( zeiting)
rj

T torek S« MoKopoi^ka
1848.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in siccr vsaki torek in pctik. Predplačuje se za cclo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še % gold. Za po pošti pošiljaiio Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Slovenski jezik in pisarnicc.
(Dalje.)
Prizadevajmo si:
4. da tudi oblasti ložejše stvari in pisma po slovensko pišejo. Tukaj se že spet na domorodce obernemo. Mi ne moremo drngači; oni so, kakor bi rekel, očeti našega naroda, oni so glava, ktera za narod skerbi, oni so serce, ktero ves narod obseže. Zato, domorodci dragi! kteri ste v javnih službah v Slovenii, začnite po malo naj ložejše stvari po slovensko pisati, posebno take, ktere pripro-stemu ljudstvu v roke pridejo; postavim: vsako oznanilo (Kundmachung, Verlautbarung, Edikt, Currende), ktero se pri pisarnici in tudi na hišah županov javno nabije, da bi ga Slovenci brali; vsaki oglas, vse ukaze, zapovedi, zakoni (postave) pisma plačilna (Quittungen) in tako dalje. Nektera službena pisma so tako jedno-slavna (einforniig), da se tiskati dajo, ker je potreba v njih samo vlastna imena premeniti, taka pisma naj se po slovensko tiskajo. — O Masti in verle častnike pa javno v naših no-vinah „Sloveniji" imenujmo, da se domorodno misleči Slovenci nad njimi razveselimo, da nemarni lep izgled imajo, da mi domorodne uradnike spoznamo, ker jih bodemo potrebovali. — Mi dobro vemo, da je to težka reč, upeljali slovenščino v pisarnicc, kjer je do sadaj le nemščina ali italianščina gospodovala, pa iskrenemu domorodcu nič ni pretežko, samo začnimo, s časoma se bode samo od sebe po-lajšalo, kadar se malo navadimo : brez truda ni kruha. Je le potreba začeti, saj nikdo pameten ne lirja, da bi moralo vse, kakor bi mignil, se po slovensko pisati, mi dobro vemo, da se star dob, nemščina ne da s jednim maham posekati; začeti pa vendar moramo—kdor ne začne, ne bode nikdar dokončal.
Prizadevajmo si:
5. da k našim novinam „Slovenija" slovenski oglasitelj (Amtsblatt, Intelligenz-blatt) dobimo za vse Slovence na Krajn-skim, Štajerskim, Koroškim in v Primorju. Sdružimo se v tem, ne dajmo se razločiti; naša „Slovenija" stane se po tem, kakor bi
rekel, službene novine roda slovenskega. Nap-čno je jiskati oglase v četirih nemških novinah, ktere bi lehko vkup v jedilih slovenskih imeli. Neumno in škodljivo je, kar bi imeli Slovenci zvedeti in dopolnovati, kar Slovence zadene, oglasovati po nemško, da vsi Nemci v svojih J18 deželah in deželicah zvejo; Slovence pa pustiti, da nedolžno skoz to škodo terpijo, ali se celo zato še kaznujejo. — Nekde na Koroškim imajo navado, kadar si krava kak tern v nogo ubode in hromata (liinkt), grejo in zavežejo nogo mizi namesto kravi; ravno tako na robe se meni zdi, kadar se to po nemško v nemških novinah celej Germanii oznani, kar le Slovence zadene. Kako bi pa oglasi-telja za vse Slovence našim novinam Slovenija" priskerbeli — to jaz ne vem; prosimo svetuj in pomagaj nam v tem, kdor zna in more. Pred vsim mora se vsim oblastim svetovnim in duhovnim, ktere imajo s Slovenci opraviti, ukazati, da vse službene oglase uč-redništvu „Slovenije" pošljejo in natisniti dajo. Uradniki slovensko znajoči naj napišejo te o-glase po slovensko, neznajoči slovenščine morejo brez skerbi po nemško jih napisati, bodo jih že v Ljubljani poslovenili. Tak slovensk
oglasitelj za vse Slovence bi bil za našo stvari za tiste moramo zato naj pred poskerbeti in v neizmerno koristen; naše oblasti in naši urad- nje naj iskrenejši domorodce namestiti. Komu niki bi se v jeden mah prepričali, da nam nilbodeš srečo svojega naroda rajši zaupal, is-šala (Spass) s slovenščino, temoč tverda res- krenemu domorodcu ali nekakemu ptujcu? Sam niča. V nemških ali italianskih novinah v obče Bog nas vari te nesrečne misli: da v višjih naših oglasov ne potrebujemo, ako jih pa tam častili in uradih naše Slovenije bi Nemce in nemški ali nemškutarski uradniki imeti hočejo, Nemškutarje pustili in samo v nižjih malo po-naj tiskarino sami plačajo!	ravnali. Mi bi v svojej slovenskej dobroserč-
Prizadevajmo si zato, da se slovenščina nosti mislili, da se je nam želja izpolnila in mi upelje v opravila posebna, da se v javne službe bi ostali lepo na cedilu. Kaj bi nam pomagalo, namestijo samo častniki, kteri popolnoma slo- ako bi v nektere nizke in male službice Slovensko znajo, da se pri vsih naših oblastih venci prišli, postavim: za pisarje, za Dorf-slovenska pisma sprejemajo in da k »Sloveniji" richter-je, za beriče? Kaj bi nam bilo bolje? slovenski službeni oglasitelj za vse Slovence Koliko bi nam v teh službicah mogli naši ljudi dobimo, —in pred kakor se nadamo, bode naš pomagati? Nič! —Visoka nemška ali nemšku-dragi in mili slovenski jezik pri naših duhov- tarska gospoda v višjih oblastih bi naravno nih in svetovnih oblastih jezik službeni.	vlekla na nemško in nemškutarsko stran. To
Ktera pisma se pa morajo pri tej priči je vsigdar in povsod taka. Similis simili gau-začeti po slovensko pisati? v kterim narečju det; kovač se kovača veseli. Ne bilo bi dolgo (Dialekt)? kteri uradniki in ktere oblasti se in tudi iz nizkih službic bi spet domorodci morajo naj pred ponoviti (restauriren) in po- zibnili; vsaki skerbi svojim starešinam (Vor-slovcniti ?	Igesetzten) dopasti, vse bi začelo spet nem-
