Največ i i slovenski dnevni^^B
iT Združenih drža vab
Velja za vse leto • • .	|6 00	J
Za po> leča • - « • •	$3 00	§
Za New York celo leto -	$".00
Za inozemstvo celo leto	$7.00	1
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
lMttE2r~«=inmm M "iiiri1 i"i< laNraqa
rhe largest Slovenian DaHj L S thf. Ur-ited S*-« te*.
Issued every day except Sundays » and legal 'Holidays. 75.000 Readers.
TELEFON: CORTLAHPT 2876_Entered'as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of »larch 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.1
NO. 2. — ŠTgV. 2.	NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 4, 1927. — TOREK, 4 JANUARJA 1927.	VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. I
ZOPETNI SESTANEK KONGRESA
f . -
Včeraj se je zopet sestal kongres ter ima pred seboj dva zelo zaposlena-meseca. — Poslanska zbornica bo debatirala o mornariški predlogi. Predsednik preti novi priseljeniški kvoti, ki bi zmanjšala število priseljencev iz severnih evropskih držav.
WASHINGTON, D. C., 3. januarja. — Ker so končane božične počitnice, se bo danes zopet sestal v Kapitolu kongres, da se loti zakonodajne naloge, katero je treba rešiti v dveh preostalih me-" secih zasedanja sedanjega kongresa.
Senat, v katerem se bo vnel boj glede namešče-nja Frank L. Smitha iz lllinoisa, mora izvršiti težjo nalogo kot pa poslanska zbornica, čeprav bo tudi slednja močno zaposlena.
Senat bo posvetil prvi dve uri dneva različnim predlogam, nakar bo prišla na vrsto lausannska pogodba s Turčijo, ki čaka odobrenja. Poslanska zbornica pa se bo lotila raznih manj važnih zadev.
Mornariška predloga bo brez dvoma povzročila dosti debat v poslanski zbornici, ker hočejo razni člani staviti amendment za zgraditev treh lahkih križark, ki so bile avtorizirane leta 1 924.
V poslanski zbornici se bo trgovski komitej lotil predlog, ki naj bi dale zvezni vladi polnomoč, da nastopi v slučaju prekinjenja dela v premogovnikih, in odredbe, koje namen je konsolidiranje železnic.
Poljedelski komitej bo pričel v četrtek razpravljati glede predlog, tikajočih se odpomoči za farm erje.
WASHINGTON, D. C., 3. januarja. — V veliko presenečenje zveznega delavskega, državnega in trgovskega .departmenta je predsednik Coolidge povsem nepričakovano odredil, da je treba takoj ustaviti izdelanje priseljeniških kvot, ki naj bi stopile v veljavo dne 1. jjulija. Tozadevno delo je bilo poverjeno posebni komisiji, imenovani v ta namen. Te nove kvotne določbe bi izdatno zmanjšale priseljevanje iz evropskih dežel, predvsem pri-sljevanje iz Nemčije,	^
Odredba predsednika je posledica razkritja administracije, da bi se v izdatni meri zmanjšalo priseljevanje iz severnih evropskih dežel na temelju nove, na narodostnem izvoru temelječe kvotne postave.
Delavski tajnik Davis, kateremu se je zdela odredba predsednika nenavadna, je izjavil, da bo ko misija nadaljevala s svojim delom in da bo poslala predsedniku svoje poročilo.
Nova postava bi izdatno zmanjšala priseljevanje iz Irske, Nemčije, Holandske in Švice, dočim bi bile povečane kvote za Rusijo, Švedsko in Anglijo.
16-letni fant je bil sit ž.vtjenja
Šestnajstletni mladič je končal s strelom svoje "nesmiselno življenje". Po dveh letih tuhtanja je izvršil samomor.
Iti^'hy "SViJe, star šestnajst let. so je poslovil na novoletni vei-.-r od svojih starišrv v Xe\v Vorku. ees. tla jrre spat.
I»ilo jo malo prod polnočjo; vsa družina je bila zbrana pri karta'i ter se pomenkovala glede božičnih dojrodkov.
—	Jutri lahko dolgo spiš. — je rekel dr. Wile, znan psihiater svojemu sinu. — Vstali bomo krog poldne, da dobiš svoj vlak.
—	Dobro očo, — je odvrnil dečko. — Lahko noč vsem skupaj!
Naslednjega dne krog poldne ga je prisili sestra budit. Ker se ni odzval na njeno trkanje, je odmrla vrata ter pa našla na postelji, s prestreljenim desnim sencem Mai revolver je ležal poleg njega.'
Rigbv je za pustil pismo, v katerem je izjavil, da je prišel po!
J — 7 - ' — - — — ~	•	* ^ J *
dveh letih premišljali ja do Zaključka, da sploh ne izplača živeti.
Xoben elan družine ni vede!, da ima deček pištolo. Izgledal je zdrav in duševno čil. čeprav je bil vedno precej reserviran.
Petrolej ski magnatje upajo na kompromis.
MEXICO MITY, Mehika, 3. januarja. — Sedaj, po zaključenju božičnih praznikov pričakujejo petrolejski interesi z veliko napetostjo prve poteze od strani mehiško vlado, da se s silo izvedo do* ločbe petrolejskih in zemljiških postav, ki so že dosedaj dvignile toliko prahu.
Dobro informirani opazovalci so prepričani da se ne bo izvedlo postav dogledneni času in vlada izjavlja, da ne bo zapolnila lastnine inozemeev. pridobljene na postaven in dovoljen način.
Vse potrr-lejsko družbe se nameravajo obrniti na sodišča v slučaju, da bi pričela vlada s postopanji proti njih lastnini, č'e ne bodo mogli dobiti zadostila na ta način, bodo dali državnemu de-partmentu priliko, da vprizori ak-,cijo.
POGLED NA HANKOV
■ ■NnKKWOOO M. UMDCRWOOD. N. Y.
Slika nam kaže pogled na pristanišče v Hangovu. Sedaj kontrolirajo pristanišče ameriške bojne ladje ter ščitijo lastnino in življenje tamošnjih Amerika ne ev.
Nadaljni potresni sunkivCaiifornijL
Nadaljni potresni sunki stresajo zapadno obal. Škoda vsled požarov narašča. — Poškodbe v Calexico, Cal. in Me-xicaJi, Mehika, znašajo približno tri četrt milijona dolarjev.
CALEXICO. Cal., jan. — Požar, ki je izbruhnil kmalu po eni uri včeraj zjutraj in ki je uničil slavno pariško kavarno v ! Mexieali. je še nadalje povečal škodo, ki jo bila posledica števil-1
nih potresnih sunkov, ki so se po-i . 1 i javili mali po dvanajsti uri v so-;
boto ter povzročili v Calexico in j
Mexieali škodo, katero se ceni od
pol milijona do tričetrt milijona
dolarjev.
A zrok požara ni znan. vendar;
pa se domneva, da je potres po-!
škodoval električno napravo. !
Več nadaljnih potresnih sunkov j
s« je pojavilo tekom noči in »Ine-j
va. Močan sunek s«» j<* pojavil ob!
polenajstih zjutraj in manj mo-!
čan približno pet minut pozneje. |
Xadaljno 'razburjenje je bilo' vzbujeno v Calexico. ko se je raz-* širila govorica, da je pričel gore-j ti Aircraft hotel. Alarm je bil oddan ustmeno. ker so potresni sunki 1 ! deloma uničili avtomatični alarmni sistem.
V	Caxieo so že pričeli popravljati škodo, povzročeno od potresa.
Prepoved prodaje opojnih pijač, katero jo začasno uveljavil governor Radrignez v Moxicali. je bila včeraj razveljavljena.
Calexico je bil včeraj zopet zbirališče tisočev obiskovalcev iz vseh delov Imperial doline ter na stotino turistov iz Sati Diego. Los Angeles in drugih krajev v južni Cal if Orni ji.
V	okraju prevladuje na žira njo, da Black Butte. vulkan povzroča te potresne sunke. Zgodaj včeraj zjutraj so domnevali, da leži nad starim vulkanom dim in tudi preko dneva je bilo opaziti isto prikazen.
Nesreča v gerah.
INOMOST. Tirolska, 3. jan. — Osem članov turistovske družbe, obstoječe iz desetih ljudi, ki so se nahajali pri sankanju v bližini Alberg, je izgubilo včeraj svoje
Uspeh znanstvene \ ekspedicije v Uru.
V Uru so našli razvaline! domev, ki so bili pravi tako razkošni kot seda-! nji. — Bogati in revni so živeli skupaj.
PHILADELPHIA. Pa.. 3. janJ Razkošne domove, ki bi lahko tok-j omvali z modernimi domovi bogatinov. v katerih so živeli bogati in vplivni prebivalci mesta Ur v časih Abrahama in Ivaldejeev, je razkrila ekspedicija. katero sta vprizorila vseučilišče v Pennsvl- , vaniji in Angleški muzej.
Našli so dvonadstropna poslop- < ja. solidno zgrajena iz žgane ope- ] e, z domovi bogatih v neposredni i bližini domov revnih. Tozadevno < poročilo jr poslal ravnokar Leo- t nard Woo ley, ravnatelj ekspc«?i- i cije.	^	f ]
Po prvem mesecu dela, tekom s kat ere«ra je loO delavcev odstra-j njevalo razvaline, so zadeli clapi ekspedicije na ostanke in razvaline hiš, o katerih poroča profesor Woolley:	j
—• Xaš cilj je bil dvojen, nam-' reč zagotoviti literarne tablete ter ■ si pridobiti vednost glede domačo- , ga življenja v tej zgodnji dobi. V . obeh ozirili je bila ekspedicija , uspešna.
- I
Beg iz dečje poboljševal-niee.
DOBS FERRY. X. Y., 3. jan. — ; Policija Westchester okraja in mesta New Yorka je bila naprošc-na. naj skuša najti Davida liu-| skin, starega trinajst let, Johna jDodda. starega devet let. ki sta ; pobegnila v pretekli noči iz new-vorške državne poboljševalniee. Dečka sta rekla svojim tovarišem, da imata domotožje in tla bi bila I ra<fc» zopet v New Yorku.
življenje, ko jih je zalotil plaz. Oba preživela pa sta bila močno poškodovana.
V družbi se je nahajalo pet Angležev. dve Angležinji, dva brata if. Nemčije in en tirolski vodnik. Oba rešena sta ena dveh dam in eden Nemcev, profesor Lehivz vseučilišča v Marburgu. Poroča se. da so se turisti podali na pot kljub svarilom vremenskega urada.
Diaz je naprosil za intervencijo.
Predsednik Diaz je izjavil v svoji novoletni posla-' niči, da je pričakovati tretje mehiške invazije na zapadni obali.
MANAGTA, Nicaragua, 3. jan. Diaz, predsednik konservativne vlade v Niearagui. ki je sedaj na krmilu, je izdal dol«»o poslanico, naslovljeno na ameriški narod in druge narode, v kateri nudi pre-jrled potega dogodkov v njegovi deželi ter ponavlja, da se je Mehika vmešavala v njene zadeve. Diazj je izjavil, da se vsako uro priča- j kil je nadaljnn filibustrsko ekspe-j dicijo. opremljeno od vlade Calle-j sa v Mehiki, na paeificni obali Nicarague. V svoji poslanici pra-j
vi dobesedno :
—	Bodočnost Xicarague in eventualno cele centralne Ameriko j)e na. tehtnici vspričo sorlanje-ga konflikta med mojo vlado ter vlado Cal lesa v Mehiki.
t
Predsednik Diaz pravi, da je naprosil za intervencijo Združenih držav ter trdi nadalje:
—	Nadaljno filibustrsko ekspe-dicijo, organizirano od mehiške vlade se pričakuje vsako uro na paeificni obali Nicarague. To bo že tretja vojaška ekspedicija, katero bo odposlala mehiška vlada proti Niearagui. Moja vlada upa. da ima za seboj večino prebivalstva Nicarague in da bo kljub sedanji finančni iti ekonomski izčrpanost zatrla to od Mehike in-scenirano vstajo ter zavrnila u-spešuo to najnovejšo mehiško invazijo.
—	Popolnoma neutemeljene so obdolžit ve. dvignjene proti moji vladi glede Združenih držav in ameriških bankirjev. Te obdolži-tve širi ustrajno protiameriška, prot i inozemska mehiška propaganda.
—	Konservativna stranka v Xi-caragui je našla vlado pred nekako petnajstimi leti. po zlokob-nem režimu Zelave obremenjeno z dolgom kakih $32,000,000. Konservativna stranka je poiskala pomoč ameriških bankirjev in z njih pomočjo je bil skrčen ta dolg na sedem milijonov.
Rusija ne mara prismo-jervJi ameriških plesov.
MOSKVA. Rusija, 3. januarja.
Vrhovni svet za telesno vzpro i o
* i
ruske proletarske mladine je od-j redil, da so ameriški plesi kot Charleston, Foxtrot in Shimmy nespodobni.
Dr. Semeško, zdravstveni komisar je, jo označil te plese kot j "nesramen proizvod spitane ameriške buržuazije".
UČINKI VATIKANSKE IZJAVE
Franciji ugaja papeževo stališče glede mirovne politike Brianda. — Listi pa kljub temu dvomijo. — Vera v razoroženje Nemčije je bila orna-jana. — Odmevi, ki prihajajo z druge strani Rena, ne morejo ojačiti francoskega zaupanja v bodočnost.
PARIZ, Francija, 3. januarja. — S splošnim zadovoljstvom so sprejeli tukaj izjavo Vatikana potom papeškega nuncija, monsignorja Maglio-ne, da odobrava Vatikan mirovno politiko francoske vlade.
Ob istem času pa kažejo komentarji v listih globlje stališče Francije, ko stopa v novo leto. S polnim odobravanjem napredka proti miru, ki je v glavnem zasluga zunanjega ministra Brianda, pa tudi dvomijo, če je ves nemški narod prav tako od kritosrčno posvečen isti politiki dobre velje in sprave.
Nobenega boljšega dokaza francoskih upanj gle de sadov francosko-nemškega zbližanja ni mogoče najti kot so vsebovani v uredniških člankih vodilnih listov. Ti občutki so bili najbrž vzbujeni, ker ni Nemčija izpolnila razoroževalnih klavzul k ver-saillski mirovni pogodbi. Zopet je bil dan dokaz, da ni še začel j ena rana, povzročena vsled razkritja masivnih utrdb in da so vsled tega Francozi manj pripravljeni doprinašati še nadaljne žrtve v bodočnosti.	^
Journal des Debats je pohvalil miroljubne namene Brianda ter rekel nato:
—	Mi nismo popolnoma prepričani, da so Locarno in Thoiry ali temu sledeče konference služile tem namenom. Leta 1914 je dobrostoječ narod raztrgal svoje pogodbe, odpravil pravico ter se po-s!užil nasilja, da ustanovi nadvlado sile. Strmoglavil je Evropo v prepad ter širil trpljenje in uniče • nje. Ali priznava to? Ne. Ali se obnaša tako kot da je njegovo lastno obnašanje povzročilo te grozote? Ne. Napadajo nas, ki smo po dovršeni zmagi doprinesli toliko žrtev. Od nas zahtevajo, da do-prinesemo nadaljne. Mi nočerao, da bi bili oslabljeni ter izročeni jutri na milo _ ali nemilost močne dežele, koje duševne reserve je uničujejo vse naše načrte.
List Temps govori v sličnem smislu, ko pravi:—
—	Priznano dejstvo je, da pridejo pogosto z druge strani Rena odmevi, ki niso taki, da bi utrjevali naše zaupanje v bedočnost.
Tragikomedija družinskega življenja.
Y0XKERK. Y.. 3. jan. — Mrs. Ella Lopez, stara pet in dvajset let, je spravila svojega moža Thomasa pred sodnika lJoote v mestnem sodišču ter izjavila, da je zagrešil naslednje stvari: Tepel jo je. pretepel njeno sestro, razbil pohištvo. trosil denar po tleh. pil žganje, pretil njeni materi ter konečno izjavil, da jo bo ubil.
Prenehala jo in ko je bil sodnik pripravljen, da izreče sodbo nad grešnikom, je izjavila:
— Pa je drugače res allright in rada bi videla, da bi ga izpustili.
Sodnik je skomignil z ramama ter ugodil njeni prošnji.
Pričetek žalnih slovesnosti.
TOKIO, Japonska, 3. januarja. Ministrst vo cesarske hiše je določilo pričetee žalnih slovesnosti za pokojnim mikadom Jošihito na da n T. februarja. Pogreb se bo vršil na večer tega dne ter bo trajal do naslednjega.
S e z nam.
To je seznam, ki pokaže, koliko smerižkega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi y dinarjih ali lirah Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponndba ugajala, posebno is, ako bo«te vpoitevali svojo ko. rist in našo zanesljivo tar točno postrežbo	--
Dinarji	Lire	Posebni po-
Din..... 500 ....	$ 9.40 j Lir ...... 100 ..............$ 5.20	datki.
