :;O ~ :d/ ::1 El,;,,k S!® R~l1~m Hotne- Seaich Fawnte~ Hi?low C!iW::-nd: Fu!i:cwen M.:,:I P11nl Ed,l ;Addie:::. _.k) D\Ho1G,:,\HH!LD0\.c.-r,entaci1a\slc,,td,nl Slika 1: Lociranje projektov v okolju Internet Explorerja S klikom na povezavo (Štanjel) se pokaže prva stran projekta z indeksom na levi strani (Slika 2). Indeks je oblikovan v obliki drevesne strukture. S klikanjem na povezave dobimo vpogled v različne oblike dokumentacije. Geodetski vestnik 43 (1999) 3 Vseh možnosti v prispevku ne moremo prikazati, zato smo izbrali nekaj najbolj zanimivih oke11o Pregledovanje topografskega načrta je prikazano na sliki 3. Kot smo že omenili, lahko načrt povečujemo in zmanjšujemo, premikamo, vklapljamo in izklapljamo sloje, itd. ~~~.IIQl[<"~!!.U!f;J;;l,iiilt\t~L~fil~~-~-l~ly;~;UJalJ,~:f'.~\c";f,:lW4&>JJJf:iJ1,I;ti!-%;/-~t;::i,?~~-~?i~3it:~~~™~~:..J.~~ Ei~ [