Vsa pisma v jeden mah ne moremo pisati I škariti. To ne rečemo, da bi koga hoteli očer-po slovensko, vsaki naj začne in oberne, k a- uiti, to je povsod tako nasvetu, mi smo to že kor se mu ložcjc godi. Upotrebovati mora- skusili. —Slovenci so bili od nekdaj svoboden ino slovenščino blizo tako kakor jo v kmetij- narod, so bili med seboj jednaki in ravni pred skih novicah in v „Sloveniji" pišemo; pa mi sodam, so imeli svoje domače vladarje, blizo smo vtem močno svobodomiselni (liberal); do leta 769. Vletopisih se sicer njihova ime-nam je vse jedno, ali povleče kdo malo polna ne poznamenajo, poslednji trije so se ime-krajnsko, ali po Štajersko, ali po koroško, ali uovali: Borut, Karat, Borutov sin, in Hotimir. po istrijansko, samo da je slovensko — in ako Kari imenovan Veliki je jih preobladal, in jim bi se komu primerilo, da bi na pol nemško ali I je pustil vso slovensko gospodo, tudi slovenske latinsko zakrožil, mi bi mu nič ne zamerili, župane, poglavarje in slovenske oblasti, samo začet i je težko, in velike hvale je vreden, kdor I da je slovenske dežele razdelil na kraje (Mar-po slovensko težko piše, pa se truda vendar ken) in je vvsakim od njih postavil jednega ne ustraši in se slovenščine služi. Vlastna nemškega Markgrafa za naj višjega pomična oseb, krajev, vesi, mest, gor in tako glavarja —in kaj je temu sledilo?—Markgraf dalje se morajo pisati pravilno po slovensko in je privlekel, kolikor je le mogel, svojih Nem-za sadaj zraven tudi še po nemško, postavim: cov v deželo, jim je naj lepši službe podelil. Bučar(VVutscher),Čičečov(Tschitschetschoff); Le kar je bilo nemško, je bilo gospodsko, le Živkovič (Schiffkowitsch); Goričani (Gort- kdor je nemško znal, je mogel v višje službe schach), Plesišče (Tratten); Celovec (Kla- priti in se Markgrafu in njegovej nemškej genfurt), Bele (Flitsch); Borljanka (Florijan- gospodi prikupiti; slovenskim županam in poka), Kozji lierbet (Kozril Erbeth). — V pi- glavarjem so njihove stare naslove pustili, da samicah pri oblastih naj piše vsaki tako kakor bi narod s tem slepili, oblast so jim pa blizo se mu zdi, da je naj pravilnejši, v učilišča se I vso vzeli. Slovenski poglavarji so Markgrafu mora pak upeljati čisto ilirsko-slavensko narečje, in njegovej nemškej gospodi samo pomagovali, Vse oblasti za Slovence postavlene se mo- narod podjarmovati in ga tlačiti. Slovenski rajo posloveniti, naj stanujejo na Slovenskim žlahtniki so tudi počeli nemškariti; to je na-ali na Nemškim; postavim: v Gradcu, ali v ravno: Regis ad exemplum totus componitur Gorici ali v Ljubljani. Oblasti ktere so samo orbis. —Tako je šlo to napred vsigdar slabeje, za Nemški Gradec, morejo biti tverdo nemške; dokler nismo prišli —Bogu bodi potoženo,— oblasti za celo Štajerško morejo pak uradovati tam tje, kjer se sadaj znajdemo. V vsih naših tako dobro po slovensko, kakor po nemško, častili, pri vsih oblastih se košati nemščina; ker so zajedno za Slovence in Nemce: ako slovensko govorijo skoro le kmeti, in že njih ravno bi v Nemškim Gradcu stanovale. — Bolje naši protivniki le zasmehujejo, ali kak Slove-e pak vendar, ako si svoje slovenske oblasti nec poželi v Sloveniji slovensko pismo, ga iz priskerbimo in se Slovenci sjedinimo; kaj in pisarnice izpodijo, kakor se je v Štajerskej coliko od Nemcov pravice v djanju očakovati prigodilo; v slovenskih mestih se po slovensko moremo, kaže nam sborGradski in Celovški— peti pripoveduje, kakor se je v Ljubljani vlani kjer od Slovencov še vedeti nič nočejo, še zgodilo; za slavenske dežele se Nemci inMa-manje pak od pravic naroda slovenskega. Ne g j ari tergajo, Bog jih ubil? Naša Slovenija dajmo se slepiti, temoč glejmo, da se v jeden je „urdeutsch", skoz in skoz nemška, kakor narod sdružimo, kjer bodemo v posebnim sboru pravijo; naše cesarstvo mora zibniti, to so želje po domače in po bratovsko med seboj ravnali naših protivnikov. Mi bi imeli naše sine v in za svoj narod in svojo domovino poskerbeli. Frankfurt pošiljati, da bi se za nemški dobiček Glede učilišč bodemo slovenščino upeljali vojskovali in svojo kri prelivali; davke bi tudi naj pred v nižje učilišča in potle v višja; imeli njim plačevati in za to od njih nemške to je naravno — vse drugači mora biti glede [zapovedi sprejemati.
/e s tisto novo nemško
pisarnic. Tukaj moramo začeti ravnati naj pred na naj imenitnejši strani, v naših naj višjih častili in uradih. Najvišji javne službe so za naš narod naravno naj važnejši
vero se začnejo v naših krajih, v Marburgu, okolo kvasiti. Kteremu Slovencu bi pri vsem tem kri ne zavrela? Pa te nesrečni nemški element (živelj) je nam tako škodoval, de ne-
kteri neslani nemškutarski Slovenci za vse to nesrečo, v kterej naš narod tiči in za vse nevarnosti v kterih se ravno sadaj zna jde, nič ne marajo, in ali se kak domorodec možko in neustrašivo oglasi za pravico, ktera našemu narodu pred Bogam in svetam gre, že začnejo žlebedrati in gobecovati! Sram jih bodi! — Kako se je pa začela ta nezgoda, da je naš narod tako globoko v to nesrečno nemško blato zabrodil? Samo jeden nemški jVlarkgraf se je v vsakim kraju (Mark) za naj višjega poglavarja postavil in odtod vsa ta nemškari ja: Od glave riba smerdi. Zato: V naj ime nitnitnejše, to je v naj višje javne časti se morajo naj iskrenejši domorodci po staviti — naj pred se morajo posloveniti naj višje oblasti v Sloveniji, potle pa tudi vse nižje (Konec sledi.)
Krajnskim fužinarjam.