^ Din..... 1,000 ----$ 18.60 Lir ...... 200 ............$10.10	Prtotojblna ta Ispla-
Din..... 2,500 ....	$46.25 Lir ...... 300 ............$14.85	au ameriAka djl*r.
Din..... 6,000 .... $ 92.00 Lir...... 500 ...... $24.25	SSt talki?
Din. ---- 10,000 ---- $183.00 Lir ...... 1000 ...... $47.50 sledi :a fSJ). ali
nanjl znesek 78 em>
Za poiiljatre, ki presegajo DesettlaoČ Dinar J er ali pa DvatlaoS Lir	tov; «3 $25. naprej
floToljnJemo poseben aneefcn primeren popust.	d« $3M. p« S cente
•i vsakega ielsrji
NakasOa pa hruju— pbn ImfcMis v Mjkraj*e» fesa ter Za vežJe^nroijHp* ■*-
FRANK SAKSER STATE~BANK
82 Cortlandt Street . f*m»: oobtlandt mst	New York, N, Y^
I GLAS NARODA |
I	(SLOVENE P AILI)	|
Owed Md Published by 0LOVBNIC PUBLISHING COMPANX j(A Corporation)
Saltser, presid+nt.______Lonia Bcnodik, trea$%rer.
Place of buemeea of the corporation and addressee of above offioeta: 82 Oortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
'* O L A S NARODA "
_____________________"Voice Of the People"________
________Every Day Except Sundays and Holidays.
Zo celo feto velja krt §a Ameriko Za New York~tacelo Uii\ J$7.00
tn Kanado------—$€.00 Za pol let*--------- $3.90
Za pol leta —------s~J$3jOO Za inozemstvo ta eelo Uio -.$7.00
Za ietri lota------$1.50 Za pol leta________$3.50
Subscription Yearly $€.00.
__Advertisement on Agreement.
___''Glas N^aroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in pram&o*.
Dopiai bres podpis* in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni. kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ___________najdemo naslovnika.
"G LAS N A B O D A", 82 Cortlaadt Street, New Jork, N. Y. __Telephone: Corilandt 2976.__
TRIJE GENERALI
Y novem jugoslovanskem ministrstvu, ki ga je s težkim trudom sestavil bivši in sedanji ministrski predsednik Uzmiovit', so trije srbski generali.
Ze to je znak, da se ministrstvo ne bo obneslo in da ne bo imelo dosti uspehov.
Razen vojnega ministra ima general v ministrstvu toliko opravka, kot minister na fronti.
Ako ima Jugoslavijo toliko generalov, da jili posa-ja na ministrske stolee, dokazuje, da ji manjka sposobnih diplomatov in državnikov.
Niti enega diplomata nima ki bi izprevidel, da spalno jugoslovanski generali na Kras in na albansko mejo.
f
Tam ju edinole tam je zaenkrat njihovo mesto.
v i' .do razmere tako nevzdržne, če bo objestnost. našega soseda rodila še par uikih sadov kot jih je zad-j n ja leta, lahko jugoslovanski generali še malo dalje gre-1 do.	. |
A' takem slučaju bi menda ne bilo treba niti srbske-! ga. niti hrvatskega, prav posebno pa ne slovenskega naroda kaj prida naganjati, da bi šel za njimi.
REŠENA MORALA
A' New Torku je nebroj gledališč.
Konkurenca je ogromna. Klasičnih del ne proiz- j vajajo. Ce pa spravi kaka družba na oder kaj poštenega,1 lepega in umetniškega, ponavadi fa lira že po prvi pred-; stavi.
Dobička lačni prireditelji so spravili na oder spol- ; skost v vsej njeni klasični nagoti. To se je obneslo, v de-j narnem oziru seveda.
Nobena predstava v New Vorku, v kateri ne nastopi j par do pasu in čez pas razgaljenih ' umetnic\ nima uspeha.
Sedaj se pa prične poglavje o morali.
Newyorean rati preživi Silvestrov večer v gledališču. Tiste solde že spravi skupaj, tako ali tako, ima pa par dni zatem mrzel sandwich za večerjo in ženo z mašino sam do ma ošropa. namesto da bi ji k frizerju poslal.
Par dni pred Novim letom je začelo "moralno" new-j vorško časopisje napadati in razgaljati že itak jako raz-t galjene gledališke predstave.
< 'asopi.sje je imenoma navedlo predstave, katerim bi ' ne smel noben pošten človek prisostvovati.
Časopisje je objavilo slike nekaterih prizorov v igri,; s pristavkom. da so morali fotografi fotografirati s stra-; ni, ker bi sicer vzbujale slike preveč pohujšanja.
Moralna kampanja je imela zaželjiv uspeli.
Senzacije žejna masa je plačevala po deset do dvajset j dolarjev za vstopnice k tem igram, dočim stane vstopnica ponavadi k večjem pet dolarjev.
Nemoralne igralke so bile pa ob tej priliki več ali j manj zakrite in zavite, vsled česar so bili nemoralni gle- f dalci jako razočarani in se baje ne bodo več dali tako zlepa !
potegniti za nos.
__%_
——----—_—--
.....
ZASTRUPLJENO ŽGANJE
—. ......
Med 24. decembrom in včerajšnjim dnem je umrlo v New Yorku petdeset oseb.
Njihovo smrt je povzročilo žganje, ki je bilo predisti-lirano iz alkohola, kateremu so vladni Jceniiki primešali , razmeroma velike količine smrtnonosnega strupa. V Wasliingtonu se dosedaj še niso zganili. Zastrupljanje industrijalnega alkohola se nadaljuje.	J,
V petek se je sicer oglasil zaklad niš ki tajnik Mellon.' kateremu je poverjena izvedba proliibicijske postave.
Ta večkratni milijonar in bivši proizvajalec žganja na debelo, je rekel, da bodo zanaprej mešali industrijalni alkohol s sredstvi, ki so sicer strašno smrdljiva in ogabna, nikakor pa ne strupena.
Njegova obljuba pa ni obveljala.
Skoro istočasno se je namreč oglasil tudi pravni zastopnik Antisalonske lige, Wayne B. Wheeler ter prav po krščansko povedal, da tisti, ki se hoče zastrupiti, lahko mirne vesti to stori ter da nima via (h- nobene pravice ovirati izvedbe prohibieijc.
Po tej Wlicelerjevi izjavi, je Mellon previdno u-molknil.
To jasno dokazuje, kako odločilno besedo imajo su-hači v glavnem mestu. Nič jim ni mar. če umre na stotine ali tisoče ljudi vsled zastrupljenega žganja. Javne mu mnenju, ki je dan za dnem izraženo v časopisih, sc hinavsko posmehuje jo.
- Edina sreča, da so tudi njihovi strahovladi ure štete
Dopisi.
Johnstown, Pa.
Tukaj je očisti tovarn, ki pa razmeroma slabo obratujejo. V enem samem dnevu so poslali na počitnice šest tisoč delavcev. Dragi n in raste da ,jo ne moro nihče dohajati. Petru, ki večkrat kakšno o-meni glede prohibicije, naznanjamo, da je tukaj v Jolinstownu toliko palenke. da celo solato belimo ž njo.
Na zadnji seji Slovenskega Samostojnega Društva smo sklenil1, prirediti veliko veselico dne 8. januarja. Začetek ob sedmi uri čer. Za prigrizek, suha grla in dobro postrežbo bo izvrstno presrkb-ljeno. Srečno Novo leto!
Lovrenc Znidaršič.
Gary, Ind.
Priloženo vam pošiljam pet dolarjev. Trije so za naročnino za G lax Naroda, en dolar pa darujem .jaz. enega pa John Vraničar, za dom slepcev v Ljubljani.
Zadnje katastrofe so v stari [domovini pustile žalostne posledice. ali vse to se bo prej a lisle j po-; pravile. Po mojem mnenju so največji reveži slepci, ki ne bodo nikdar dobili nazaj dar vida. Zalibog je pa na svetu še dosti ljudi, ki imajo sicer zdrav pogled, pa so kljub temu slepi. Vzemimo napri-mer gospoda Grdiuo. ki je obljubil. da bo dal sto dolarjev Glasu Naroda, ako mu dokaže resnico, (ilas Naroda mu je dokazal resnico. dočim je uredništvo namenilo tistih sto dolarjev Domu slepcev. Gospod G rdi na pa ni izpolnil svoje obljube. Postal je slep in gluh. čeravno dobro vidi in sliši. To je pač slaba reklama za človeka, ki je obenem eelo predsednik močne katoliške organizacije. Jaz si skoro ne morem predstavljati, da bi gospod Grdina ne izpolnil obljube. Poznam ga tudi osebno ter sem ga vedno smatral za možaka. Upam, da bo odštel obljubljeni denar, katerega je ured-rištvo namenilo v tako plemenit namen. Vsi Slovenci ga bodo spoštovali io cenili.
Moj namen ni. da bi koga v javnosti napadal, in mojega opomina naj gospod Grdina ne smatra za napad.
rpam. da bomo kmalu čitali v (Ila.su Naroda, da je možak izpolnil svojo obljubo.
Vsem naročnikom Glasa Naroda želim veselo in srečno novo
leto!	A. Ž.
• -
Pueblo, Colo.
Glas Naroda kaj rada čitam ter je v nasi hiši najbolj priljubljen list. Prejela sem tudi stenski koledar ter Slovensko Amerikanski Koledar, ki je poln poučnega čti-va. Veseli me tudi. da ste začeli pobirati za poplavljence v mili domovini. Priloženo vam pošiljam v ta namen en dolar. Pozdrav!
Mrs. J. Pugelj.
Pueblo, Colo.
V veseli družbi Louis Pelca in Ludvika Jakšeta je bjlo nabranih $3.00 za poplavljence. Glas Naroda je pričel lepo in koristno delo. Svetujem vam, da se nič ne brigate za pasje lajanje. Le tako naprej! Krik onih, ki nic ne dajo, vas ne sme brigati Tare jih zavist, ker bi «radi vse spravili. v svojo malho, ki nima dna. Dasi
je ponekod ostra zima. imamo tu-! kaj -sc-lnčne dneve in ne prehudega, mraza.
Z delom gre v tukajšnji topilnici precej slabo, dočim so v premogovnikih v okolici Puebla precej dobre razmere. Pozdrav!
Poročevalec j
i i Lynch, Ky.
Vsem čitateljein Glasa Naroda široin Amerike želim veselo in srečno Novo leto! Z delom gre tukaj precej dobro. V rovih mehkega premoga se dela vsak dan. Plača je pa slaba. Kdor želi sem priti, mora prinesti seboj precej trpljenja. Prilagam vam deset do I larjev za novo motorno brizgalni-i eo na Primskovem pri Kranju.1 ( Morda se bo Še kateri iz primskov-j ske okolice oglasil. Tukaj nas je le par Slovencev. Večkrat nas, pride kateri pogledat, pa le za par dni. Spomnili smo se tudi slepcev v Ljubljani ter smo darovali v ta namen po" $1.00: Anton Mrak, John Pende, Frank Kužnik. Math Jenko. Alojz Zadel. Frank Koc-iian. Pozdrav vsem rojakom!
Anton Mrak.
j	Corwin Springs, Mont.
Priloženo vam pošiljam $2.50. Petdeset centov je za Slovensko Amerikanški Koledar, en dolar jo za Dom slepcev v Ljubljani, en dolar pa za nesrečne polavljence. Prosim, pošljite na določeno mesto. Želim vsem skupaj srečno in vc.selo Novo leto!
John Klim.
East Helena, Montana.
T her e is a place in old Montana, "Where the girls are hard to beat. It's the place they trail East Helena
! And they always look so sweet. ! Oni del le| je naše Montane, ki ! se razlega od stolnega mesta Helene pa notri do Canyon Ferry, se j imenuje Priekley Pear Valley. Ta j dolina slovi po celi državi kot kraj. kjer raste najhujnejša pše-i niea in kjer cveto najlepša dekle-ta. Tukaj je tudi dom mnegoka-; terega slovenskega ratarja. In k | Vsemogočnemu plavajo naše pro-I šnje. da bi nosil Njegov blagoslov, j v novem letu. na vse kar nam za-| počne dlan, kar nam zasnuje bi-1 Istra glava.
Naročnik.
I
Coketon, W. Va.
Tudi tukaj smo se spomnili ne-, srečnih poplavljeneev ter daro vali zanje šest dolajev. Darovali so po $2.00: Tony Demšar: po : John Ogrinc. John Jurca. John j išabec. Math Korošec.
Upamo, da bodo tudi druge naselbine sledile našemu vzgledu, i Pozdrav!
Poročevalec.
Portland. Oregon.
Nisem naročnik VSSega lista, > pa vendar mi včasih pride v ro- j ke. da ga prečitam. Zadnjič (š4 vilke si nisem zapomnil) sem čilal novice in dopise. Mislil senj. d«» slovenski delavci trpini sedaj kaj bolj stvarnega in poučljivega pišejo v list. ali vedno je še ena in ista pesem, kako tukaj in tam napredujejo.
Zgoraj omenjene stvari so me napotile, da tudi jaz izpregovorim
lekaj besed o našem napredku. ^ L'asa imam za to več kot preveč, j j De m e ne bo kateri napačno sodil, ji tiaj vsak dobro in natančno pre-j udari, predno bo izrekal so lb > proti meni. Naš napredek med Slovenci je vedno kakor je !.il, : prav globoko pod ničlo. Pač pa so . nekateri zelo napradovali v predrznosti. ošubnosti in nevoščljivo-sti.
Tudi drugi narodi si niso nič na boljšem v tem oziru.
Torej delavci trpini, prebudi-no se vsaj prihodnje leto in dajmo se združiti 1er z združenimi močmi pohitimo v boj proti našim tlaH-teijem in izkoriščevalcem. Ne pustimo se jim voditi kakor slepec. Ne pustimo jim misliti za nas. Po-stojmo malo in vzemimo si enkrat čas za naše misli in račune. Pot' m j bomo pa že izprevidili in izkusil;. S katera stvar je boljša za nas. prva ali zadnja.
Ker sem poprej omenil naš.- iz-' koriščevalee in zatiralce bo kateri! vprašal, kdo so pa ti gospodje, ki ns izkoriščajo in zatirajo.
Drajji mi delavci trpini, to sol tlenarni mogotci in naši delodajalci. Ce bi mi bili tako trdno združeni kakor so dotičniki proti nam. potem so nam boljši časi za-' sigurani.	:
liliža se konec starega leta. katero je bilo zlata žetev za bogataše. Oni si delijo ogromne in mastne letne dividende, katere smo mi delavci nagromadili z mišim i žn 1 javim i rokami. Za naše letne dividende so nam pa dali počitnice za nadoločeni čas. A* tem prostem času si naj pa le delimo naše dividende v podobi krvavih žuljev, katere smo si pridobili *; težkim delom.
Delavci, ogibajte se Portland. I Ore., ker tukaj je brezposelnih delavcev na stotine.
Mislim, da oddaljenim rojakom just režem,§ ako nekoliko opišem 'naše Rožnato mesto ''Kose City). Tako mesto Portland imenujejo knnčevalei zemlje oziroma oderu-; hi. katerih je tukaj vse volno. ! Dotičniki preže in nastavljajo vsa -iske vrte zanjke za ubogi de V. vski I narod. Da bi pa delavci iiurli ka-' ko priložnost si napravili par
kratkih in veselih uric. o tem pa j '
i še za misliti ni. Le malo jih je, ka-i . . . . | ten imajo stanovitno delo.
Veliko je v tem mestu tovarn, j parnih žag in tudi trije veliki mli-!ni. ki meljejo pšenico. Ali za me-i sto Portland z okrog 300,000 pre-jbivalcev so pa tukajšnje tovarne ! vse premajhne.
Največja tovarna je Nieolai ; Neppaeh Door Factory, v kateri •dela okrog 1000 delavcev. Plače I po tovarnah so pa različne. Na-; vadili delavci zaslužijo $3.<»0 do i $:">.00 za 8-urno delo. Tzučeni <le-jlavci pa zaslužijo od Jfjfj.OO do
i $9.00.
t
V velikem evelu je pa izdelovanje in razpečevanje opojne pi-jače. Ker sem se nekoliko obregnil f»b ameriško -ulio postavo, je najbolje, da to ludi nekoliko o-pišem. Zagovorniki sulu* postave m> najhujši kršilci suliili postav. ; Ako si- primeri, da ugrabijo raz-1 , pcčevalca z opojnimi pijačami in če ima dotičnik dobro k bo in polno mošnjo dolarjev. največkrat, odkupi, potem }»a gre mirno svojo pot naprej razpečavat svojo robo.
Kadar }>a suhim postavnim možem zemlja prične postajati pre-
vroča. pa nahitroma službo pustijo ter postanejo najpredrznejši •azpečevalci opojnih pijač.
Taki so tudi mestni stražniki.
Davkoplačevalci pa plačujomo visoke davke, da more država plačevati na milijone stroškov, da zgoraj omenjeni postopači vlečejo mastne plače.