Ze ene leta sini od dne do dne se bolj temni obnebje naših fužinarjev. Cc jim bo ravno pri nar derznejšili okolšinah težko še kdaj minulosti enaka prihodnost zasijala, so vunder še sredstva in pripomočki, njih oslablcni blago-stan saj poboljšati, zakaj ne le množina fužin, s kterimi se jc poganjati treba, jim tako občutljive rane dela, ampak tudi slabe in pomank-ljive deželne postave, nerodno obnašanje v obdelovanji in drugi zaderžki. Te odpraviti, kar je nar bolj mogoče, je tim bolj potrebno, ker bi znala kupčija z tim za našo deželo tako imenitne reči zastati, in tako ubožtvo z svojimi prestrašnimi nasledki čez nas planiti. Visoko važnost te reči je, kakor se vidi, naš sedajni minister kupčije dobro spoznal, ker je v tih rečeh znajdene može v Celovec skupej poklical, se tam o tih rečeh in njih zaderžkih v koroški deželi pogovoriti in posvetvati. Nam je neznano, čc se jc to po prošnji koroških fužinarjev zgodilo ali ne, mi samo opomnimo, da bi bilo tudi za naše fužinarje posebno po trebno (kar sc po naši vednosti še ni zgodilo) velike in mnogoverstne zaderžke ministru alj pa deržavnimu zboru razložiti, in tako pervo stopnjo za poboljšanje svojiga stanu storiti. To bi bilo k tim bolj času primerjeno, ker na eni strani kupčija zastaja, in za pomoč upije, in se na drugi strani vidi, da postave glede tih reči še ne bojo tako kmalo v posvetovanje der-žavniga zbora prišle.	G.
Drugo odperto pismice g. Ambrožu.
Moje opombe v dopisu 12. t. m. v Sloveniji, in pa pohvala vcrliniu poslancu g. Doliaku izrečena so Vam priložnost dale, Odgovor v 24. list Slovenie poslati.
Minioidši vse, kar v tem odgovoru gosp. Doliaka zadeva, Vas tu svečano zagotovim, de v svojih dopisih nikoli te ali une osebe pred očmi ncniam, ampak le blagor naše domovine, tiste domovine , ki komej iz dolge bolezni vstajati počenja, in ki toliko zaderžkov in protivnikov ima, ki sc njenimu popolnimu ozdravljenju nasproti stavljajo. Ravno kakor z veseljem in z hvaležnostjo vsaktero stopinjo, ki jo Vi storite za blagor Slovenije mile ali kdor si bodi, jez in z menoj vsaki pravi rodoljub sprejme in za to mi bodi priča moje pervo odperto pismice v 27. listu Novic; ravno tako sc žalost naših sere rada polasti, ako v djanji tega ali uniga podpornika Slovenije kaj zapazimo, kar nam le sumljivost zastran iskreniga rodoljubja obuditi zamore; in k takšni dvombi ste nam Vi, spoštovani gospod, že nekterikrat priložnost dali, na dunajskim vseučilišu, in tudi deržavnim zboru.
Glede na Vašo opombo „klcr pa zraven ne sovraži Nemca, za to ker je Neme", ako mene zadene, odgovoriti moram, de že več let med Nemci prebivam, in dosti odkritoserčnih prijatlov med njimi štejem, de tedaj tudi jez Nemcov kakor takih nc sovražim, sovražim pa tiste Nemce, kakoršni v zboru na levi plati na kraju sedijo, in studim tudi Slavjane, ki njih z dušo in telesam postanejo, kteri za Austrijo nič ne
marajo, ampak njo, in vso postavnost podko-pujejo, tiste dražnike namreč, ki reko, de brez Nemcov je ni svobode, ki povsod na celini svetu s sovražniki Slavjanov potegujejo, ki bi iz nas radi večne Helote napravili. Te in njih tovarše sovražim.
To so moje v ti reči odkrito in zadnikrat izrečene besede. Slovenci! bodimo složni, saj naš namen drug biti ne more: kakor slovenski narod do pristojne veljavnosti v družbi svobodnih austrijanskih narodov povzdigniti. Bog ohrani mogočno, resnično svobodno Austrio! in blagoslovi djanje rodoljubov!
V Beču 37. Kimovca 1848. Peter Kozler.
Austriansko Cesarstvo.
Dunaj.
25. Kimovca 1848.
V 24. listu Slovenije odgovori g. Ambrož dopisatelju iz Dunaja, kateri je mene kakor za pravico in narodnost vnetiga poslanca pohvalno omenil, in me prav iznenada poprime in moje rodoljubje ponižati, sebe pa povzdigniti skuša. Nečem vzrokov razlagati, kateri so g. Ambroža k temu prisiliti vlegnili, vendar opomniti moram, dc je svobodno mislečimi! možu nedostojno in za zbornika nečastno, svojiga tovarša, brez de mu je priložnost dal, grajati, sebe pa hvaliti in v ta namen clo dogodbe skaziti.
G. Ambrož dvomi, dc se jez za slovensko domovino, naš jezik in našo narodnost potegujem, in pravi, dc tudi v seji 11. t. m. nisim za Slovence in sploh v zmislu Slavjanov govoril. Na to lc rečem, dc so moje misli, tistim, kateri me poznajo, dovelj znane, kar pa opom-neno govorenje o narodnosti in posebno1 o slovenski (h kteri sc jez z ponosam štejem) vtiče, je živi dokaz jednoglasna pohvala cele slavjanske stranke v zboru, ktera je moje takrat izrečene besede spremljala. Te besede vsaki lahko v uradnih naglopisnili poročilih ali razlagali bere, iz katerih se bo prepričal, de v ti sednici ni bilo nikakoršniga govorenja o enakopravnosti narodov, ktero vsakteri spozna, ampak samo o vlogi dalmatinskih poslancov, tedaj čez posebni (specialni) predmet, čez ka teriga sim jez, kakor ud in besednik odbora za prošnje po odločbi odbora, predlog storil, dc se imajo vsi pogovori deržavniga zbora za dalmatinske poslance, kteri nemškiga jezika ne umijo, prestaviti.
Temu predlogu se jc g. Boroš vstavil, in velikih potroškov opomnil, g. Ambrož pa Bo-rošu pridružil, rekoč, ako bi se to privoljilo, bi tudi on to za Slovence lir jati moral. Naraven je bil tedaj moj odgovor, de to za slovenske poslance potrebno ni, ker vsi nemško znajo. Ako pa g. Ambrož misli, de bi prihodnič utegnili tudi taki izvoljeni bili, kteri nemškiga jezika znali ne bodo, samo opomnim, dc moj predlog je bil le samo naklep na prošnjo dalm. poslancov, in sicer samo za letašni ustavoda-javnizbor; tedaj nikakoršniga načelniga vprašanja (Principienfrage) obsegel ni;—in de bi jez pervi bil, kteri bi enako za naše slovenske poslance tirjal, ako bi tovarša našiga rodu med nami imeli, ki nemško ne razumi.
Razloženje g. Ani. pa, de je predlog g. Boroša z 244 proti IG glasam poterjen bil, ni resnica. Boroš ni nobeniga predloga oznanil, ampak je samo popravek (amendement) čez predlog storil, de naj vse jezike obseže, in sicer zato, de bi bil zbor zavoljo velikih zaderžkov od predloga odstopil in zoper njega lasoval. Dokaz tega namena modriga (?) g. Boroša je, de je on sam proti svojimu amen-dementu glasoval.
Opombi g. A. čez moje zastran podložtva izrečene besede pa to odgovorim, dc zavoljo govora in glasovanja za primerno odškodovanje nisim že pokazal de nimam ljubezni do svoje domovine in našiga naroda, ampak samo spričal, de perve vodbe pravičnosti in primernosti pozabil in zatajil še nisim in de sim bolj
v zmislu našiga pravično mislečiga naroda, in kakor samostalen in od vsaciga ptujiga vtoka prost mož, po lastnim prepričanju in previd-uosti svobodno govoril in delal, ne pa po vodilih in mislih strank se omahaval, ali pa za našo skupno domovino, za Austrijo imenitniga in razsodivniga glasovanja se ogibal.
Doliak.
Ustavni odbor je že izročil deržavnimu zboru načert osnovnih ali podstavnih pravic (Grundrechte), čez katere se bode zbor kmalo posvetoval. Ustavni odbor (Verfassungsaus-scliuss) se bo zdaj lotil politiškiga razdelenja Austrie in za to bi kaj važno bilo, de bi se podpisane prošnje za zjedinjenje vsili Slovencov ako jih še kdo kaj ima, v Dunaj poslale; de se naši poslanci prepričajo od volje slovenskiga naroda.
Minister Latour jc v razpisu vsem gene-ralam in vojaškim veliteljam zapovedal, vojšake podučiti, dc je resnična volja nj. veličanstva, narode austrianske le po dani ustavi vladati, in de naj vse protiustavne misli pregnati in iz-koreniti gledajo.
Slovenske dežele.
V Ljubljani 2. t. mes. Prepir zastran krajnskih deželnih barv je k zadovoljnosti vseh rodoljubov do konca prišel. Ministerstvo je barve: rudečo-modro-belo, ktere so bile od nj. veličanstva leta 183G odločene, in za ktere so se vsi domorodci po Krajnskim poganjali, poterdilo in s tem so sramotno v nič prišle vse kovarstva, kterim se je bila birokracia v paj-dašlvi s zarjavelimi stanovi, ki so v poterjenji rumene (žolte) barve polerjenje svoje nekdaj-ne rajnke veljavnosti iskali, in z Nemci, ki so pozneje iz modriga černo napraviti in tako černo-rudečo-rumeno znamnje priinešetariti mislili, tako radovoljno ponudila in za rumeno vse žile napela. Ker sta se za obrano pravih postavnih deželnih barv gospoda Baumgartner, velitelj Ljubljanske narodne straže in pa Dr. Bleivveis vodja slovenskiga družtva tako krepko in srečno poganjala, je bila njima sinoč od akademijske mladosti in od rodoljubih narodnih stražnikov lepa bakljada napravljena, od ktere sc jc vsak Slavjan z veselim prepričanjem domu podal, de je zmaga naša gotova, proti kteri je žilenje male pesti Nemcov in slepih Slovencov smešno počenjanje. Sosebna hvala pa gre v ti reči gospodu Ambrožu na Dunaju, čigar kot slovenskiga poslanca veljavna beseda je vse birokratiške mreže, v ktere je bilo ministerstvo že že zapleteno, ko pajčino razdjala. Bog živi Slovence !
S4 Od Mure 27. Kimovca. Nekoliko bano-ve vojske je 11. t. m. iz bližnjih hribov videti bilo, posebno pa na večer množina ognjov o-koli katerih so vojaki sede veselo popevali ilirsko „0j!" in druge slavjanske pesmi, da se je razlegalo daleč okoli do ogerskih bregov.— Slavjan si popeva na samem ino v družtvu, pri delu ino pokoju, v sreči ino nesreči, z veselim sercom in popevaje gre v boj za pravico, za domovino.....in s petjem še si grenko
smert sladi. — Da je južno-slavjanska vojska pri Kiš-Komoranu smo zvedli, gde pa je že zdaj, že ne vemo, ker Novine d. h. si. še le za 8 dni dobivamo, kaj pa nam ljudje iz Prekomurskega povejo, so laži, katere tam in tudi pri nas Zidovi raznašajo. Tak je n. p. tukaj jedan pravil, da so Iliri pri Kaniši 500 ljudi zgubili, padali so kot snopje na njivi, od Ma-gjarov pa ni jedan ranjen. Zarad tega že vsa vojska nazaj gre, ban Jelačič pa je vlov-Ijen. Magjari se borijo za svete pravice z okrutnimi puntari, Slovencom pa ne bodo nič žalega storili. O to so vam dobri ljudje, Ma-gjarčeki, le z njimi potegnite i. t. d.
Zidovi (Judje) zdaj pri Slovencih srečo išejo, pa ker tak debelo lažejo, jim malo uspeha obečamo. — Slovenci! Židovi so se z Nemci ino z Magjari združili, da zaterejo slavjanski rod in njegovo svobodo, poglejte
samo v Beč, na Ogersko, na Poljsko njim saj ne bodete ne besedice verjeli.
Tukaj sem se je i/. Ogerkiga nje iz topov slišalo 21. proti večeru
str
pred poldnevom, od kod pa in nilo, še ne vemo.
elja-, in 23. kaj je zname-Vlastimil.
Dalmaeia.
Iz Trnoskoga na 20. Kimovca 1848.