Delavec, kdaj se boš prebudil iz trdega spanja in obračunal s temi hinavci in svetohlineif
Kavno ko to pišem, sem vital v angleškem časopisu, da so v Seattle, Wash. začeli kazensko postopati proti suhim možem in mestnim stražnikom, kateri no bili v zvezi z razpečevalci opojnih pijač. Niso zadovoljni, da jim dežela in mesto Seattle plača od ^150 do $200 na mesec. Ne: povrhu tega še opravljajo umazano izdajalsko delo.
Suhaška stranka sc pa silovite opira stvari, katere ne more uresničiti. Pametni ljudje, kateri si radi privoščijo pozi rek dobre pijače. se zgražajo nad ameriško su ho postavno bedarijo. Enkrat l>i že še prišel čas. da se bedo t ud norci izpametovali. S pozdravom
Mich;.-! Struznik.
Pittsburgh, Pa.
Cital sem urednikovo poročili v Glas Naroda, glede skupne svete. ki je bila darovana in tudi od poslana nesrečnim poplavljeneen v staro domovino. Vsa čast ii hvala listu (ilasu Naroda in nje govemu uredništvu, da tako ime to vrši svoje krščansko delo usmi Ijenja. akoravno je od vseh stran karskih skupin zavidan in se mi marsikaj predbaciva. Želel in pri poročal bi. da bi ga te skupim stranke posnemale ter tudi v t; namen delovale.
V začetku te nabiralne kampa nje. sem poročal, da se je pitts burška naselbina zavzela, da mo ra biti ena prvih z nabranim da rom v ta namen. Ko smo pa čitali da nas je že ena druga prekosila j" tukajšnje pevsko društvo Pre ševen sklenilo, da priredi igr< "Trije Tički". dne 0. t. m. ob H uri zvečer v Slovenskem Domu Ves dohodek je namenjen za po plavljence, da s tem zopet pride mo na prvo mesto v tej kampa nji.
Zatoraj. cenjeni rojaki in roja kinje v Pittsburgh in okolice. Va vljudno prosimo in vabimo, da b se v polnem številu udeležili t' igre. s "tem boste napravili jaki zabaven večer sami sebi. pomagal poplavljeneem in povzdignili svo j<i naselbino na prvo mesto. Vaš; udeležba bo dosegla tri smotre, ii vse to za malenkostno svoto 50c.
Priporočajte med svojimi prija telji za mnogobrojno udeležbo t igre."Cast. <la boste prvaki v te nabiralni kampanji se vas vsci
1 i če.
I)a pa ne bo kdo kaj dvomil, d; se nabrani in odposlani denar 1 domovino ne deli pravilno • !>o pa v kratkem priobčejio pisnin ki j^-'i jf" pisala oseba i/ najbol prizadiMih krajev, i<> je Zii<iv. I I lega pisma l»o lahko vsak i/.pn videl, da se denar med najbo! bedne deli. da je Iideči križ zane> j Ijiv in da deluje ]■<» sviiji. najbolj >i previdnosti.
< )b koncu dopisa vas še enkra vabim in prosim za obilno ude ležlio dne t. 111.
Ivan Varoira.
ZA DENARNE VLOGE, ki jih prejmemo do vštevii 13, januarja 1927, plačamo po —
4 %
obresti že cd 1. januarja naprej.
Mesečno obrestovan je je posebna ugodnost, ki jo nudi naša banka vlagateljem.
Vse vloge stoje pod nadzorstvom bančnega oddelka države New York.
Ob Novem letu se Vam toraj nudi ugodna prilika, da pričnete novo oziroma povečate staro vlogo. .
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	»ew York, N. Y.
Peter Zgaga M
>	y
. Kaj je dober nasvet
Dober nasvete ljudje zastonj dele. Toda ti.sli. ki jih dele. so morali zanje strašno drajro plačati.
¥
V Xew Vorku je bil^ na Silve-'strov večer četvero slovenskih nri-reditev.	nisem bil na nobe^^
■	ker ne verujem dosti v praznov^B j nje Novega leta.	1 ) Prireditelji bili razposlali va-j
bila. ki so obetala vse mogoče d« -1 brote in vsakovrstna preseneč>*-
■	nja.
j Kot sem izvedel, je posebno r>.o .društvo jako presenetilo svoje
ste.
! \ vabilu doticuega društv.*? .je
1	w	.
namreč izrecno rečeno: \ "Zlasti jiolnočni prizor bo pomenljiv in zanimiv in vsakemu ndeležuiku bo o>ial v sporni vi. Kaj takega še ni bilo med prreater-iiewyorskimi Slovenci *. ', Tudi jaz m'ih bil malo radoveden kakšen bo tisti prizor. Ko sem , pa izvedel, kiiko je bilo. mi ni ž:»!. i er se nisem udeležil, i Trije ali štirje rojaki so si sko-jčili v lase. >e prav pi»domač>.*
>	vali in opsovali. in bi sc še naprej
-	suvali in psovaii. če bi jih rojak
-	Zajček kar lastnoročno ne po.-.t;.-i vil v hladno jutro novoletnega i dne.
Za take prizore menda ni treba
-	delati v vabilih vnaprej reklame
Ta ki I' prizorov smo vajeni na
-	slovenskih prireditvah. To j1 že i tako ali tako v programu, pa če
-	ie posebej cn.enjeno ali ne.
1 Prireditev ju{roslovanske«;a kluba, sestoječejra iz <lveh j»odpor-nih društev ter enega pevskega društva, je primeroma dobro uspela, ka jI i meti nama sploh dobro usjievajc- prireditve tistih klu-" bov in društev, ki opravljajo veli-1"t> kulturno delo v kleti in za baro.
' Krasne iileje ki jih vliva vele-tlični gospod Grdina v srca in duše svojih podanikov, ne znležejo dosti. Zaleže tisto, kar po grlu t in kar je v španoviji napre-
ŠMllO.
| Tudi navdušenje za Slovenski Dom kipi in vre na približno istih
s tropinah. \ . . * .
i Mussolini je na dan Novega le-] ta izjavil, da se je Italija eno leto pripravljala, sedaj tla bo pa začela delati, 'i Italija ima pa res dosti dela. C'a-! kajo jo težke naloge. Dve sta prav posebno težki: Mussolinija bo morala naučiti na j pri prost ejših 9 manir. fašistom naj pa skuša do-kazati, da »irokoustnost. zvezana V z nasiljem ni še nikdar rodi'a co brili sadi v.
:> .
J Novoletno praznovanje j* lih
v-	1
v .\ew i orku razmeroma in'ruo <» polnoči tii bilo tiMcira pre reslji-' vtga kričanja in norenja kot , *-*.i-7' šnja b*ia.
[t — Ti-mn j«- vjsrok prohibicija - -b< -^t«1 rekli. — Sevedn- kaj pa t'ra-",ko ];ot prohibieija. i Ljudje, ki uživajo pijače, kate-fro je prohibieija proizvedla l?r jn začno uživati žt» ob šestih ali sedmih zvečer, ne morejo delati rr.o;-: noči )»osebno velikega kravala. | najugodnejšem slučaju smr-če pod mizo. ali <»o pa z ambulan-co na pot i v špital.
j Na novoletni večer so igrali v veseli družbi nedr-lžno igro. Saj poznate take igre. Tisti, ki izgubi, mora za kazen kaj storiti. Fantu je "bila naložeua pokora, da mora desetkrat zaporedoma poljubiti mladega dekleta. Z veseljem in vztrajnostjo se je podal na delo. } — Enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat, petkrat . . . j — Stoj 1 — je vzkliknila ona. — Šestkrat si me že. ne petkrat. l Uštel si se
—	Ne, samo petkrat. — je zatrjeval on.
I — Ni res. šestkrat. — je trdil^ jena.
Začela sta se zares prepirati. Končno je pa ona odločila.
—	Veš kaj. odkraja začni. Pr bolj počasi daj. in bolj na dolgo da bom lahko štela.
* ■ — t ......
Arkadi j Averčenko:
Svatje in pogrebci.
Bistvena razlika me«l svatbo in j pogrebom leži v tem, da se pri pogrebu takoj jočejo, dočim pride pri svatbi jok navadno šele čez par let na vrsto, »sicer pa se pri-j venja jok včasih tudi že naslednjega dne.
V boljših krogih so svečano obhaja samo svatba, llazporoka se izvrši brez svečanosti in slovesnosti. četudi je pri ra/.poroki obi-( čajno mnogo več radosti in veselja.
Ker se take prilike v življenju cesto dogajajo, hočem podati neizkušenim mladim ljudem nekaj nasvetov.
Položaj ženina yli neveste na svatbi j«« mnogo težji kakor pa o-stalih povabljencev. Ti lahko v skrajnem slučaju tudi izostanejo, odsotnost, ženina ali neveste pri prvi proceduri pa lahko pokvari vse veselje. Poznam pa tudi ženina. ki je dan pred poroko izjavil svoji nevesti: — Ves, jaz moram j po opravkih. Ako ne pridem pravočasno v cerkev, lahko pričnete Tudi brez mene! — (V vam še povem, da je bil ta ženin častni član arheološkega društva, se čitatelji gotovo ne bodo več čudili.
Toda vrnimo se zopet k ženinom in nevestam. Da se izrazim v j boljšem stilu, moram reči. da je njihova vloga pravzaprav zelo be-, dasta. Zamislite si človeka z razburjenjem na obrazu, ves je bled. roke mu drhte, zopet v črni frak s eilindrotn na glavi, stisnjen v svilen telovnik, s kurjimi očesi v la kast i h čevljih, kako posluša vse brczmiselne čestitke in sale svojih prijateljev, dobre nauke staršev iti histerično radovednost pni ducata služinčadi, peric iti vajencev, ki so navalili v in pred cerkev, da vidijo ženina in nevesto.	(
lu potem jih obirajo do kosti:
—	Glej, ona ima čisto objokane in rdeče oči. . .
—	Kje neki! Nos ima rdeč. ne pa oči. . .	i
—	Fstnice pa ima tako namazane, da se barva kar lušči od njih. . .	i
—	Ženinu pa so počile lakaste kapice na čevljih. . .
Prepričan sem, da bi pod takimi inkvizitorski pogledi niti Milne Šili ni mogel ostati ravnodušen.	i
Iji kako se podi gostom?	^
Glavno, kar se od svatbenega gosta zahteva, je neugasna vese-lost in umetnost, da pri svečanem kosilu spregovori kako prigodno zdravlco.	|
Na svatbo mora priti v fraku, v belem naprsniku in z belimi rokavicami. pa tudi, če se pravkar vrača s pogreba svojega najboljšega prijatelja. V roki kita belega cvetja (magari če pa je ukradel k groba onega prijatelja).
Ko z največjo naglico v zadnjem trenotku pribiti, mora stopiti takoj k nevesti, ji zročiti cvetje in jo pozdraviti približno tako-le:
—	Draga ta in ta! Naj bo to čisto. belo in nedolžno cvetje porok vaše čiste, srečne in neskaljene bodočnosti in znak vašega devišt-va in poštenosti!
| Zadnje besede se lahko dodajo I tudi. če je nevesta pred poroko > živela morda že deset let s kakimi lesnim trgovcem.
j Poklonjenega šopka ni, treba je- -mati nazaj, tudi če ti morda pri pojedini ne ponudijo sladoleda.
Zdravice s:o na svatbi zelo v sr-;-e segajoča zadevščina, pa tudi zelo pereča stvar. Izraziti se moraš ('ako. da ne bo nihče užaljen in da bo vsem ustreženo. Spominjam s« , neprijetnega utiša, ki pa je na-( pravila zdravica nekega mojega , malo satirično razpoloženega pri- j jatelja. Izrazil se je približno ta- i ko-le:
t
— No. pa. — je rekel, — dovo- } lite tudi meni, da pozdravim ženi-j ua in nevesto. Ženinu bi želel dol--«_ro življenje, če bi se ne bal, da bo nadaljeval svoje življenje na tak način, kakor pred poroko. Vaso. Vaso. čuvaj svoje zdravje! Neve-i i bi želel, da bi imela dvoje le-| pili otrok, če bi se ona ne bila potrudila, da izpolni že polovico te moje želje. Čestitam tudi nevestinim staršem. Imam pa tudi vzrok, da jim čestitam. Veliko breme so zvalili s svojih ramen. Kes je, da je hiša. ki so jo priklonili ženino kot nevestino doto. zidana z opeko in tla je temelj radi velike vlage že popustil, a ker bo mladi par-j ček to hišo itak kmalu zastavil, se ne izplača o tem izgubljati mnogo besed. Tašči želim srečo in spoštovanje. Upam .da njej sin ne bo postopal s svojo ženo tako. kakor se je naučil od svojega očeta, ki je na glavi svoje žene razbijal najrazličnejše steklene 111 po reel a -naste predmete, ki jih je dosegel! na bojišču. . . In končno me vese-j li. da se bosta teti ženina danes; najedli, kakor se spodobi; a ne; samo t(». upam tudi. da bo še kaj
I
ostalo, kar bosta lahko nesli s seboj. Opozoriti ju pa moram že , seda j. da oni dve žlici, ki sta jih | že spravili, nista srebrni. Jaz za-| t ki jučujem svoj govor. Pijem naj zdravje vseh prisotnih in obža-! In jem .da mi veČina ne more odgo-) jvoriti na enak način, ker je publika že do vrha zalita. Živeli! j Priznati moram, da ta zdravica ne samo, da ni imela nobenega uspeha, nego je slavnostnega govornika nekdo v predsobi še udaril z emajliranim pl juValnikom po glavi.
! Da ne bi kdo prišel v slično nevarnost. podajam vzorec dostojne svatbene zdravice, ki bo gotovo marsikogar zadovoljila. Kekel bi nekako tako-le:
l — Spoštovani gostje! Pod tem j častnim krovom vidim razcvetelo ndadost in modro starost, zedin-jeno v razkošnem vencu. O divni dnevi, o krasni dogodki! Vi boste rekli čisto priprosto: Peter O-ženovič se ženi z Veričko ter jo vzame z njenimi 100.000 dote, ne računajoč perila in srebrnine. — O, gospoda, kako površno gledate vi 11a to, kar se tukaj dogaja! Pred nami se godi velika tajna, tajna izcimanja one plodotvorne celice, one celice, ki tvorijo drža-ivo. (Splošno odobravanje). Peter Oženovič je izvršil svojo dolžnost i napram državi in človeški druž-!bi. . .
SORODNICA ANGLEŠKEGA KR AL IA
mm	....	« c,
M|N«» MILLCB »■•" C
Na sliki vidite Lady Louis Montbatten, ki je žena bratranca angleškega prestolonaslednika. Pred poreko se je pisala Edwina Ashley ter je bila ena najbogatejših žensk v Angliji.
— In ako pogledate to čarobno nevesto, boste rekli: a prijetno dolžnost! I11 tako tudi je. gospoda : jaz sam bi ne bi nenaklonjen — hm — hm — (Splošen smeh. ploskanje). Toda zame je ta pot za vedno zaprta, deloma radi tega. ker sem okamenel sovražnik žensk, deloma pa tudi radi tega, ker sem. žalibog. že osemnajst let oženjen. . . (Hrup na levici, kjer sedi govornikova žena ) Gospoda. dvignem to čašo na zdravje tega hrabrega moža in dobrega prijatelja, in pijem na zdravje neveste. ki je uspela, da do svojega 19. leta ohrani svojo čistost in nedolžnost. . .
. . . Pijem na zdravje njihovih bodočih otrok, ki bodo, ako podedujejo značaj svojih staršev ki so z odprtimi rokami (100.000 dinarjev in trije pitani purani) opremili mlada zakonca s poze-meljskim blagrom (vzhičenje staršev in živahno ploskanje). . . . Pijem na zdravje ženino ve tclke. ki je nosila pod srcem tako seme. kakor je njen sin Pera. ki se je iz same skromnosti že pred dobre pol ure skril in leži pod to bogato obloženo mizo. . . Tu končno naj še napijem onemu neznanemu prijatelju. ki je s svojo nerodnostjo popackal namizni prt. a je madež previdno pokril s soljo, da ne napravi nobene škode, kajti 011 je pravi prijatelj te častivredne družine (ploskanje in vzklikanje).
Tu mora govornik malo odpiti iz svoje čase in zaklieati: "vroče!" kar pomeni po starem ruskem običaju, da se morata nevesta in ženin poljubiti, da malo o-hladita i srce i dušo. Ta običaj pa je v navadi samo pri svatbi. Pozneje se navadno spremeni tako. da se ne poljubljata več mož in žena. ako kdo drugi kliče "vroče" marveč poljublja ženo tujec in mož krjči "vroče".
Tu se svatba konča. A*si brez izjeme morajo oditi domov. Nikdo ne sme izsiljevati prenočišča v sp-bi mladega parčka, pa magari. da bi imel izgovor, da je že star N:a-nec i neveste i ženina in da zato ne more motiti.
Ivako se je treba vesti pri -pogrebih. bom razložil ob kaki drugi priliki, ako ne bom zadržan pri svojem lastnem pogrebu.