Če se v daljnih krajih sliši, kako milosti vredni so kristijani prebivavci zemlja stoječih pod turškim žezlam, kako te verne duše brit-ko zdihujejo k nebu za rešenje od trinogov ino kako ravno zdaj Turci svojo nečlovečnost kažejo z preganjanjem krestjanov itd. se tajisti veliko motijo, kateri mislijo, de to vse se godi na zapoved turskiga cesarja v Carigradu. Temu revežu se na priliko enako godi, kakor se
je do malo mescov godilo nekimu imenitnimu deželnimu poglavarju, katerimu so njegovi dvorni uradniki otrobe za ječmen prodajali. Turški cesar dobro spozna, de je čas prišel, v katerim ima tudi on z svojim ljudstvam edan korak naprej storiti, če hoče obstati prestol njegov. Iz tega namena onpošilje dobre ukaze, odverže napčnosti starih, ino zapoveduje, de se imajo boljši postave dati. Pa kdo njega posluša? Gospodarji so Turci, le oni znajo čitati ino pisati, zakaj turška politika ni nikakor pripustila, de bi krestjani svoje otroke pošiljali v šole, ter krestjan je le za delati ino samo za služiti Turčinam. Tedej kadar pride kaka dobra nova postava, katera malo po svo-bodnosti ali enakopravičnosti Turkov ino kre stjanov diši, turški uradniki ino velitelji jo odpravijo ednako, kakor so nekidan delali ne daleko od vas, ljubi rodjaki! pravijo — ad aeta — to hoče reči prazne marne. Turci si kaj dobro dopadejo u svoji lenobi, če tako rekoč morejo valjati se po plečah krestjanov, ino močno so začeli glave utikati ino šeptati, kadar so slišali, de cesar v Carigradu tudi začne skerbeti za svoje podložne krestjane. Tu ino tam se je glas zaslišal od Turkov, de njih cesar ne spoštuje več njih koran ino de zaničuje Mahomeda. To je začelo pašetu v Travniku močno po glavi goditi, pa on ni videl, kako pomagati si. Pride pred malo tednov ukaz od stolskiga gradu v Travnik za razglasiti vsim glavarjem od sel. Paša pokliče jih vse skupej, pa kako močno se začudi vidivši, de so sami turški glavarji došli, krestjanskih pa ni bilo. On praša za uzrok. Turci mu odgovore, kaj se potrebuje tukaj kerstjanov, ali nismo mi verni Mohamedovi, hočeš, de ker-stjani ednake pravice uživajo kakor mi? To ne more nikakor biti.
Paša serdit čez to naopako ravnanje, pro-tivno carskimi! ukazu, veli, de se ima zbor raz-iditi, ino piše pismo (knjigo) na cara, molivši ga, de mu per ti priči pošlje vojšakov, če noče, de se nepokorni Turci vzdignejo proti svojimu gospodarju. Ni davno, de je došlo 4000 voj-
turške sužnosti. Pa, reče, saj je vse zastoju, nas ne sliši nobeden, naše tožbe ne pridejo svetu na znanje, mi smo pozableni od svojih bratov ino Bog zna, če bo kada našiga terp-lejija konec. Z menoj je bil tudi oficir hrabri-ga hervaškiga regimenta od Like z 8 stražani, ta njemu pokaže te junake vitežkiga naroda, potolaživši ga: Polerpite se še malo, zdaj narod čigar mladike vi tukaj vidite, še svojo hišo zida, ino nikar ne dvomite, de berš ko bo ta hiša sozidana bo vdarla ura vašiga odrešenja. Oj, plane pop u besedo, z očmi proti nebu obernenimi, z besedami starčka Simeona v s. pismi. Če bi meni pripustil g. Bog ta dan viditi, rad bi potlej vmerel, ne želim več. Pa bojim se. de ne bodem najden vreden veselja. Mi smo ga tolažili ino priporočivši Bogu smo se ločili. Pa pogovor smo mogli imeti v talianskim jeziku, de niso nas Turki
šakov v Mostar, glaviti
grad Ercegovine ino
radovedni smo na izid tega.
V Zagrebških novinah je bil na znanje dan načert, kateri je zapopadil glas kresljanov upijočih na pomoč; to ni Turkam nič kaj do-padlo, ino malo je manjkalo, de zavoljo tega niso Turci po Herodskim načinam vse krestjane poklali, za umoriti pisatelja imenovaniga na-čerta. Vezir od Mostara je poklical vse du hovne svoje krajine v Mostar, v pričo njih je bil prebran tisti načert iz hervaških novin ino vezir praša: Kdo je to pisal? Prosti kmet ne zna pisati. Vi popi sami znate pisati, vaš mu-rečep (tinta) ino vaše peresa gredo čez meje, pa zdaj morete meni vsi priseči, de hočete vsi zvesti ostali svojimu pravimu caru v Carigradu. Mogli so priseči, ni bilo drugači, ino jaz mislim, de je to vzrok, zakaj se ne sliši več i. Turškiga. To je meni pripovedal neki kre st janski pop na Turškim, z katerim sim unidan imel priložnost govoriti, on je več, kakor enkrat pristavil, kako veliko imajo terpeti naši na Turškim, ino kako želijo rešeni biti od
mogli razumeti, ki so z odperlimi ustami v nas zijali.
Še malo hočem pristaviti od naše Dalma-cie, Bog daj, de bi mogel pisati od naše slo' venske (!) Dalmacie.
Velika suša je zadnje upanje kmeta v Dal maciji pokončala, nar starji ljudje ne pomnijo enake suše, kakor je letaš, ni bilo deža, se more reči od uskersa (velike noči), če je tudi padla za 2 ali 3 ure, je bila nasletlvana od burje, katera je vse še bolji posušila kakor je bilo pred dežam. Zemlja je slabo rodila ino naše upanje je bila bližnja turška zemlja, pa kaj se godi, Vezir od Mostara je prepovedal žito iz turške zemlje v naše krajine prepeljevati. Bog sam ve, kako bodemo zimo preživeli. Po-mankanje ne samo zdrave, pa vse vode sploli nam je v nekterih selili hudo živinsko bolezin naključilo, živali popadajo, kakor muhe. Na Bražkimu otoku (isola della Brazza) se proda edna oka vode po 8 krajcarjev ino edna oka vina po C krajcarjev. Zelenjave ni prav nič, ino akoravno je marsikter posestnik pridno polival svoje zelje, močno sonce ga je požgalo.
F. Šmid.
Ogerska dežela.