ADVERTISE in GLAS K AROV A
Kako je treba ravnati z otroci.
i.«lede otrok se dobro izpoznam.j« Predvsem, ker sem bil sam nekoč j majhen otrok. Takrat sem nosil t zelo dolge obleke, kar me je zelo j -oviralo, če sem hotel koga obrca-, ti. Sicer je pa uganka, ki je nisem < nikdar rešil: zakaj eksistirajoj 1 majhni otroci? Dojenčki, zaviti vj toliko nepotrebnega blaga! Nekoč sem vprašal neko pestunjo, če mi j more to stvar pojasniti. Odgovo- ( rila mi je: — Moj P>og. dragi go- , spod; te ljubke male stvarice no- } sijo zelo doge obleke. . .
Ko sem jo opozoril, da mi s tem j ni odgovorila na moje vprašanje. ] je dejala ogorčeno: — Gospod, vi vendar ne boste zahtevali, da bi j nosili naši ljubi malčki kratke ob- , leke!
11
Vsekakor bi bilo bolj praktič-'] 110, če bi nosili otroci različne ob-'j leke, tako da bi bilo lahko razli-|i kovati dečke od deklic. Stvar je ] namreč neverjetna. Niti po laseh. 1 niti po plenicah, niti z ogovorom , ni mogoče ugotoviti, katerega spo- . la je otrok. Nasprotno, usoda hoče. da se človek vedno zmoti, tako. da se zdi ogorčenim staršem komplimentni idijot. '
Najlažje se rešiš iz zadrege, če , ne rabiš niti besedice 'on' niti , 'ona', temveč rečeš enostavno 'ma • li angelček'. Na ta način se ne mo- , reš kompromitirati, ker angeli . nimajo spola.	;
Pa še ena ceremonija je. ki spada med najstrašnejše za samca. ( Sediš popolnoma mirno in ravnodušno v salonu. Hišni oče. oziroma njegova soproga, pritisne za električni gumb. Vrata se odpro in v sobo stopi pestunja. Mogoče nimaš niti časa, da bi se izgovoril da imaš nujno pot ter bi tako pravočasno pobegnil. Z resnim obrazom prinese ženska ma jest etično nekako blazino. Uganeš. da vsebuje ovoj dojenčka. Naglo vsta-neš. Ženske nehajo čebljati, se u-malcnejo, da greš mimo njih. . . Z obrazom človeka, ki koraka na zatožno klop pred poroto, se približaš otroku ter ga svečano o-gleduješ. . .
Vse molči. Vse ženske pričakujejo. kaj boš rekel. Skušaš kaj reči. Obup se te polasti. Hudoben duh ti narekuje najbolj bedaste
NA prvi pogled se vam bo zdelo drago v primeri z veliko konvo neoslajenega mleka, ali v primeri s steklenico mleka, ki ga vam mlekar prinese.
Toda konva oslajenega mleka nadomesti prostor SMETANE—smetane in sladkorja. Samo preiskusite ga v svoji kavi. Začnite še sedaj posluževati oslajenega kondenziranega mleka. Vsi prodajalci prodajajo izborne Bordenove vrste oslajenega kondenziranega mleka. Prepričajte se v svojem domu, da ena konva Bordenovega Oslajenega Kondenziranega Mleka obogati in osladi bas toliko čas kave kot en pint smetane in en funt sladkorja.
In nato začnite premišljevati, koliko boljšega okusa je ta čaša kave. Vsledtega vam bodo ljudje pripovedovali, da Bordenovo Oslajeno Kondenzirano Mleko kavo celo poboljša.	: »ltaej[
Hranite labelne za dragocena darila.
Vsak sonfenov labei, kot naslikan, je velike premljake vrednosti.
Pojdite v bližnjo premtjsko trgovino ter se prepričajte, kako lahko
Je dobiti srebrnino, posodo, uro in razne druge krasne predmete
BREZPLAČNO z Bordenovimi labelni s teh vrat Oslajenega Kondenziranega Mleka. 2a£nite danes hraniti labelne. Presenečeni boste! Če vam Je lažje, pišite nam za BREZPLAČEN ilustriran cenik — v katerem Je navedenih mnogo daril.
PREMIJSKE TRGOVINE
NEW YORK CITY. N. Y.	BROOKLYN, N. Y.
44 Hudson Street	2 Sumner Avenue,
near Duane Street	near Broadway
42™eM;4?HdAStreet	""ins Street,
near Ninth Ave.	,
427 TniM Ave..	near «-'v,n9"to" st*
near 80ti Street
61 East 12&th street,	JERSEY CITY, N. J.
near Madison Ave.	350 Grove street.
NEWARK, n. J.	near Newark Avenue
23 Warren Street,	584 Summit Avenue.
near Washington Street	near Newark Avenue
NAROČITE TO ČUDOVITO KNJIGO
"MLEKO—in njepa uporaba pri kuhi." Spisala Mrs. Bently. To je brez dvoma najboljša, knjipa. gl«-de mleka ter njega uporabe doma. PoSljite samo svoje ime in naslov zaeno z 10 centi v znamkah za poštnino, lavljanje itd.
j^C	The Borden Company, Borden Building, New York, N. Y.
Ali ste začeli že kdaj premišljevati kaj je pravzaprav Osla jene Kondenzirno Mleko?
I s
ŽENSKA - NEKOČ IN SEDAJ
Claude Farrere o ženski prihodnosti.
Slavni francoski pesnik Clau-J »le Farrere je imel 11a Dunaju predavanje. Predaval je o ženski prihodnost i.
Farrere ni zoper moderno že-j no. pa tudi ne za ženo iz polpre-( tekle dobe. On je za ženo! On tudi ne misli, da je današnja žena direktno nasprot je žene izza pol-pretekle dobe. niti tla mora posta-; ti žena prihodnosti direktno na-! sprotje današnje žene. da bo zopet po njegovem okuhu. Pravtako za-' vrača odločno predsodek, da hoče govoriti o modi ali pa da meni. da zamore moda uplivati na bistvo človeka.
Farrere sproži par vprašanj in pusti, da jih preživi občinstvo po njegovih dražestnih primerah. — Kakšna je bila ženska i za preteklega časaFarrere čita spomine Tnrkinje izza prejšnjega režima, torej iz dobe, ko mladoturškega
pokrci« še ni bilo; čita spomine Japouke iz 11. stoletja ter končno po par dovtipnih aperetijih - stavkom. ki vsebuje misel, da bi te žene rade živele stoletja tako. kot so živele. Ali je s tem rečeno, da je bila ta žena. dasi je bila nedvomno sužnja, nesrečna Ali pa dokazuje to nasprotno.' Tako argumentira pesnik ter vpraša končno. mo«ro»V 11 »• neupravičeno. če bi mar današnja žena ne živela rada stoletja tako. kot živi.
Pesnikov trla-* doni krepko kot grom. kadar po ženah udriha, po ženah, ki sn i zgreši le svoj ženski poklic ter se posvečajo profesuri ali pa moderni inedieiui. Taka žena stoji v trenotku. ko se je zaljubila. pred alternativo: — Mož ali medicina * < >bojega obenem. — ljubiti in operirati. — ji narava ne dovoljuje.
KRATKA KRILA PRED SODNIJO
Poljski sejem je razpravljal te dni o organizaciji šolstva na Poljskem. V debato je pose grel tudi prosvetni minister profesor liar-' tel, ki je pojasnil poslancem raz-i inerje med strokovnimi in klasičnimi šolami. Suhoparno debato je' prekinil krščanski demokrat pro.-j fesor Kwiatkowski z interpelacijo' v kateri je zahteval, naj prnsvet-j J ni minister nastopi proti kratkim J krilom in rokavom, ki jih nosijo
dijakinje v šol i. — Razuzdanost J v modi. — je izjavil poslanec. — ima strašne posledice. Dijakinje gledajo med poukom na kolena' svojih sošolk in se razburjajo, kar škoduje njihovemu zdravju. —
[Minister Hartel je odsrovoril na interpelacijo zelo diplomatično: — Poslanec Kwiatkowski se je dotaknil v svojem govoru kratkih kril in rokavov. Prosim, gospoda, da me oprostite dolžnosti govoriti o stvareh, ki jih ne razumem. To . je stvar mode in takta učitelji?, šolskih ravnateljev in nadzornikov. ki morajo paziti, da šola n » postane torišče erotičnih nago-^ nov. Sicer bi bilo pa zelo težko regulirati to vprašanje z odredbo. Zdi se mi. da bi od življenja nihče ne imel koristi, ako bi bilo na-" vezano na ministrske odredbe. Z.i 1 to ponavljam, da je vprašanje rokavov in kratkih kril stvar takt«:.
*	S to ministrsko izjavo je bila ' debata o kratkih krilih zaključena "rin poljskim dijakinjam se ni treba
bati. da bi jim prosvetno ministi*-
•	stvo diktiralo, kako naj se oblači-
V°\
j K na ko salomonsko se je te dni izmazala tudi dunajska sodni ja. 1 Neki državni uradnik so je naveli-1 j čal svoje žene, dasi je baje še mlada in precej lepa. Poiskal si je pri-
1 jateljico, ki bi pa tudi rada posta-I -	-	.
, la njegova žena in ga je zato nago-
'jVarjala. naj se loči. Uradnik je na
j to pristal, ne pa tako njegova že-
- na, ki se ni hotela kar tako umak-
1 niti svoji konkurentki. Mož je tožil
i za ločitev, in ker ni imel tehtnega I
-j vzroka, je tožbo utemeljil s tem. t da nosi njegova žena kratka kri-
PRAZNIK PARIŠKIH MODISTK
Na lisoče in tisoče je v Parizu mladih, sanjavih ileklie. ki tvorijo verni del kinopnblike in hrepene po princu, da jih povode iz ž i v -, ljenja dela in pomanjkanja v solil I ce razkošja in uživanja. -\ko pa pride naposled mesto princa soliden uradnik ali delavce, pa so 'tudi zadovoljne in postali" j o najboljše žene in ma'"re.
Te sladke mate midiuetke ima-| jo svojo patrono sv. Katai ino. Iv I ""»jej s»> zatekajo v stiskah in nadlogah. njo pi*(.»ijo za prince in so-j lidne ženine, njen god praznujejo , vsako leto z velikim veseljem. — Ako pade ta dan. "_*•*». november, na delavnik, se vrši proslava prvo prihodnjo nedeljo.
Vse mogoče svečanosti in igre se vrše ua Katarinin praznik. — Najzanimivejša med njimi je tekma v teku skozi Pariz, ki se je u-deleži po sto in več mladih deklet. Ne tečejo pa morda v športnem dresu, ampak morajo biti kompletno oblečen-' in vrhu tega nositi s seboj veliko škatljo s klobukom. Proga je dolga 11 kilometrov in konca na Montmartru. —-Zmagovalko čas*e na vse mogoče načine; časopisi prinašajo njeno j sliko in ako je punčka lepa. je 7. j zmago končala tudi svojo modi-stovsko karijero. Skoro vedno se namreč na slike in slavospevc v listih najde kak mladenič, ki odpelje popularno midinetko iz modnega salona pred oltar in na svoj dom.
la. da vzbuja pozornost in da se to za ženo državnega uradnika ne spodobi. A je s svojo tožbo pogorel. .Sodnija je bila namreč mnenja, da nikakor ni potreba, da bi bilo kratko krilo nemoralno, posebno tic sedaj, ko ga predpisuje moda in ko ga nosijo vse ženske, tudi kmečke. Da bi se žena državnega uradnika morala dr/ati drugačne mode kakor njene tovari-šice drugih stanov, pa tudi ne stoji v nobenem zakonu.
SUHASKE SILE NA DELU "
H«»Y MILLER. HIH O C.
Suhači delujejo za svojo "sveto" stvar po vsej Ameriki z vso vnemo. Slika nam kaže glavne voditelje suhaškega gibanja. Stoje od desne na levo: dr. E. H. Cheringtrn, Miss Cora Staddai^l in dr. F. MeBride. Spodaj so: dr. E. S. Dinwiddie. Mrs. Ella A. Bole. dr. A. »T. Barton in Mrs. - Lena L. Yost. Vsi imajo glavno besedo pri različnih tempere nčnih organizacijah in pri Anti-salonski Ligi.
J opazke, ki jih more izustiti mož. Pogledaš svoje sosede s -smehljajem. ki ničesar ne pove. in rečeš: j— Še nima veliko las, kaj.' j Nikdo ti ne odgovori. Končno ■ se oglasi silno resno pestunja: — I Pet tednov stari otroci navadno .še nimajo las!
Zopet molk. Dajo ti zopet priliko, da bi zinil kako duhovito, tedaj jo vprašaš, če otročiči v tej starosti že hodijo in s čim se hranijo. Kakor svečeniea, ki celebri-ra misterijozno mašo. ti ponudi pestunja paket, rekoč: — Vzemite ga v roko, gospod. ; Xe upaš se braniti. Stegneš roke. da sprejmeš paket. Nato pa ne veš, kaj bi počel. Toda nekaj 1110-iraš storiti. Torej skušaš dete ujč-l jkati. Pestunja te opazuje, otrok pa. ki si ga ogledoval doslej s stra' j hom in studom, prienp kričati kakor blazen. Tedaj pa ti ga iztrga pestunja iz rok in sklonjena nad otroka pravi: — G ugn galuni i jam' — mjamram — tidilidi.	j
— Pa kaj mu je naenkrat ? — vprašaš nedolžno. — Najbrže ste ga pretrdo prijeli. — odgovori nežno ukarajoč mati. Druge žen-j ske protestirajo. Prepričan si. da si zasadil otroku noht v trebuh. Končno se otrok pomiri, da ni prišel eden od posetnikov na nesrečno idejo, da pokaže nate in vpraša : — Kdo pa je ta gospod *
Otrok te spozna ter se prične dreti še huje kot prej.
Ljudje te prično motriti z ne-zaupnimi pogledi, prepričani, da si zelo dvomljiv individuum. na čegar kazenskem listu je zapisan dolg register grehov.
VLOMILEC V ZABOJI'
V Brnu je bil izvršen te dni pri belem dnevu drzen vlom. Pred trgovino juvelirja Lumiaka je prinesel kmalu po 12. uri neki možakar velik zaboj. Nenadoma je izginil lopov, <la bi ga kdo opazil, v zaboju, prererzal z diamantom izložbeno okno ter odnesel izredno bogat plen in izginil brez sledu, ne da bi ga bil kdo opazil.
URESNIČENJE SANJE


Xa svetu so ljudje, ki trdno verujejo v sanje, drugi zopet žive v fiksni ideji, da jih čaka sreča v loterii in da morajo brezpogojno zadet i. O takem slučaju so poročali listi pred dnevi, in sieer o nekem seljaku iz Bosne, ki je zastavil svojo zadnjo obleko, da je lahko kupil srečko. Imel je srečo in je zadel četrt milijona dinarjev. Da tudi sanje niso vedno brezpomembne .dokazuje slučaj, ki poročajo o njem italijanski listi.
V Milanu biva gostilničar T~m-berto Peri no. Mož ima gostilno v ulici Via Larga 10. Perino je če-sto sanjal, imel pa je tudi slabost, da jf> na sanje vedno stavil. V Italiji namreč še vedno obstoji neko vrste mala loterija, ki je bila v Jugoslaviji takoj po prevratu ukinjena. Nedavno je imel I~m-berto prav živahne sanje. Zjutraj j<* takoj pogledal v sanjske buk-vice. To so mu pokazale številke 1, 5. 7 in 62. T'uxberto j«* sklenil, da str v i na te številke 20 lir. — Povedal je svoje mnenje tudi ženi ta pa ni bila preveč navdušena za stavo. Oči vid no je imela moža popolnoma pod copato, kajti uspelo ji jo moža pregovoriti, da ni stavil.
Pri njem pa je bil v službi natakar (iabrielli. Ta je imel srečo, da ni bil oženjen, zato je pač lahko gospodaril s svojim imetjem po mili volji. Cul je prepir obeh zakoncev. Ker pa je tudi on veroval v sanje, je sklenil, da bo stavil on številke gospodarja. — Sel je in stavil deset lir na žrebanje v Milanu in 10 lir na žrebanje po vsej Italiji. O dogodku je pri-povedal tudi svojim prijateljem, ki so se mu smejali.
Čim bolj se je bližal dan žrebanja, tem nemirnejši je postajal\ (iabrielli in končno se je začel ke-sati, da je stavil tako visoko svo-to. Vtepel si je v glavo, da je izključno. da zadene, in zato na dan žrebanja niti ni pogledal listo žrebanja. Povedal pa mu je e-den njegovih prijateljev, da so stavljene številke zadele. Natakar sprva ni hotel verjeti izredni sreči, toda kmalu .se je prepričal, da govori prijatelj resnico. Slekel je takoj svoj jopič, se primerno oblekel in šel iz gostilne, ne da bi komu kaj omenil ali morda službo odpovedal. V loteriji je izvedel da je zadel 360.000 lir. Ko je gostilničar zaznal za nenadno srečo svojega natakarja, ga je popadla jeza proti ženi. ki je njega pripravila ob bogastvo. Nastal je med zakoncema hud prepir, tekom katerega je mož svojo ženo pošteno naklestil. Sedaj je baje sklenil, da ne stavi nikoli več, pa tudi številk ne bo več pripovedoval drugim.