V Brezovi v Nitranski županii 23. Ivim. Po prijatlu smo dobili sledeče za nas Slovence kaj važno pismo nekiga rojaka našiga, ki se na Slovaškim za svobodo Slavjanov bojuje :
Svojo obljubo, ti iz našiga boriša pisati, ti še le zdaj izpolniti zamorem. V saboto 17. Kimovca smo odšli (nas 600 dobrovoljcov) iz Dunaja, slavjanske žalostne ino junaške pesmi prepevajo, in ko smo v Pisek na Mo-ravskem prišli, smo tam že Slovake z vozmi za našo robo našli. Od tod smo se obernili proti ogerski meji, o lepim vremenu, in Štur je z prelepimi besedami naše serca zjunaštvam navdal in z nadušenjem napolnil, kazaje na sveto Svatoplukovo zemljo, in vsi smo prisegli, ne pred orožja odstaviti, dokler se je-zeroletna sramota čisto ne podere in izbriše, in Slava se mogočna in svobodna, ko feniks iz prahu ne vzdigne, Ko smo na ogerske tla stopili, so nas cele trume Slovakov z veselim: Slava Slovakom, slava Slovanom sprejemali, nikdar bi se ne bil tolikoga nadušenja za Slavjanstvo nadal med Slovaki, kijih težko Hervatje sami v tem prekosijo, in nehoteč sim se spomnil na naše polovične, mlačne Slovence in žalost me je prevzela in prepričan
Hurban, silno ljubljen od slovaškiga ljudstva. V Miavi ni bilo treba madžarskih u-radnikov preganjati, ker so jo bili že sami proč pobrisali, smo le nove slavjanske namestili. V torek in sredo smo še vse organizirali v Miavi in četertek smo se podali proti tergu Brezova, ker je nas tudi ljudstvo z veseljem pričakovalo; tu si pa nismo mislili tako velike nevarnosti za nas, kakoršna je v resnici bila; zakaj Madžari so bili namenili, v petik dne 22. K. iz vsih strani na nas planiti, kar se je tudi zgodilo. Oklepniki in pa laški pešci (Ceccopieri) so se nas lotili, ali mi smo se junaško deržali, in smo celo koni-panijo regimenta Ceccopieri obšli, zavzeli, pa orožje pobrali in s veliko slavo v terg prignali, orožje pa med ljudstvo razdelili, ker je bilo drugo seboj prinešeno mnogo orožje že pošlo; narodna madžarska straža se je pa berž v tek spustila pred nami. Dva od naših sta padla in trije so bili ranjeni; koliko de je sovražnih padlo, ne vem. Madžaronov smo pa že toliko prignali, de nemarno več prostora zanje. Tudi smo dobili več konj in vozov in Laški pešci so imeli veliko vina seboj, ki se je nam prileglo.
Danas smo slišali strel od dalječ, smo se tedaj berž pripravili, pa smo koj zagledali trumo Slovakov z kosami, sekirami in drugim takim orodjem za boj, ki so se nam ponudili. Sploh je tukej vse, staro in mlado, možko in žensko z nar boljšim duliam navdano. Bog ve, kje je zdaj Jelačič; upam, de se v Pešti snidemo.
Danas se pripoveduje, de nam pridejo kmeti iz Moravskiga na pomoč; imamo že tako dosti moravskih študentov. — Pražki študenti imajo posebno kardelo mertvaške glave (Tod-tenkopllegion). Od Slovencov je zunaj mene
še gorenc V..... To na kratkim, nadjam se,
de ti bom koj lepši in imenitniši reči pisal. Serčno pozdravim vse Slovence ! Vse za Slavjanstvo!	.Jo£e Kaplar.
Po odstopu nadvojvoda Štefana je Njeg. Veličanstvo ogerski kralj povelje dal grofu Majlatu, opravila palatinove za zdaj prevzeti in je ob enim tudi grofa Lamberga ko kralj, komisarja na Ogersko poslal, de hi vse vojskovanje vstavil in enako zapoved tudi banu Jelačiču poslal. To je v posebnim kraljevim razglasu „na ogerske narode" dne 25. Kim, ki pa od nobeniga ministra podpisan ni, na znanje dano in zraven tudi napovedano, de se bodo ogerske razpertije tako poravnale, de bodo vse strani zadovoljne, in de pride Ogersko kraljestvo zopet v tisto zvezo z cesarstvam, v kakoršni je toliko vekov bilo.
(A. B. z. XV. Z. 27. Kim.) Dunaj 30. Kimovca. Strašne novice so ravno prišle iz Pešte od 28. Kimovca po noči. Bevni Košut je bil iz Šolnoka, od kodar je 12000 brambovcov napovedal, nazaj prišel in je svoje tovarše v zboru strašno razka-čil. Cesarjev razglas je bil ko nepostaven za-veržen; in po Košutu je bilaprovizorna vlada iz 6 udov sostavljena. Grof Batjani je svojo službo iz rok dal. Med tem je prišel grof Lamberg ko cesar, komisar v Pešt. Od Košuta razdražena derlial se nabira po ulicah in iše nesrečniga cesarskiga komisarja, ki je v Budim in iz Budima zopet nazaj v Pešto pobegnil; ali tu je bil od nekiga dunajskiga dobro-voljca množici ovajen, ki gaje z kosami in
sem bil, de se je nemško pisarstvo s svojimi tovarši nad njimi bolj pregrešilo, kakor so se Madžari nad Slovaki.
Pervi hod je bil kaj težaven; zakaj še tisto noč smo šli čez tatranske gore in ob eni po polnoči smo prišli v terg Miava, ki ima 11,000 duš, kjer je bilo že vse za nas pripravljeno. Drugi dan se je v kratkim 1200 dobrovoljcov (kmetov) oglasilo, kterim smo vsem orožje dali; eden je bolj vnet od dru-giga, in če bo taka, je zmaga gotova. Tu kej je narodni odbor, na čigar čeli stoji Pan
sekirami razsekala. Košut je zdaj na čeli te grozovlade. Ban Jelačič pa le naprej stopa z armado svojo, in že se sliši od Vel en če in Teteny strel s topovi. Težko ga čaka, kar je dobrih mestjanov v Pešti.
(Iz posebne doklade k W.Z. dne 30. K.)
General Šuplikac, vojvoda serbski pride v Zagreb in se poda narpopred k banu iu od ondod v serbski tabor v Banatu.
Dne 19. Kimovca so bili Madžari pobiti in od šentomaše raztirani.
— 108 — M C II O 1 1 t i & k i del.
Sin materi predin na vojsko.
Vbogljiv bil sim »mir vam, mati! Vbogljiv čem vam z mir ostati, Znajte, de mi vaše želje So in bojo zmir povelje.
Grem, poprimem se orožja, Ker leto je volja božja, Ker so želje vaše prave, In premile očetnjave.
V	čast mi to je, v čast in slavo, De grem branit očetnjavo, Spolniti očestva želje,
Je mi radost in veselje.
Znajte mati! domovina! Znaj, de praviga 'maš sina; Čem junaka se skazati, Čem junaka zmir veljati.
Kar so , Care! želje tvoje, To so tudi želje moje, Ti pa, blaga domovina! Priznaj zvestiga me sina.
Grem na vojsko, grem na brambo
V	domovine mile hrambo; Toča na te čem se vsuti. Kdo de sim, sovražnik! čuti!
Puško imam kar pripravno, Moriti znam dobro, ravno, Kadar sprožim, pade jedin, Smerti ne zgreši nobedin.