\
S
CE KNJIGARNA "GLAS NARODA"
^ ___j SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. ^
POUČNE KNJI MOLITVENIKl
. : I G R E : : RAZNE POVESTI £N ROMANI
MOLXTVENIEI:	(Umni čebel« ................... t—
Duša popolna	i Umni kmetovalec ali splošni poduk
_ .....*....................4-.* :	kfllrn nh/tolmraM t*> i«Kn1iSa«4
Marija Varhinja:
v platno vezano.......
t fino platno .........
v usnje vezano ........
v fino usnje rezano..
.... .80 ... 1.00 ... 1.50 . 1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano ............................1.00
v fino platno vezano ..........1.10
v usnje vezano ............................1.50
v fino usnje vezano....................1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano..................
v fino usnje rezano ..........1.80
Sveta Ura z debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez. .............1,50
v fino usnje vez. ............... 1.60
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano................1.50
v fino usnje vezano .......... 1.80
Kvišku srca, mala;
kako obdelovati in izboljšati po-1 j® «...*..................... <30
Voščilna knjižica ...................60
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S., Malik
1.	zvezek ................................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
AŠKERČEVI ZBRANI SPISI:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
broš..........................80
Četrti zbornik trd. r.............1.—
Peti zbornik, broš..................90
Primož Trubar trd. t.............1.—
Amerika in Amerikanci (Trunk)	5.00
Andersonove pripovedke trda vez.	.75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez ....................................1.—
v fino usnje vez..........1%, Andrej Hofer ....................60
Beneška vedeževalk*.............35
Belgrajski biser ..,. .............36
Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširana .............80
Bele noči (Dostojevski) t. v........75
Balkanska Turška vojska...........80
Balkanska vojska s slikami.........25
.30 .20
Surska vojska ................... .40
Bilke (Marija Kmetova) .......... .25
CANKARJEVA DELA:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............50
Podobe iz sanj. t. v...........1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda rez.....90
Zbornik trd. r. ..............1.20
Mimo življenja % v...........1.—
broširano .................. .80
Cesar Jožef II....................30
Cvetke .......................... .25
Cerkniško jezero in okolica, 3 slikami, trdo vezana..............1.40
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato....................... 30
Cvetina Borograjska...............fn
Četrtek t. v..................... .90
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .......................60
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem................... .50
Dve sliki — Njiva, Starka — (Mei-
ko) ........................ .60
Dolga roka .......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj ..................... .50
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljčki ....................... .40
Elizabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk ........,.......35
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ....................... .50
Gozdarjev sin ...................30
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem ............ .25
Gruda umira, trda vez.	1.20
Gusarji ........................90
Hadži Murat, trda vea. .........80
Hči papeža .................... l.—
Hedvika ........................ .35
Helena (Kmetova) .............. .40
Humoreske, Groteske in Satire, rez. .80
broširano.....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Is modernega sveta, trda rez.____1.40
Jutri (Strug) trd. r............... .75
JURČIČEVI SPISI:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00
Sosedov sin, broi................. .40
5.	zvezeik; Sosedov sin — Sin kmet-skega cesarja —r Med dvema sto. liana trd. v. ................ %.—
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugotner tr. 1.20
broširano .................. .75
Karmen, trdo vez................. .40
broširano.....................30
Kralj zlate reke In črna brate_____ .45
Krizev po^ trdo vezan............1.—
Krvna osveta ..................... .3$
Kuhinja pri kraljici g. noiici,francoski roman ................. .40
Lisjakova hči ........- —..... 30
Liwufer	• •	a 4 # 1.50
Oče naš, slonokost bela ..........1.20
Oče naš, slonokost rjava..........1.20
ANGLEŠKI MOLITVENIH!r (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook:
30
v belo kost vezano............1.10 j Božja pot na Šmarno goro
! Božja pot na Bledu
Key of Keaven:
v usnje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano.... 1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
ZGODOVINSKI STOLI
Tudi stoli imajo svojo zgodovi-110, in sicer marsikateri zelo vzvišeno. Najslavnejši in obenem 1 tuli j najstarejši kos te vrste je stol sv. Petra v Rimu, raz katerega ob slovesnih prilikah papež še dandanes deli vernikom svoj blagoslov.
Zgodovinski je tudi stol, ki je postavljen v londonski Westminster Abev. na katerem so kronali angleške kralje. Med drugimi dragimi kamni, ki so vdelani v ta prestol je tudi dragoceni diamant znan pod imenom 'kamen usode'. Drugi zgodovinski stoli Anglije so stol. na katerem je sedel nesreč-ni kralj Kari Prvi pri svoji obsodbi, in pa stol Cromwella. — Umetnostno in zgodovinsko važen je stol v diplomski galeriji Burlington palače v London, namreč stol. na katerega so sedali modeli slavnega slikarja Reynoldsa.
Zanimivost prve vrste je železni stol, oziroma naslonjač, katerega so poklonili Augsburžani cesarju Rudolfu TI. Izdelovali so ga baje trideset let ter je ves pokrit z raznimi reliefi, katerega vrednost cenijo na en milijon zlatih mark. Eden najlepših stolov na svetu pa je oni frankovskega kralja Dago-berta, kateri je umrl leta 638. Ta stol je bronast in poln prekrasnih ornameritov.
POUČNE KNJIGE:
Abecednik ........................ .30
Prva čitanka....................75
Angel j ska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši______________10
Angleško-slov. in slov.-angl. slovar 30
Boj nalezljivim boleznim .........*. .75
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači vrt, trdo vez.............l.—
Domači zdravnik po Knaipu....... 1.25
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Govedoreja	.75
Gospodinjstvo .................. 1._
Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Kubična računica, — po meterski
meri......................................75
Katekizem, vezan .................50
Kratka srbska gramatika .........30
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........50
Ljubavna in snubilna pisma.......50
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško - angleški tolmač ...... 1.20
Največji spisovnik ljubavnib pisem .80
Nauk pomagati živini.............60
Najboljša slov. kuharica, 663 str. .. 5.00 Naše gobe, s slikami. Navodila sa spoznavanje užitnih in strupenih gob ........................ 1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.—
broširano .....................75
Nemška slovnica ...............60
Nemščina brez učitelja — •
1. del .......................30
2 del.........................30
Pravila za oliko................... .65
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75
Praktični račun ar......... . .75
Praktični sadjar trd. vez. ........ 3.00
Parni kotel; pouk za rabo pare____1.—
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk .................. .35
Bacunar v kronski in dinarski veljavi .........................75
Bočni slov.-nemški in nemško-slov.
slovar.....................60
Sadno vino .......................30
Srbska začetnica .................40
Slike iz živalstva, trdo vezana .... .90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 str. ................ 1.50
Slovensko-nemški in nemžko-sloven-
ski slovar...................... JS0
Spolna nevarnost .................25
Spretna kuharica; trdo vezana .... 1.45
broširana .................. 1.20
Sveto Pismo stare in nove zavez«, lepo
LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije_•
Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač. ............ .70
2.	zv. Otročje igre v peseneah _
Bazlične poezije — Zabavi jiee in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave..........................
5.	zv. Doneski k slovenskemu je-zikoslovju....................70
Zbrani spisi, trd. vez..............
LJUDSKA KNJIŽNICA:
1. in 2. zvez. Znamenje štirih
trdo vezana.................. 1.00
z>. Darovana. Zgodovinka
Povest........................go
3.	zv. Jernač Zmago vac. _ Med
plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač ............... .60
9. zv. Kako sem se jaz likal,
f Brencelj) ...................
0. zv. Kako sem se jaz , Brencelj)...................go
11.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... go
12.	zv. Iz dnevnika malega pored-nent,^a, trdo vezano ......... go
14.	zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) .....................
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz
španskega življenja...........60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resniS-
k«h dogodkih ................ 60
MILČINSKIJEVT SPISI:
Drobiž .............................60
Igračke, trda vez.................1.—
bros. ........................ .80
Mali lord, trdo vezan ............ .80
Mali ljudje. Vsebuje 0 povesti
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo življenja, broširana.........80
Mladih zanikernežov lastni životopis .75
Mrtvi Grostač .....................35
Materina žrtev	.60
Musolino . ....................... .40
Mali Klatež ......................70
Mesija ........„................ ^O
Mirko Poštenjakovič.....„.......... .30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Mesko).................„ 1._
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska ......... .36
Narod ki izmira...................40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov........... .90
Nova Erotika, trd. vea............. .70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ............. jjg
Na Preriji ....................... jjq
Nihilist ........................ ' 40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.60
NARODNA BIBLIOTEKA:
Kranjska čebelica.................90
V gorskem zakotju.............. .35
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih...... .35
Babica ..........................1.—
Berač .......................... .85
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma naj-bolje ...................... .35
Boj s prirodo, Treskova Urška.....35
Emanuel, lovcev sin...............35
Spisje ...........................36
Beatin dnevnik ... .................60
Grška Mytologija ................ 100
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovin« ........ .36
Božja kazen .....................36
Napoleon t .................... .76
Obiski. (Oankar). Trdo vezano 1.40 Ob 60 letnici Dr. Janoa X. Kraka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1-30
Pesmi v prosi, trdo m. .......... .70
Pri godbe čebelico Maje toda vea... 1.00
Pabirki iz Koža (Albrecht) ...... .25
Pariški stetar .................... J5
Pingvinski otok tr. v............. JO
Pod svobodnim solncem 1. zv. .... 1.00
Plebanuš Joanes tr. vez...........
Pod krivo jelko. Povwt is časov Bo.
kovnjačev na Kranjske«...... .60
Poslednji Mehikance ............. .80
Pravljice H. Majar............... JO
Povest o sedmih obešenih ............70
Povesti/ Berač s stopnji« pri sv. Roka .35
Po strani klobuk, trdo ves......... JO
Poiifelee
Praprečanove zgodbe ............. J6
Patria, povesti is irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofona............. .25
Ptice selivke, trda ves..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto . .„,................. .35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zveeeik.....................40
2.	zrezek.....................40
Babi ji, trda ves...................75
Robinzon ..........................60
Revolucija na Portugalskem ........30
Rinaldo Rinaldini ................ .60
Slovenski šaljivec .................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo..................50
Sanjska knjiga Arabski ........ 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, mala .............60
Spake, humoreske, trda vea . .......90
Strahote vojne ...................50
Sveta noč, zanimive pripovedke 30
Strup iz Judeje .................. 75
Spomin znanega potovalca....... 1.50
Spomini jugoslov. dobrovoljca —
1914—1918 ................ 1 —
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev.....30
Svitanje (Govekar), Tez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ .80
Sveta Notburga .................35
Sv. Genovefa.....................50
Sredozimci. trd. vez.............. 60
broš........................40
SHAKESPEAREVA DELA:
Macbbet, trdo vez..................BO
Machbet, broširana ..............70
Othelo ...............................70
Sen kresne noči.....................70
SPISI KRI&TOFA I BUDA:
1. zv. Poznava Boga.......... .30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
17. zv. Brata ................ 30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 it. 2. Rado Murnik: Na Bledu, iz-
Tirna povest 181 str., broi......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str. .........................35
St. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 fet. 5. Pran Mildisid: Gospod Pri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre fertice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
bros. ........................ .25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš................. 35
Št. 8. Akt št. 113 ..............70
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-none, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadešda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
£un, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br 80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broi.,.......... .45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............80
Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih -dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broi.........• .50
Št 20. Jul. Zeyer: Gompačd hi Komurasaki, japonski roman, is fietčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broi..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, H, 73 str.,
broi..........................25
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. X. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L deL 355 str., T^poi«*	.80
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeji .. .80 Št. 26. L. Andrejev: Orne maske poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .85
Št. 27. Fran Erjavec: Brezpoele. nost in problemi skrbstva ca brca-
poselne, 80 str., broš......... ^
^'t. 2*j. Tarzan sin opice ........
Št. 31. Roka roko ................. .v
St. 32. Živeti .................... .2*
St. 35. Gaj slustij Krisp: Vojna a • Jngurto, poslov. Ant. Dokler, 128
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki,
144 str...................... 65
Št. 37. Domače živali .............30
St. 39. Tarzan in svet...........90
št. 39. La Boheme................L—
Št. 46. Magola .................. "40
St. 47. Misterij duše..............1.—
St. 48.Tarzanove živali.............90
St. 49. Tarzanov sin .............! 90
50- S1*ka De Graye ...........1,20
St. 51. Slov. balade in romance.....80
At. 52. Sanin .................... 1.51
54. V metežu ............... i.__
St. 55. Namišljeni bolnik..... 50
St. 56 To in onkraj Sotle.........30
S t 57 Tarzanova mladost .... .90
"•t Glad (Hamsun)..........eo
61 Golar: Bratje in sestre ... .75 St fi2 Idijot I. del. (Dostojevski) .81? št. P3. Idi /ot II del (Dostojevski) .90 ^t G4. Idijot III. del (Dostojevski) .90 ^t. 65. Idijot IV. del (Dostojevski) .90 Vsi 4 deli skupaj............. $3.25
SPILMANOVE PRIPOVEDKE:
2 iT. Maron, kjrčansk. deček iz Li
banona ..................... .25
zv Marijina otroka, povest i* kav-
ka.ških gora..................
4 zv. Praški judek.................25
8. zv. Tri Indijanske povesti....... .80
9 zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega____«... JO
10.	sv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikega ........ .25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, po><*rt JSQ
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest....... .30
14.	zv. Prisega Hnronskega glavarja.
^ Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braadljska povest........................ M
16.	zv. Zlatokopi. Poveit.......... M
17.	zv. Prvič med Indijanci ali voi-nja v Nikaragno ............. JO
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo.
narj«v....................... jo
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.80
Tisoč in ena noc, trdo vez..........90
Tik za fronto..............................70
Tunel .... imxn................ JX.... ^
Tatic, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti (Flanbert), trd. ves. ~ .7»
Tri povesti grofa Tolstoja........ J50
Turki pred Dunajem ............. .60
Trenutki oddiha.................. .40
V	oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90
V	oklopnjaku okrog sveta, II. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1,—
Vera (Waldova) broi.........
Višnjeva repatica (Levslik) ves. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagor«
Irdo vezano................. .78
broi. .........................eo
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokornik in druge povesti sa
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spiti......80
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti....................00
Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60
Zadnja pravda, trdo vezana.......75
Zadna pravda ................. jfo
Zmaj iz Bosne.......................
Zlatarjevo zlato.....................
Za miljoni	35
Ženini naše Koprnele .......... jjg
Zmote in konec gospodične Pavle .85
Zsrodovinskw anekdot! .............gg
Zločin v Orsevalu 246 str........ . l _
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
trdo vezaina
8.00 Ludovika Beodja
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo..........J8
2.	sv Hudo brezdno...............................85
3.	zv. Vesele povesti......................JI5
4 zv. Povesti in slike . ....................J5
5. zv. Student naj bo. Nai vsakdanji
kruh ................................................m
Naročilom je priložiti denar, gotovini, Money Order ali poitne max po 1 ali 2 centa, če poiijete goto viae, komandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v eec Knjige p ožil jamo poitmšno prosto.
"GLAS NARODA"
SL0VEN70 PUBLISHING 09. 82 Cortlaadt
Starokrajska porota.
Celje, 14. decembru.
Na zatožni klopi .sta .-etiela da-■new tudi Ivan in Antonija Pšenie-2i?kt pahe.->t<nika v Kapelah, zaradi goljufije, Matilda Potočnik .soproga železniškega uradnika, pa zaradi prigovarjanja k požigu in zaradi krivega pričevanja.
Ivan in Antonija Pšenienik jma-f ta x Kapelah kmečko posestvo, na katerem -stoje »tiri ločene .stavbe in .sicer hiša. hlevi, kleti in .svinjaki. Dne 26. avgusta 1923 je izbruhnil i.stoia>no požar v hlevu m svinjaku, dasiravno sta obe stavbi druga od druge najbolj oddaljeni. Vmes stoječa hiša in klet sta ga otstali nepoškodovani. Že ta okolnast je zbudila .sum, da je zanetil požar domačin. Obilo Lie ni Ivan Pacničnik, ki ima v Ljubljani .svojo hišo. je ]K>.>tal tem bolj sumljiv, ker .se vee kot en mesec jio požaru ni pokazal v Kapelah, pač pa je takoj obvestil orožnistvo v Dobovi o pažoru in tudi zahteval o-l zavarovalne družbe "Var-<la*r" v Ljubljani, pri kateri je štiri me.-eee pred požigom zavarovalnino visoko zvišal, pripadajočo odškoJnino. Ivan Pšenienik je bil .siver aretiran, a zaradi pomanjkanja dokazov zopet izpuščen. Šele po enem letu je prišla zadeva na dan -na ta način, da je poslal železniški uradnik Leon Potočnik na državno pravdništvo o-vadbo, v kateri je 7. neizpodbitni-mi dokazi. doJžil požiga svojega svaka in svakinjo Ivana in Antonijo Pšenienik in vrhu tega tudi ova J i I, da ju je k temu na tie1 > njegova lastna žena Matilda Potočnik.