Krogla, ki iz ceve zajde, Protnika gotovo najde, Kavno v persi leve strane
V	serce vsaciga zadane.
Meč imam, sukati zna ga Desna moja, de vse zmaga, Petkrat mahnem, petjih pade, Prav zadeti roka znade.
Sim Kristjan, Kristjan ostanem, Sim Slovenec, se ne ganem; Vera Krista mi je draga , Vera naša mi je blaga.
Ko pa vojska je končana, Zrnata v roke nam podana, Verni! bom se v očetnjavo , Venčan z hrabrenosti slavo.
Če pa padem smertne rane Od sovražnika poslane, Smerti vmerel sim junaka, Ktera smert je slavna vsaka.
Nate desno roko mojo, Mi k slovesu dajte svojo; Še poslednič vas objamem Ter slovo od vas uzamem.
Domovina! bodi zdrava!
Sreča klij ti vedno prava;
Grem naj; čas se bora bliža,
Bog naj pota moje viža. M. Valjavec.
Prostim ino poiiemeanim Sloven-com po mestih. tcrgiii, gradili ino po nemških mejah.
Kratka poverhna primera, kateri jezik je boljši ino popolnejši, ali slovenski ali nemški?
Učenima domorodcu ni treba dokazovati, da slovenski jezik veliko več velja ko nemški. On to sam predobro spozna. — Pa tudi tistemu, ki le na pol slovenski ino na pol nemški zastopi, se lahko pokaže, de ima naš jezik velike prednosti črez nemškiga. V 4 rečeh ali razmerah je to posebno očivestno :
1. Glede navadnega govora.
Navadno govori ino zgovarja Nemec, bodi si kmet, teržan ali še prosti mestjan ino uradnik, svoj jezik doma v vsakdanjem govori skoro čisto čisto drugači ko se piše ino po redi govori. To napravi, da se nemški otroci v šoli skoro celo znovič svojega lastnega jezika učiti morajo, kar jim dosta dosta časa ino truda za druge nauke vzeme ino potrati. — Tako, da samo nekaj pokažem, reče Nemec po navadi: „Hobc dos ton? Na, mir cva nit;" biti pa mora: Jjabet if)r baž getfjan? 5)]?iit, mir jroei nidjt; ali: „i kum glaj, bare a pisl," biti pak mora: 3d? temnic gleid), martet ein	ali: „Bast
bo fir an gutn Wirten?" prav pa je: 2Bei|l bit mo einen gtiten SBirtf)? i. t. d., i. t. d.
Večidel še njih dosti bolj na opak govori, kar lahko sami stokrat na dan slišite. Ino ker so deca od maličkih nog te spake privajeni, se je v šoli težko, težko odvadijo ino kaj pravega naučijo. — Iz tega izhaja, da jih celo slovenski otroci v pravem nemškem govoru
ino zgovoru ročno predobijo, ker še nimajo pokvarjenih ušes ino ust.
2. Glede nemškiga pravopisa.
Nemec ima za Englezom in Francozom naj bolj nespametni, spačeni, zmešani ino težavni pravopis, kteriga se šolar skozi pet, šest let —- vsaki tjeden po dve ure uči, pa še se ga Tunder ne nauči. Njihovi učeni so v ti reči sploh čres endruga — ino se ne bodo zložili do Nikolovega dne. — Kar jim to neumno težavo dela, je, da more roka čerke pisati ino pamet pomniti, kterih uho v besedi uajnč nc čuje ino nigdar razločili nemore. Nemec reče n. p. „folkomen t. j. popolnoma, ino tudi ne čuje drugači, pisati pa mora: »ollfem men, tedaj v, 2 I ino 2 m, kterih nc čuje — ino tako 1000 krat ino 1000 krat, kar se torej vse na pamet pomniti mora. Tako n. p. čuje: di muter-mati,	piše pa: Me 9)?utter
„ den fetern-očetom „ „ belt S3atern „ den fetern-mastejšim „ „ ben ftettern „ den fetern-etricam „ „ ben £>ettern „ dise vare-ta roba „ „ di varen-pravi	„
„ hajrat-ženitva	„ „ Jpeiratf;
„ hajmat-kositva	„ „ Jpeumcuf)
„ lere-praznota	„ „ fcere
lere-nauk	„ „ Ce^re
n
llisen-tečti
»
„ biefe Saare „ bic SBaf)reit
flieffen i. t. d.
kakor pa vedno čerke piše, kterih ne izgovarja, tako izgovarja na sproti glase — tudi naj bolj zbrihtani Nemec, kterih nikoli ne piše. Sploh govori št ino šp piše pa samo st ino sp. Postavim: Verštand-Verstand, ich štand-ich stand, Sprache-Sprache, šprung Sprung, Menlsch-Mensch, kako bedasto! To je guba časa ino truda.
Kako lepo ino lehko je oboje pri nas. Slovenci skoro povsodi do sledne čerke ravno tako govore, kakor jc prav ino po pismi. Naš pravopis, naj boljši med vsemi na sveti, je tako lahek, da se ga v 5 minutah vsaki nauči. Nigdar ne podvojimo čerke, nobene ne pišemo, ktere ne čujemo, vsigdar na tenko čujemo, ktera mora biti ino pišemo vse z ma limi čerkami, kakor vsi drugi narodi razun Nemca, kteri si hoče z velikimi čerkami ino besedami pogrešano veličino dostaviti!
Ta blaga lastnost našega govora ino pravopisa je nam velika pripomoč ino sreča. V kratkim ino brez velikega truda se šolar svo-jega jezika ino spisa popolnoma nauči, do-volno časa še mu ostane za druge lepe potrebne vednosti ino jezike, za ilirskega, nemškega, laškega . . med tim, ki Nemec dolge leta na svojem jeziku ino pravopisu kuje ino kleple, pa še ga ne skleple.
Po pravici! rečti se sme, da slovenski učenci v svojim maternem jeziku v 3 letih več opravijo, ko nemški v svojem v 5 letih! Ta srečna okolnost bo našem narodu pomagala v kratkih letih zamujeno dostaviti ino druge v vednosti ino izobraženosti prekositi, da njim bode luč ino izgled.
3. Glede slovičnih pravil ali postav.
Če nemšini v znotrajnino pogledamo, t. j. na slovične ravnila ali postave, šc je bolj strašna. — Ravnil je čuda dosti, iznimk ni manje, ali dostikrat vodi slepec slepca. Nemec n. p. uči, iz pervega množnega sklona se spozna, k kteri sklanji ime sliši. Pa od kod že vediti zamore tujec ali otrok izhod (končnico) perviga množniga sklona?! Katerega spola so imena, se tudi ne more Nemec nikoli prav naučiti, neti se učeni med seboj zediniti kakor v pravopisu ne •— ino pri nas se to v nekih versticah do zadnje pike pove, kar moja slovnica jasno pokaže na strani (J. In glejte! na rodem jeziku že sam čres 300 let preveno popravljajo, silno pilijo ino gladijo šole, učenosti, časti — pa še mu niso nerodnosti zbrusilo!