Po ovadbi sta se nahajala zakonca Ivan in Antonija Pšenienik j v denarnih stiskali, ker .sta poleg svojega pose.-itva v Kapelah kupila tudi hišo v Ljubljani ter se s tem zadolžila. Da bi jima pomagala iz denarne zadrege, je zasnovala Matiida Potočnik, sestra Antonije Pšenienik, ves načrt za požig. Prvotno je hotela pregovoriti svojega lastnega moža k temu dejanju, za kar bi dobil od obeh' zakoncev nagrado v znesku 5 tisoč dinarjev. Ivo je la to ponudbo od-ločuo odklonil, se je spravila .Matilda Potočnik nad podnajemnika P. pri Pšeničniku tem mu takisto ponujala za to 5000 Din. Ko se ji je tudi ta načrt izjalovil, je končno pripravila tudi Ivana Pšen.3-' nikar k temu. da .sta .se odločila o-ba zakonca k požigu. Medtem ko j jo posestnik Ivan Pšenienik samo1 od daleč gledal, je njegova žena' kritičnega večera polila oba ob-' jekta s petrolejem U1r nato za pa-' lila ogenj. Svojo navzočnost v Ka-' pelah sta skušala izbrisati na ta
i
način, da sta prišla iz Brežic pes domov in da sta takoj po požaru' zojHjft izginila. Navzlic dokazom in popolnemu priznanju Ivana Pšr-liičnika obe soobdolženki krivdo trdovratno tajita ter se izgovarjata. da j Una je o vaditelj Leon Potočnik sovražen, Ivan Pšenienik pa da ni popolnoma pri zdravi pameti. Med svaštvom Potočnik in Pše-ničnik sicer obstoja vsled medsebojnih pravd napeto razmerje, vendar pa .se navedbe Leona Potočnika popolnoma strinjajo .s poznejšimi iqpovedbami soudeleženega Ivana Pšenienika.
Hrbtobol, lumbago, revmat'zem.
Hitra in gotova pomeč z Red Cross ledičnim obližem.
N« tisoče jih je dobilo hitro iu trajno pomoč cd strašnih bolečin brbtobola. revqouttixma iu lambda s takojšnjo Uporabo netavnoznanega Red Cross ledlftniega obliža.
Zakaj bi trpeti Se en dan. Če ram bo fes slavni obiiž pomagal tako hitro Iz sstfrege. Ako prilepite Bed Cross obiti na botefe mesto, boste delete i gorkote. podpore in udobnosti. Zdravilo se vsesa r sedež bolečine, nakar okorelost čudežno izgine.
Red Cross lediSnl oblUS je dvakrat tako velik kot navadni obliž. XI prmoje«, in rdeče flmiel(«sto ozadje wirfnjf gorkoto. »Iravilo se jm vse-
m »k<>fid ko*o r okorele sklepe in mi-Mil ell 4ap te« Tam nI treh« trpeti. Poskušajte Red Cross ledeni obtif da»t* tor «e fweprlč»J*e. kako hitro preSeae to wmesljlTo zdravilo nad-lo(ge hrbtobola, revmatlcma in lmnba-isu Po rsefe lekarnah.	Adv't.
j Matilda Potočnik je pri okrož-nem .sodišču v Celju tudi po krivem pričala, češ, da .se Ivan in Antonija Pšenienik kritičnega večera nista odpeljala iz Ljubljane in'da ona svojega moža ni prigovarjala k temu. da bi za obljubljenih pet tisoč dinarjev požar pod netil.
Razprava je trajala pozno v noč in je vzbujala mnogo zanimanja. Obtožbo jf> za.stopal drž. pravdnik dr. Rus, obtožence pa dr. Božič in J dr. Kah;n. Razne priče so izpovedale zelo razbremenilo za oba zakonca in Matildo Potočnikovo, do-čim se je glede glavne obtežilne priče Leona Potočnika in njegovega prijatelja Perneta izkazalo, da njihove izpoved be nšo čisto verodostojne. Dočim .se je drž. pravd-nilk opiral v .svojem govoru na dokazni niaterijal i'z preiskave. pa sta zagovornika dr. Božič in dr. Kalau izpodbijala čisti namen glavne priče i-i dokazovala tudi alibi obtožencev. Priznanje Iv. Pšenič-nika je argumentiral dr. Kalau s .slabo voljo, ki je pod sugestivnim vplivom Leona Potočnika.
Porotniki pa laljšem posvetovanju zanikali krivdo obtožencev, nakar >:<> bili vsi trije oproščeni.
NEKOLIKO PRIMEROV
Kadar čitamo v tem ali onem. časopisu o velikosti planetov. —j zemlje, solnea itd., si na podlagi l številk težko predstavljamo, kako veliki da so. Neki Anglež pa je sestavil majhno tabele, na kateri stoji zapisano tako-le:
Mislite si bučo. ki ima 80 centimetrov premera, seveda je to že precejšnja in težko bi jo en sam človek dvignil od tal. Torej ta j buča je naše solnee. V primeri s to j je planet Jupiter, katerega po-J sobno letos vidimo, pravi pritlikavec, kajti velik je le za navad-j no pomarančo. Nato sledi Saturn, ta ima velikost paradižnika. ^Tep-| tun ima velikost češnje, Urantls pa divje, torej necepljene češnje, i Zemlja je v te primeri velika kakor grahovo zrno, a Mars, na katerem mislijo, da prebivajo tudi ljudje, je velik kakor ednjeve-lika glava bucike. Merkur ni večji kot go-rčično zrno. toda Juno, Ceres. Vesta. Palas, so pa veliki kot je morski pesek ali sipa. Tako si lažje predstavljamo, kako velikansko je naše solnee. Le pomislimo, koliko milijonov morske sipe bi moralo biti za bučo, kakor smo zgoraj navedli, in tudi graha bi bilo treba najmanj štiri mernike, da bi napolnili tako bučo. Kako majhna je torej zemlja v primeri s solncem! In na tem enem grahu, si ti, o človek, neznatni nič, in vendar se pri vsaki priliki napihuješ, kot bi bil kdo ve kaj.
ROJAKINJA KI SI DELA ČAST MED AMERIKANCI!
Tel torn meseca decembra je spa Helena illaea. rojena Primožič. dobro znana rojakinja v New Yorku. soproga g. Rajnerja F. Hlača, razstavjhsjL v javni knjižnici mesteca Ha&lgjgpck Heights. X. J., v newvorskl okolici precejšnje število svojih umetniških črtežev (pen and ink schetchcs). Dela gospe Hlača spadajo v dekorativno umetnost. Ona najraje obdeluje prizore iz mirne narave, in to z dovršeno tehniko, z velikansko potrpežljivostjo do najpodrobnejših črt in s čustvovanjem, ki zrcali slovensko dušo v njenem sentimentalnem hrepenenju po potolažil j oči naravi.
Lokalni časopisi v Bergen County so prinašali mnogo slavo-spevov in omenili, da je umetnica Jugoslovanka in da se iz njenih črtežev ugane, da je hči naroda, ki poznava in ljubi milino narave. Amerikanci so se jako zanimali za razstavo.
"Hasbrouck Heights Observer" med drugim piše:
"Mrs. Hlacha. ki je Jugoslovanka pokazuje tvorilno umetniško silo tega jako nadarjenega naroda. Nekateri črteži so prav idealni . .
v	^
Crteži bodo svoj čas razstavljeni tudi v New Yorku.
Mladi rojakinji čestitamo.
jmmmmMmmmmmmM m
HMOERW900 * UNSE*i<VOOt. r« v.
Svetovni boksar-ki sampjen (Jene Tunney ki je porazi! v Phila-delphiji .Jaeka Dciapseva, na stopa po raznih newyorakih gledališčih- Slika jra nam kaže v gledališki garderobi.
ZANIMIVOSTI 0 PLINU
V današnjih dneh se kaj radi spominjamo preteklih starih, dobrih časov. Spominjamo .-ie- takratnih prorokovanj. ki .so obsojali n ta Mika k izum na hitro in žalostno smrt, medtem ko kaže sedanjost ravno nasprotno. 41 Veli ko noro.st'' je imenoval veliki Napoleon plin. ko se mu je predložil načrt vpeljave v odobrenje.
Plin jo angleška iznajdba. Nemci, ki vedno radi povzdigujejo lastne izume, so poskušali tu.li svetilni plin razglasiti kot nemški iz-I um. kar pa .se jim kljub naporom | ni posrečilo. Kot izumitelj proizvajanja in uporabe .svetilnega plina velja Anglež Murdoch. Leta 1792. je napravil ta mož več poskusov s plinom in kmalu se mu je posrečilo razsvetliti celo hišo. Par let pozneje je že razsvetljeval s plinom tovarno in 4 leta pozne-| je, ko se je sklopil mir v A mien-j su. so gorele prve cestne svetilke i v Red rut h u, 'kjer je stala ključav-I ničarska delavnica Murdoeha. Ker j >e zamudil zavarovati izum s pa-! tentom. so se polastili drugi nje-! govega dela in osnovali leta 1812 uružbo Chartered Gaslight and Coke Company, ki je postavila prvo plinarno na svetu in sicer za razsvetljavo londonskega dela St. Margareth. Dan 1. aprila 1814 se smatra kot pričetek praktične izrabe Murdwhovega izuma, od katerega dobiček so vlekli le drugi, izumitelj sam je ostal pozabljen in brez sredstev.
Takrat plinska luč še zdaleka ni dosegla današnje svetlobe. Plin j.1 gorel enostaven iz zožene cevi. Plamen je razširjal za tedanje čase j prav lepo luč. ki je bila Škrat moč-j nojša kot svetloba baklje oziroma i oljne svetil j ke, takrat v navad", i Leta 1825. je dobil Berlin plinsko-razsvetljavo in sicer iz plinarne, ki je bila last angl. družbe. Število plinaren je rapid no naraščalo. Leta 1861. je dobila tudi Ljubljana plinarno.
Okoli leta 1<SJK>. se je splošno smatralo, da jo plinski industriji, prišla napovedana u.>oda. ker jc! nova električna luč mnogo boljša in praktičnejša. Izum kemika Alter von W el-bach a je naenkrat .spreobrnil mišljenje sveta. Se.>t let jej delal Auer brezusj>ešne poskuse v j laboratoriju in šele. leto 1892. mu J jc prineslo uspeh. Našel je, da o- j kisi nekaterih redkih zemeljskih i kovin (cer in tonij) dajejo pri žarenju intenzivno belo luč. Napravil je prve žarilne mrežice, ki se še danes v spremenjeni obliki rabijo za plinsko, za špiritmovo. bencinsko in tudi petrolej-ko luč. V najkrajšem času se je preuredila plinska razsvetljava z Auer-jevimi mrežicami, ki so se izdelovale v Berlinu. Največ žaril se še danes izdeluje v Berlinu in sicer letno 175 milijonov, medtem, ko vse druge države v celem produ-eirajo le 120 milijonov mrežic. — Plinska, razsvetljava si je z izumom pnLborila mnogo zvestih odjemalcev. V zadnjem času se jo plinska luč še v toliko izpolnila, da se lahko prižiga in ugaša na j enak način kot električna luč. V j praktičnosti plin za električno; lučjo ne zaostaja več, v lepoti pa jo celo prekaša.
Pred 3 do 4 desetletji se je pričel plin rabiti tudi za kuho in kurjavo peči. Industrija, ki se bavi z napravo potrebnih pripomočni-
kov, .se je dum.\s ž t- tako izpopoi-nd:i. da ima r.a razpolago za v.s.i-ko kuhanje, za v-ako najmanje ' gospodinjstvo pripraven kuhalnik ' oziroma šte ii-htik po primerno nizki ceni. Pa ne samo za lomače 1 g'o-spodinjstvo, tudi velike res ta v-I racije, ljudske kuhinje, bolnice. ! vojašnice, kavarne itd.. .>e opre- j ! mljajo v v.soh \-eiikih mestih s p^in- i
! .vko kurjavo za kuho. Od na imam-'1
t
šega kuhalnika z enim plamenom pa do največjega štedilnika s 2o plameni, na katerem .se v najkraj-! i sem ea.su skuha jedila za celo mno- ; j žico gustov, jih je mnogo v rabi.1 I Poleg teli načinov uporabe se je plin udomačil tudi v obratih, v , katerih se zailiteva prdeg hitrega j ; dela tudi čistost v obratnem p.-o-1 štoru. Mesarji, peki, frizerji, kio-j bučarji. steklarji, kovači livarji, kleparji, knjigovezi, krojači šivilje rabi je plin v obratih. Lahko se reče. da povsod tam, kjer se rabi toplota v kakoršnekoli svrhe, ni boljšega in cenejšega kuriva kot je plin.
ZANIMIV PROCES
Te dni se vrši v Parizu zanimiv proce-s. Nj^zatožni IcJopi sedi anarhist Lueien Rebut e. ki jc obtožen da je umoril iz sebičnih namenov svoja dva tovariša Moreau-a in Coulon-a. Moreatijevo truplo je bilo najdeno meseca novembra leta 1914 v nekem g<^du pri Parizu, nekoliko pozneje je bilo najdeno tudi truplo Couloua, ki ga je Re-butte baje umoril, da bi ga ne izdal. Reutte. ki je po poklicu drvar. je pred policijo svoje zločine priznal, pred sodiščem je pa izjavil, da je policija njegovo priznanj«' izsolila. -Med obravnavo j" prišlo do burnih .-cen med obtožencem in državnim pravdnikom. ; Rebutte je zaklical državnemu • pravdniku, da je "mi rilee" in da zagovarja zhičine policije, ki iz-isiljuje z mučenjem od arctirancev, l>riznanje. Ko mu je državni pravd-! nik odgovorih da ga globoko pre-! žira, je skočil Rebutte pokonci!
\t r zahteval od sodišča, da pu>kr-:
1 |
bi za to, da .^i-1 državni pravdnik.
i
.spodobno obnaša. Drugi dan je: prišlo do burnih scen med obto-j žeraeem in polieij-skimi agenti, ki' .so bili zaslišani ki t priče. Rebutte jiii je srdito napadel, kričoč, da so ga mučili in prisilili, da je priznal kar n storil. Ker glavna priča. anarhist ova ljubica, ki trdi. da Moreau in Coulon še živita, da pa se skrivata, k obravnavi ni prišlo, je bila obravnava preložena.
NOVI FRANCOSKI POSLANIK V ZDR. DR2
....	■ -	SMMMMV
jgoSwooo * I)tt0mrooo. n. r.
Ca sliki vidite novega francoskega poslanika v Združenih državah, Paula Claudela, njegovo ženo in hčerko. Claude je jako nadarjen pesnik in dramatist.
ZGODOVINA PAPIRJA
Z a časopis se porabi toliko papirja, da ees 80 let ne bo več lesa, k: katerega -e izdeluje celuloza kot najvažnejša sestavina papirja. Neki angltski novinar je zato >ve-trv.il indo-trije« ni. naj za'"no res-no razmišljati o tem, kako bi w dal paj>ir iadelovati iz kake druge tvarine. Dcdej .-o pridobivali naj-VI-- celi doze v gora'i Norveške. Ru •sije in Kanade. Tcda sekanje gozdov napreduje tako hitro, da po-sek ni mogoče pravočasno zasaditi z mladim drvejem. Vsako lvto posekajo neprimerno več lesa za celulozo ko-! iia zraste. Zato mora prej ali slej nastati pomanjkanje
■a. potrebnega za produkcijo pr. i * rJfl •
V starih ča ali ljudje -sploh niso vedeli, ka.i ji' paj>jr. Eg' >čani .so izdelovali papirus iiz trave, odnc.s-no iz trstja, Ici je rastlo ob Nilu. Ta pi.piru-. >o rabili tu.ii Grki in Rimljani, ki so popr; j pisali na ka-mente ]»Ioščice. V prvem stoletju po Kr. je rabil nekdo ustrojeno ovčjo kožo za pisanje. Njegovo ime m' v zgo.lovini ni » hranilo. X*;t ta j način j>> bil izumljen perganu nt. I brez katerega bi bilo izgtibilti •i muogo""*dragocenih starinskih ro-' kopLstn*. Skoro do konca srednjega veka so poznali samo perga-i m t nt. Šele v 1. stol. se je pojavii prvi papir, ki so ga izdelovali iz ■ cunj. Japonci in drugi vzliodnu narod so izdelovali papir tudi iz ( rastlin.
Z razvojem ti.-kai-ske industrije j je k on zitm papirja tako narasel, j da cunje za izdelovanje papirja niso več zadostovale. Pomanjkanje materijala je prisililo ljudi, da so začel i Iskat i novo tvarino. v kate-r ib blo dovolj celuloze. Prvotno so dabli v ta namen ječmenovo in ovseno slamo ter bilke raznih drugih rastlin. L. 1885 so začeli pridobivati na Norveškem celulozo iz lesa. Skandinavski borovci so v tem pogledu zelo dobri, ker je v njih mnogo celuloze
Dandanašnji gospodari .sekira v gozdovih brezobzirno. Pred 20 leti je znašala svetovna produkcija papirja letno 1 milijardo kilogramov. V zadnjih 20 letih .se je proizvodnja papirja podvojila. Dnevno .se tiska na vsem svetu do 30 tr-oč novin. Samo za nje je treba nad 1000 vagonov papirja na dan. Koliko papirja je treba šele za zavijanje. pisanje, kartonaio itd. -— Največ papirja porabi Amerika, kjer izhaja dnevno 13 tisoč novin, od teli nekateri na 60 do 80 straneh. torej cele knjige. Za en sam ameriški dnevnik je treba letno povprečno 150.000 dreves.
; Veliko opustošenje gozdov za - pridobivanje celuloze tlela učenjakom že zdaj skrbi. Ne eni zad-nj-ili sej francoske akademije zna-im-ti je neki francoski učenjak . predlagal, naj bi po.sku.sili izdelo-! vati papir iz jesenovih listov. Gle-| do materijala za izdelovanje pa-: pirja m* nam še ni treba bati, ker ; Lahko služijo v ta namen morske ; rastline in razna drevesa, ki jih I je na svetu še mnogo. Pač pa se je ' bati. tla bodo .sčasoma izginili o-gromni gozdni kompleksi in da se pojavi v deželah, k j or zdaj ne po grešajo gozdov, pravi kraški svet.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
TUNNEY NASTOPA NA ODRU
0 TA NESREČNA LJUBEZEN... i
__ i
Preu dunajskim sodiščem he je te dni odigral epilog ljubavne tragi komedije. Na obtožni klopi je sedela mlada in lepa mladenka Ifermina Then r, ki je streljala na svojega zaročenca in ga težko r <-nila. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da je ta ostal pri živl jenju.
Then r jeva. ki se je preživljala s šivanjem. je pred dvema le-i toma seznanila s ključavničarjem; Viljemom Kraličkom in so vanj zaljubila. Pred letom sta se zaročila in bi se morala v prihodnjem , pred pustu poročiti. V letošnjem, jmajniku pa je dobila mladenka od ; svoje sosede v dar ljubko mačieo, f katero je skrbno negovala. Mucka .ie bila odslej skoro b<>lj deležna
|
; njene ljubavi kakor Kraliček. —!
I Temu to ravnanje seveda ni bilo i
po godu m posledice je često občutila inačica, kar pa je izzvalo silno nevoljo zaročenke. Večkrat sta se oba zaročenca radi mačke sprla in nekega dne j«* mladenka i med prepirom svojetra fanta udarila in odšla. Sprla sta se s l^ni
! definitivno; sestala sta se še par-i
i
krat. da bi se pomirila, a bilo je : brezuspešno.
Dne 17. maja je Theurjeva nenadoma prišla na stanovanje h •Kralieku. mu vrnila njegova pisma in zahtevala nazaj tudi svoja. I Kraliček ji je ugodil, nakar ga je (deklica resno vprašala, če jo res vsega konce. Ko je Kraliček pritrdil. je nenadoma potegnila iz! žepa samokres ter oddala strel na 1 presenečenega zaročenca. Strel je zadel Kralička v sence in težko ranjen se je zgrudil na tla. Mladenka je nato namerila samokres proti sebi. sprožiti pa nt imela več časa. ker je med tem priskočil [Kraličkov oče iz sosedne sobe ter j ji iztrgal orožje.
Kraljička so prepeljali v bolnico. kjer so mu odstranili kroglo.' ki je k sreči obtičala v lobanji in' ni prodrla v možgane. Po 10 dneh i je že zapustil bolnico. Poškodba pa je imela vseeno posledice, zakaj Kraliček odslej ni mogel več; opravljati težkega dela.
Njegova zaročenka je morala ; v zapor. Epilog te ljubavne tra-; gedije se je odigral te dni. Držav* | no pravdništvo je mladenko obdolžilo zločina poskušenega umo-j ra. Pri razpravi je bil zaslišan kot priča tudi Kraliček, ki je navedel, •da se je hotel z dekletom malo j pošaliti, da pa si je Ilermina vzela stvar preveč k srcu. Na vprašanje sodišča, če je še pripravljen vzpostaviti odnošaje z izvoljen-ko. je to zanikal. Dekle je bilo na-; to obsojeno na eno leto ječe.
Smrt častnega švicarskega konzu la v Zagrebu.
V Zagrebu je umrl v (i0. letuj svoje starosti časi ni konzul repu-
! blike Švice. Julij Sehiilidlin, ve-j letržec, svetnik švicarske trgovske zbornice na Dunaju itd.
Pokojnik je bil odličen gospodarski delavec. znan dobro tudi med jug. gospodarskimi krogi.
i —---—-----
Kje se nahaja moj brat FRANC!" ZAKRAJSEK. podomaee Andrejev iz Strnice. Pred leti j«* bi! v Cleveland. O. Prosim roja ke. če kdo kaj ve o njem. da m; poroča, ali naj se sam ogl.vd. .Taz bi rada vedela, kaj naj se
stori s zapuščino po starišd -Joripina Zckrajšek. Strni ca šiv. 2. pošta Nova vas pri Raks&a. Jugoslavija, ali Frances Mz^a-vec, 586 E. 252. St., Cleveland. Ohio.	(6x A—10
f NAZNANIJO IN ZAHVALA.
S tužuim sreem uaznanjaot znancem in prijat-djeni žalo.-^iu» vest. da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu sonrogu oziroma očetu
MAX TAVCER. 1'inri je decembra l!'*jr, p,» (i-mesečni mučni bolezni, trpel na srčni napaki. Pogreb se je vršil dne 24. dec -inbra «>b 0. uri po k a t ol iškem oiiredu.
Obenem se zahvaljujem vsem tistim. ki so mu darovali kra «• vence in dali svoje avtomobile na razpolago pri njegovem pogrd.u, kakor tudi onim, ki so se udeležili pogreba in nosilcem.
Iskrena hvala Se enkrat v.-r-nt tistim, ki >o me tolažili ob eaMt njegove smrti, in mi pomagali pri vseli potrebah.
j Ti predragi, nikdar poza bi j.»ni. počivaj v miru pri svojih d\Vi hčerkah in sinu.
Žalujoči ostali: Terezija Tavčer, soproga. John Viljem, sin. Viktorija, Neli, Helen, hčerke. Joe Tavčer, bratranec in boter. Durant, City. Pa.
j SLOVENSKO - AMERlKANSKi I K01EDAR
zn leto 1927.
Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino.
Člani-
i, slike, povesti, zanimi j vosi i.
TRISTOLETNICA NEW Y0RKA
(s slikami)
STANE 50 CENTOV s poštnino vred.
Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali
kot letos.
| -
Tiskali two ga omejeno steyUo.
NAROČITE GA TAKOJ "Glas Naroda" ~
j 82 Cortlandt St., New York ^ ADVERTISE in GLAS NARODA
BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ
Imenovan Bolgarski Krvni Ca j.
KA-J BO NAPRAVIL ONIM, KI SO BOLNI
POMAGA I. Iio iz'istiti sistem stru-]k>v. ki povzročajo razne bolezni.
POMAGAL P.O. obopatU bo in izboljšal kri.
POMAGAL BO želodčnim neredom.
POMAGAL B01 i^i^titi in izplakniti lediee.
K.\I BO NAPRAVIL ONLM. KI SO ZDRAVI
POMAGAL Bf» ubiti preblude. ki si-večkrat razvijejo v inTrtieiK-o. in pljučnico.
I>AL BO oresu bistrost in koži sijaj, kar je gotovo znamenj«* ilobrcga zdravja.
In Cr- ^a skuhate ter ga vzamete vrelega. ko greste k iM«*-itkn. dobite vse
bogate čiste soke, ki jih je mat! narava namenila za zdravje -vojih t rok.
Imejte škatljo Bolgarskega Želiičnega (Krvnega) Čaja vedno pri rokah. Naprodaj
v vseh lekarnah. qti vam pa pošljemo po pošti, poštnina plačali velik d^ulinsV.i zavoj za $1.25 ali 3 za $3.15 ali 6 za $5.25. Naslov H. H. voi Schlick, Presideit^ Marvel Proluctš Company, 900 M a.-vel Building, Pitt^bur-,^, Pa.
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATIKE
bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50.
Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naroči3č.
Blaznikova Pratika stane 25c.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
DRUŽINA LOSOV.
KOMAH IZ ŽIVLJENJA.
Zft "01m Naroda" priredil O. F.
2<»	(Nadaljevanje.)
Prosila «a je, naj sode ter sedla sama njemu nasproti. Kosila jpe elegantno obleko, katero je izbrala s precejšnjo žensko neeimur-j nostjo. On ni mogel obrniti svojih oči od njene očarljive prikazni. .
Govorila sta nekaj časa o stricu Herbretu in o očetu in bratu] Ktiuor. Tndi Losove se je mimogrede omenilo. Lindcck je pri po ve-i doval, dn je spootoma srečal Kuno Losova., ki se je peljal v lovskimi vozu nn polja. Govoril pa ni ž njim.
Nato pa je sledil kratek odmor. Iiaron se je nekoliko negotov <>zrl naokrog.
—	Ali vas suiein prositi, da me seznanite s svojo hišno damo,1 gospodična ?
Elinor se je nasmehnila.
—	Obžalujem, gospod boron. Naša hišna dama me ni mogla spremljati, ker je potrebna lam. Moja stara Nelly, ki mc je spremljala, pa je pri prosta služabnica, ki ne zna jezika.
Takoj jc vstal.
—	Potem vas prosim tisočkrat za odpuščanje. Tega nisem vedel, kajti drugače bi seveda opustil obisk.
Zrla je nanj z velikimi, resnimi očmi.
—	Zakaj? Ali sle hoteli obiskati mojo častno damo aH mene?
—	je vprašala z lahko ironijo.
Njegova lica so sc nekoliko pordečila.
—	Seveda vas. milostna gospodična. Nikakor pa bi ne smel pri-li, če bi vedel, da ste sama.
—	Vam se zdi torej neprimerno, da sam vas kljub temu sprejela ?
—	Nh vsak način ni to pri nas v navadi.
—	Kako ozkosrčui ste tukajšnji ljudje? — je v zkliknila Elinor iievol jno.
—	Nikakor ne, milostna govpiea. Vidimo r«di. da so naše daine skrbno zavarovane.
—	In poleg tega se odvadijo varovati same sebe.
Daren Lindeek s«* jo v zadregi obrnil na Elinor. Njemu seveda ni biJo neprijetno, da je jo obiskal v teh okoliščinah, a bilo mu je neprijetno radi nje same. Kuno Losov ga je videl na poti v Lem-kov. Losov i bodo na vsak način kritizirali ta. obisk ter pač tudi očitali Elinor. Mlada dama pa je nastopila po nuriškem običaju. Na poti proti domu mora takoj obiskati Losov, pojasniti zmoto ter o-pravičiti Elinor.
-— Na vsak način vas nočem dolgo motiti, milostna gospodična,
—	je rekel.
V njenem srcu se jc zganila kot lahna bolest. Domnevala je. da ne odobrava, da ga je sprejela. To pa jo je seveda napravilo tudi odporno.
—	.Sedaj ne boste seveda več prišli v Lemkov? — je vprašala ironično.
Ozrl se je resno vanjo.
—	Ne. dokler boste sama tukaj, čeprav bi to zelo rad.
Skomignila jc z ramama.
—	('e bi tako radi. — kdo vas ovira pri tem?
—	Obzir na vas, milostna gospodična. Nočem vam pripraviti ni-kakih neprilik.
Elinor je vstala ter vrgla ponosno glavo nazaj.
—	Potem zdravstvu j te. gospod baron.
Baron je obotavljajo obstal ter zrl negotovo nanj-i.
—	Mislim, da se jezite name, milostna gospica. Prosim, ne storite tega. Nekega dne, ko se boste seznanili s tukajšn jimi razmera ni, bote spoznali, da ne morem drugače.
—• Mogoče, — jc rekla hladno.
Še vedno se je pomišljal.
—	Upam, da vas bcm kedaj srečal v Losovu, pri vaših sorodnikih.
—	Mogoče, — če dosti občujete tam.
—	Na vsak način bom šel takoj sedaj v Losov, ter se opravičil, da sem vas obiskal. Vaš gospod stric mc jc videl na poti seir.Iiaj.
—	Napravte. kar smatrate za primerno, gospod baron, — je rekle, odločno porogljivo.	..
Čutil jc, da je bila užaljena in to ga jc boldo.
—	To smatram za primerno nc radi sebe, temveč radi vas. gospodična. Gospa Losov je zelo stroga glede naših družabnih oblik, »'e bi izvedela
za moj obisk, bi vam očitala, če bi sc nc opravičil ter pojasnil svoje zmote.
Elinor se je ponosno vzravnala.
—	Name sc nikakor ni treba ozirati in sama bom znala zastopati ro, kar sem storila, — jc rekla trpko. Pri tem pa je ležal v njenih očcli skoro bolesten izraz, ki ga je čudovito ganil.
Njegove oči so zrle nepremično vanjo. Toliko čistosti in jasnosti je tičalo v teh tem nosi njih dekliških očeh, da se je zdel samemu sebi malenkosten s svojimi pomisleki. Kljub temu pa je bila skrajno mučna misel ,da bi mogel kdo slabo kritizirati postopanje mli'de dame.
Hitro, 7. globokim, spoštljivim poklonom se jc poslovil.
Elinor jc stopila k oknu. Skrita za gardinami je zrla za njim.
—	Kako more biti tako ponosen, pokončen mož tako malenkosten? — si jc mislila, nezadovoljna, da .sc je čutila vsled tega popar-' jeno. j
Baron se jc odpeljal v Losov, z nemirom v srcu in popolnom i iz
ravnotežja.
Gospa Helena in Gita sta ga sprejeli z očividnim veseljem.
Poparjeni pa sta bili, ko sta čuli. da je obiskal Lemkov. Ko je spravil na dan svoje oprostilo, je dvignila gospa Losov oči proti nebu.
—• Dragi gospod baron, prav nič sc vam ni treba opravičevati, pač pa vas moramo mi prositi za odpuščanje radi te neformalnosti Elinor. V
sc kaže, da jc imela naravnost nevrjetno vzjojo. Iz eno^a presenečenja padamo v drugo. Elinor se mora namreč še marsikaj nt-učiti. — jc dostavila z globokim vzdihom.
Baron pa se je energično zavzel za Elinor.
—	Gospodična Losov je seveda vzgojena po ameriških šegah ter je bila popolnoma upravičena sprejeti me. Jaz sam sem kriv vsega tega. Jaz bi se moral najprvo prepričati, če jc mlada dama tukaj r i-preuistvu. Na vsak način vas moram nnjno presiti, da gospodični Losov ničesar ne očitate.
Gita je bila besna, da se je tako gorko zavzel za Elinor.
—	Nikakih skrbi, gospe-d baron. Elinor si ne da od nikogar očitati. Vedno jc prepričana, da dela pravo. Ona je sploh zelo samoaa-
vr*tr* in oiabna.	'	. fr J W • ,
-.--
i
(Dalje prihodnjič.)
I ZA GOSPODINJE j
I	JS*SELLE KAV
I	fUov«u»fc* CM(MMftnJ« v Ameriki vedoo a veavljf-m sprejem« a«
jj	Met«. a immočjo katerih zatnore boljAe vr«tl svoje rtuiftnosti kot
1	gospodinja to matt Na tem tnasta bomo vsak teden objavili L aiiH, kt bo antait vsako dobro gospodinjo.	j
NAVODILA Štev. 2.
Kuharski recepti.
, T>i»«tl J»» načinov, kako uživali s fdastjo kuha.n<» ia z:lr*;l»lj**m* otr<>l>e. Otrolie latiko jesti' 7. mlekom nli smetano kot zajutrek. Potrosite jih preko drugih žitnih proizvodov, ali pa jih kuhajte nkuifsij z vrofimi. Poskusile o!roiw\ kadar f le'a te Muffins, griddle cakes in drujffp. Vsak Man družine Id moral jesti otrol>e. ker iiuajo prijeten orehasti okus ter so izvanrediio zdravi. V naslednjem navajamo re<"e|»t. katerega je sestavil kuhar enega največjih hotelov v New Yorku.
OTROBJI PI'DIXd
-4 i*tliio čajne žliec otrob
] »njii t a mleka 1 veliko žlico moke '= velike žliee koruznega škroba 4 jajV«
.*» velike žliee sladkorja - čase surovega maslu
Zmešajte surovo mas'o 7. w»ko, koruznim ftkrohom. otrobi ter po- ! lovieo sladkorja Vse U> dodajte vrelemu mleku Mešajte dobro na j ognju za približno etio minuto Na-to postavite na stran ter vmešajte Štiri rmenjake Koitečuo dodajte ste-|K»m< beljake ter preostali sladkor. Vlijtn v dobro namazano ]n>sik1o. postavite v pisker z malo vode na dnu ter jHi-ite v srednje vroči jH«či , za približno trideset minut. ServI- 1 rajte z m are lično omako, katero napravite na nasle<luji način: .— Iz-praznite kano mareli«- ter jih stisnite skozi sito. I>o«lajte pal funta sladkorja ter pustite vreti ]>et minut.
j	Navodila za kuhln.H>.