Naš jezik, če ravno več sto let zanema-ren, iz šol pregnan, od Nemcov in Madžarov zatiran, je kam krajši, gibkeji ino glajši. Nemcu je dosta več besed, čerk ino prostora treba ko Slovencu za ravno tiste misli. Večidel imamo mi samo eno besedo, (prosto), kjer on dve (zloženo). P. Strassenmauth-cestnina, Ueberfuhrlohn-brodnina, Jahresbe-schaffenheit - letina, Hiihnerfleisch - pišetina, Brandwein - žganica, Birnmost - gruškovica, i. t. d. . . za tega voljo pa nemški jezik ni bogatejši, lemuč naš, ker lehko večidel z Iast-noj besedoj povemo, kjer si on 2 ali njih več zlagati mora, kterih pa — vsaka za-se, že za drugo reč služi.
V glagolih (Zeitwortern) pa je nemški jezik proti našem pravi siromak. Za vsaki njegov glagol imamo 2 ino tudi 3 glagole, ino lehko djanje v spoli, broji ino času celo kratko
ino drobno razločimo, kar Nemcu ni mogoče, razun če šestero ali osmero besed napreže, pa takrat še prav ne zvozi.
On reče n. p. 28ir ftaben getragen, pa ne ve, kdo je nosil, ino kolikokrat, ino nemore z malim bolj razločno povedati; mi pa pomen onih 3 besed na dvanajstero razločimo ■— čisto kratko:
1. sva nesla	1. smo nesli ,
1.	sve nesle	1. smo nesle 3. sva nosila a. smo nosili
2.	sve nosile	8. smo nosile
3.	sva znašala	3. smo znašali 3. sve znašale 3. smo znašale.
Ravno tako: 3tl; $ief;e, vlečem, vleknem, vlačim, vlačujem i. t. d. Hoče to Nemec dobro povedati, mora rečti: l. aiSiv jmei SOianner l)aben einmaljl getragen
1.	„ SSeiber
2.	Sir j m c i 9)?(inner f;abcn un3 mit Sragen befe^aftiget
2.	„ -/ Seiber „ „ „ „	„
3.	SŽSit: j iv c i 9D?dnner fjaben lange abgetragen 3. « , SBeiber „ „	„
i. SBir mefjrere Stttanner f;aben einma^f getragen l. „	„ SBeiber , „	,
3. i. t. d.
Koliko košatih — nam nepotrebnih besed!! Mi samo čerko premeninio, ino vse na tenko povemo. Zavoljo te srečne lastnosti našiga jezika zavpije visokoučeni Francoz H. Cipri-en: „0 veličanska prostota slavjanskega jezika , ki z malim toliko pove! V ti popolnosti ga noben jezik ne dosegne!"
Na drugih straneh je nemški jezik ravno tako nezmožen. On reče „i(?r Gruber," pa ne ve, ali je: njeni brat, Vaš brat, njihov brat i. t. d. Tako bi vam glede gibkosti ino pod-viznosti našiga jezika, ako bi slovnico znali ino bi premudno ne bilo, še lehko stotere prednosti pokazal — pa tečas bodi zadosti. Tudi od njegove čistote ni treba govoriti. Slovenec ima ino zmore iz svojega jezika za vsako stvar lastno besedo: nemški, bolj je učeni tim več je z ptujkami poštupani, da je podoben pisani vrani.
4. Glede gladkosti.
Gladkost, lepoto, milost ino okroglost našega jezika (ino gerla) naj bolj slavjanske pesmi spričajo. Naše pesmi imajo tako gladke, mične, mile ino nježne glase, da vsako serce omecijo ino razveselijo. Vsa učena Evropa se njihovi lepoti čudi, ino clo naši pro-tivniki morajo priznati, da jih v petji daleč prekosimo.
P. n. rajnemu sekovs. g. škofu, terdemu Vemcu, ki niso ene naše besede razumeli, so se med serčnoj pobožnoj čutljivostjoj slovenskih cerkvenih pesmi obilne solze vdirale, kar se marsikterim tujcem pripeti.
Naj pa izverstnost ino prednost svojega jezika bolj spoznate ino ga ljubite ino cenite, kakor mu gre, še slišite od ene — čres vse imenitne žive priče.
Pred štirmi ali petimi letami je bil v Rimi naš čestiti rojak g. J. Tosi, na skorem doktor bogoslovja, ino je dobil posluh pri viso-koučenimu daleč slovečimu g. kardinalu Me-cofanti, ki 42 jezikov gladko govori. Zraven so posluh imeli možje skoro iz vsih evro-pejskih ino še aziatskih narodov. G. Kardinal se lepo pomenkvajo zaporedoma z vsakim v vsakim v njegovem jeziku. Zadnič njih eden popraša: „Kteri jezik med vsemi se njim zdi naj lepši? Vernivši se k našimu g. Tosiu odgovorijo kardinal: „Jezik ilirski, kterimu je slovenski jezik, ki ga nazoči gospod govore, naj bližji."
Slovenci, rojaki! priča ino pohvala tako učeniga jezikoslovca velja ino potegne več, ko graja ino zaničevanje od več miljonov nevednih protivnikov ino zatiravcov. Slobodno se zato z našim lepim jezikom ponosimo ino si čerstvo perzadevajmo; da se nam tedaj v našo vesoljno življenje vpelja, v vse naše šole ino pisarnice, iz kterih ga je dozdaj po krivici gerši tujec bil pregnal ino po takem na lukavi grešni način našem narodi omikanost branil, kratel ino kradel. — Veseli se moj mili narod! Se da enkrat tvojemu jeziku prirojena pravica ino čast, pride tudi tebi pravica, čast ino sreča, zato se potegni hrabro za eno, da dobiš drugo! Naj se nič ne zamudi. Kjer postavni učenik ali profesor toliko slovenšine ne ve, da bi mahom zamogel slovensko slovnico ali ti ali drugi predmet učencem razlagati, ga vi p. n. učeni duhovniki ino domorodci ia pervo leto prosto ino radovoljno namestujte. Na tem zdaj visi ačetek domorodnega podučenja. Bog nas vari zamude!	Dr. J. Muršec.