Stara knjiga a'i ma gazil) je do-1km- za »-čiščenie 2**le«i tekom likanja. Strani jt? lahko o-ltrgati. ko
so zamazane, in nato je na raziw-lago čist list.
} 1'repečeni erackers. fir in jelly, serrlran z kavo se Im> izvrstno priletel ix) dobrem oImhJo.
! Skusite uj>ornMti v svoji kuhinji toliko posode iz aluminija kot je le mogoče. Ta injsoda ni le zelo i>o-eeui. temveč tudi trajna in lahka.
Zelo previdno je treba postopati,
ko se izbira jmsode zji i»aj«'. IzIk*-
rite tako ]k>S4n1o, ki ni vzl>oeena na središču, ker se pa j drugače 11a sntli sežgf. LKitier i»aj je <lelw-I. ne-ff'ede na to. kje se nahaja fila.
Pobarvana kuhinja je najbolj »lrava. ker se ne moreta prah in mrčes zbirati na pobarvanih 1 »olivah.	_
Prava državljanska dolžnost je očistiti Htekleniee za nrleko ter steklenice vsake druge vrste.
Skuhano razrezano korenje s kuhanim grahom, servirano s sm«>-tano. predstavlja zelo zdravo in tek vzbujajočo j«-d.
Domača sredstva.
Kadar kuhate perilo. ga kuhajte le deset ali petnajst ' mirni t. kajti dclgo kuhanje bo brez dvoma uničilo barvo. Ko se je poparilo ali prekuhalo perilo, dodajte k vodi malo plaveŽa ter izperite v žajfnki. Nato irperite v čLsti mrzli vodi.
Klic morja. .
V tesni ulici mesta Aleksandrova leži ittul gostilniško sobo kvar-topirec in se bori s smrtjo. Nalahno hoče nekaj zašepetati, pa jra prime v grli. in glava za vselej o-mahne na blazino. Toda na ustnicah je ostal vesel nasmešek.
Mati je pričela ihteti. brat si je dal posla okoli pokojnika. Tudi staro ženo je pogladil po laseh in iskal prijazne besede. AH prej ko jo je našel, ga je prehitela: — Luce. sedaj ostaneš pri meni! Xe pustiš me na cedilu.
Vdova po Petru Galjaniču, ki sc jc pred vojno s Pranjem Žieem na prekopu pristaniškega ustja ponesrečil — pilila sta ukrivljeno cev za polaganje d i na mit a in zadela bas na naboj — ni imela dost i od zakonske blaženosti. Tudi najstarejši sin ji je delal zgolj preglavico. Gnalo ga jc od kopališka do kopališča, od mesta do jnesta, trosil je denar in zdravje z veselja č en j cm in igro. Ali tu pa tam sc jc vrnil k svoji materi in kadar se mu je godilo najhuje, «e je zatekel v njeno zavetje. — Mlajšega pa je potegnilo ven na morje, nikjer ni docela uspel, ali vožnja po sinjem oceanu je neznansko prijala njegovi nemirni krvi. — Ali ostaneš sedaj pri meni? — je ponovila mati vprašanje.
Duri so zazijale. Vstopil je Marko Markovič, ženin brat. ki je bil obogatel v Ameriki. Videč sestro v solzah in bledi obraz v blazinah, je takoj razumel. Prise-|del je in molče prijel oba za roko.
—	Že dolgo smo pričakovali nezgodo. — je rekel pomorščak. — kaj bi tožili! — 1'jčevega resnega lica ni mogel trpeti. — Luce naj ostane poslej pri meni. Kršna zemlja res ni bc-gzna kaj, ali zadnji dve leti se je tujski promet precej povzdignil, pomagal mi bo v gostilni, pa se bo že za.služilo.
—	Kajpa da ostane. — je pritrdil Marko. — Mladenič pa je tiho prikimal. Razumel je, da je treba osameli materi kako ustreči.
Jesensko nebo je bilo zastrto, pro venca" je bila, kakor pravijo po Krkn. A" en dar nobenega vetri-č«. Gladina morskega zaliva je kovinsko blestela, v dalji pa je štrlela siva setna otoka Plavnika. Pomorščak je strmel skozi okno na ftt^ilne čolne in ladjic«, na ka-Jcrflf'so ribiči z ostvami v r o kali
preža i 1 na sipe, lubenc iu zobat-ce po plitvinah, na globinali pa čakali plena s "paringali". prirejenimi na sto trnkov.
Vid H je. kako uj*c upira svoj 1 pogled v mrtveca. Enkrat so sc mu razklenila usta. kakor da mu je zla beseda na jeziku. Ali molk in poslednja radost v zamrlih po-^ tezah sta mu jo udušila. — Vedel sem, kako bo ž njim. — je naposled izustil, — ko je bil še dete.1 — Skoro grozeče se je okrenil k mlajšemu: — Tebi bi bil več za-] upal.	I
Pokimal je, ko je hotela sestra-ugovarjati. — Tvoja mati ima popolnoma prav; tako ne gre več, kakor delata njena sinova. Ako hočeš tukaj ostati in poleti doma pomagati, te vzamem jaz na zimo v svojo trgovino. — In potiheni je dodal: — Tvoji materi se mora bolje goditi. Hočem, da bo vesela.
Sestra jc komaj slišno ihtela. oči so se ji za upi .o obrnile proti pomorščaku. Kolikokrat mu je prigovarjala, naj ne križari i>o svetu. Mladenič je prikimal, opazila jc. vendar oči so ji lepelc 11a s rajniku.
j — Ne maram motiti. — sc je 1 oglasil ujcc. — Te dni lahko sto-i piš k meni. Luee. — In ponovno , je^ta potrdil z glavo, j Vrata so regnila. sedeli so sa-i mi. Mati ga je prijela za roko. — j Ako mi vsaj ti ostaneš. Oh, za-j kaj je morale tako priti! — Pokleknila je pred mrtvaško posteljo in se potihoma jokala.
Lmce je videl prešeren smehljaj v pokojnikovem obličju. Hotel je biti hvaležen, da pojde njegovo življenje posihmal mirno pot. Ali čutil je tudi. da se nekaj trga v njem. Ista kri polje v njem kakor v bratu: če ostane na kopnem, kdo , ve. kam ga zanese na stranpotice, j kadar se mu ne bo več boriti z vi-. barji in nevihtami? Ozrl se je na t potemnelo morje v večernem hladu. jadrnice so že razpele bela kri-
!	v■	■
! la. Čustvo; da bo sodeloval s tr-■ govcem, ga je davilo v goltancu {Kakor ubežnik se je zdel pred •moštvom svojega broda. Koliko-, krat so Hč rogali ljudem s kopnega in pili na čast pobesnelemu morju.
Na njivah-so se blestele kresni-v Inki pa so migljale poslednje luči, kajti vihra je trkala na ok-
Ina 7. mokrimi prsti. Lucc je vstal kakor da sc hoče bojevati z elementarnimi silami in poklical:--
Mati.
—	Kaj ti je, Luce ?
, — Bojim se ostati tukaj, j — Lucc!
—	Ne morem, mati!
TRAGEDIJA GLAVNEGA ' DOBITKA
L
-
' . Pred nekaj dnevi je doletela ubožno šiviljo v Novem Sadu izredna sreča, da je nepričakovano zadela v državni loteriji večjo svoro denarja. O ilsčnem. toda obenem tragičnem dogodku poročajo pariški listi. Zadeva je povzročila francoskim listom obilo preglavice. ker gre za vprašanje, kdo naj razpolaga z loterijskim dobitkom. Zadevo je namreč zamotalo dejstvo, da je srečna dobitelji-ca v umobohiici.
! V času padca francoskega frau-' ka jc Credit National priredil loterijo. koje čisti dobiček je namenjen za sanacijo francoskega franka. Glavni dobitek je znašal milijon frankov. Med drugimi je kupila srečko tudi neka siromašna sobarica neke gledališke igralke! Sreča je hotela, da je baš njena srečka zadela glavni dobitek. — Banka, ki ji je srečko prodala, jo je takoj obvestila o nepričakovani sreči.Toda uradnik, ki mu je bila poverjena ta misija, jc bil j nemalo začuden, ko je ostalo dekle spričo te presenetljive vesti povsem hladno in potem izjavi-
■	ol, da denarja sploh ne sprejme in da naj store ž njim, kar hočejo, nje pa naj ne nadlegujejo več s takimi malenkostmi. Ljudem se je to seveda zdelo zelo čudno. Ko
• pa jc 11a vsa vprašanja odgovarjala vedno le, naj jc ne motijo in j j mučijo s takimi neznatnimi stvar-j mi, so postali nanjo pozorni ter. . jo dali zdravnikom preiskati. — Zdravniki so ugotovili, da se je' nesrečnemu dekletu omračil um. '.Vsa rodbina je namreč dedno'ob-j ^remenjena in tudi dekletov oče je .umrl v umobolnici. Šele na kliniki i je postala bolj zgovorna ter je raz-
■	kladala zdravnikom, da ona pač ue potrebuje denarja, ker je zaročena
'■j. bogatim Amerikancem. Vsako 1»-,to da lahko dobi od njega 10 m':!-jonov dolarjev in zato milijon j frankov ne igra pri nji nobene .vloge. Točnejša preiskava je ugotovila. da trpi dekle na bolestni
I domišljiji.
Po mnenju zdravnikov je le malo upanja, da bi kdaj ozdravela. Sedaj pa jc nastalo vprašanje, komu naj se izplača dobitek. Po za-. konu umobolni nc smejo razpolagati s svojim premoženjem. BliŽ-1 njih sorodnikov nima, ker sc tudi mati nahaja v umobolnici, oče je že umrl, bratov in sester pa sploh nima. Za ostale sorodnike se nc ve. Zakon sam pa tudi nc določa, komu v takem slučaju pripade j premoženje. Z zadevo se bavijo
•	sedaj juristl. ki pa sc tudi nc mor"-1 jo zediniti. l»r/konc bo sprejet . predlog, da se denar porabi za sa-
nacijo franka, dekletu pa ostane pravica, da zahteva od države
. denar, ako zopet ozdravi.
>■
POGUMNA ŽESA
Iz Haaga poročajo: Nedaleč od mesta Zwolle, na samoti, živi za-1 konska dvojica Dijks. Te dni je I šel mož v cerkev, dočim je ostala njegova 50 letna krepka žena .sama doma. Nenadoma je potrkal , 1 nekdo na vrata. Žena je vprašala "Kdo je?" Neki moški ji jc od-' govoril: "Kamphuisevi". V bližini stanujeta namreč dve rodbini Kamphuis. Žena je odprla vežna vrata, tedaj pa je zagledala pred seboj tri mošk«- s črnimi krinka-' mi na obrazih. Eden od teh jc nameril proti njej revolver ter za-1 klical: "Denar ali pa življenje!T' Obenem so porinili možakarji ženo v hišo. toda žena se je branila, da ! je vsi trije lopovi niso mogli ukro-. titi. Medtem se je pripeljal milno hiše voz vsled česar so se so se roparji ustrašili in pobegnili. Orož-( niki j ili doslej še niso aretirali.
AOJAKZ, NASO0AJTK 8E Ni
GLAS NAJtODA". RAJVSOJI
•	tLOVJEMKI DHXVHTK V ZDE 0BŽAVAB.
*>f*tanie aantiko* - Shipping jNm»*
C. januarja:
l>® urasne, Havre; Hamburg, Char
bo ur*. Hamburg. T Januarja:
Umrtlis Wublnftw, Tr»t
a januarja:
Berengarta, Cherbourg; Franc« Havra: Bremen. Cherbourg. Bremen.
12 Januarja:
Pros. Harding, Cherbourg. Bremen 15. januarja:
Paris. Havre; Aqultanla. Cherbourg
tZ. januarja:
Homeric, Cherbourg: Republic Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cfcer bourg, Bremen.
25. Januarja:
Pres. WUaon, Trat.
tT. januarja:
Rocbambeau, Havre; Thurlngla. Hamburg.
tt januarja:
Majestic, Cherbourg; France. Hav re; Muenchen, Cherbourg, Bremen.
3.	februarja:
Deutwhiand. Cherbourg, Hamburg.
4.	februarf^
A«|uilan> 1. Cherbourg.
5.	februar'a:
Paris, H.iV.-e. 9. februnia.
l'rn Ituosevelt, Ch^rbour?. Bremen.
12. februaria:
uivmplr. Chf*roo:jri." Bremen, C:ier-
Ivnin:, Bremen.
17. f' bruarja:
I»•* irasw, H.Hamburg, Cher-
b">:rv. Hamburg1. 19. februarja:
France, Havre; cjeogr Washington. i*herbuurg. Brcni«-..
21.	februarja: Maureiania. Cherbourg.
22.	februarja:
Eerl n. Cherbourg. Bremen.
23.	februarja:
Republic, Chcrboirp, Bremen. 24 februarja:
Westphalia, Hamburg,
26. februarja:
Paris, Havre; Levimthan. Cherbourg: Aquitanla, Cherbourg.
1.	marca:
SJ;trtlui Washington. Trist.
2.	mraca:
Pre*. Harding, Cherbourg, Bremen.
3.	marca:
Albert llaliin. Cherbourg, Hamburg.
5. marca:
OIjTii i4 c, Cherl>«vjrg; Muenchea,
Chtrliourg. Bremen. 9 marca:
-Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bi
men.
10. marca:
Rochamheau, Havre; Thurlngla, Hamburg.
12. marca:
Berengaria. Cherbotir?r: France, Havre; Stuttgart, Cherbourg. Bremen.
17.	marca:
DeuttH-hland, Cherbourg. Hamburg.
18.	marca:
Aquitanla, Cheibou:g.
19.	marca:
Leviathan, Cherbourg; Bremetw
Cherbourg. Bre-ntti.
22 marca:
Columbus, CherDourg, Bremen.
23.	marca:
La. Savoje. Havre fjeorne rt'a«h» Ington, Cherbourg, I'rwi'oii.
24.	marca:
Cleveland, Hamburg
25.	marca:
I'res. Wilson, TrsL
26.	marca:
Ulymp v. Cherbourg; Republic, Cherbourg, Bremen.
30. marca:
Pres. Harding. CherlM/Jiff, Bremen.
31 marca:
Sufiren. Havre; H.irrliiiry Cher-tourg, Hamburg; I'eriifi. Cherbourg, Bremen.
2. aprita:
Fiance, Havre. 14. maja I11 4 junija — SKUP.VI IZLET s piu-nikom PARIS.
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAJELNTK2 NA OLJI
PARIS 15. JANUARJA; - 5. FEBR.
FRANCE 29, jan. — 19. febr.
HAVRE — PARIŠKO PRI8TANI&ČB Kabina tretjega razreda z umivalniki in tekočo vode sa t, 4 ali t oaab. Francoska kuhinja in pijafta.
19 STATE STREET	NEW YORK
MM^bmmmhbmmm* ALI LOKALNI AQENTJB .___
MAJCEN EJ4A	±
VD2XJA v JUGOSLAVIJO / [
COSU LŽCH ^ ,
DIREKTNA SMEFI^i«?^^^ POTOVANJA
Kratka železniika vožnja^-^^^^^ do doma po zmerni ceni.
Odplutje proti Trstu in Dubrovniku:
MARTHA WASHINGTON
7. JANUARJA — 1. MARCA
PRESIDENTS WILSON
25. JANUARJA — 22. MARCA
Vprašajte za cene m prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St , N. V.
■PPHHHH
ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI.
Foreign Language Informatioi Service v New Yorku je izdali priročno knjižico, ki je namenje na onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisa na v labko razumljivi angleščini ter vsebuje nakrntko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 ccntov V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, Nev York City. ___
Prav vsakdo - I
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj ku-puje; kdor kaj proda-I ja; prav vsakdo priznava,	majo čudovit
IJiSpfiK -
MALI OGLASI
v "Gla« Naroda". ;
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda*.
ŽENITNA PONUDBA.
Fant, 40 le« star. sc ž^li seznaniti z okrog 30-Ietnim dekletom v svr-ho ženit ve. Pišite na r N. Charles, 213 E. Erie St. N. S„ Pittsburgh, Pa.	(2x4&5)
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K flor j« namenjen potovati v 1 stari kraj. je potrebno, da Je pon° Sen o potnih llrtlh, prtljagi In dru glh stvareh, Vsled na5e dolgoletn« IzknSoje Vam ml za moremo dati nsjbolJSa pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlka.
Tudi nedrZavljanl zamorejo po-j tovati v stari kraj, toda preskrbeti ; si morajo dovoljenjt all permit is Washington«, bodisi xa eno leto all t 0 meseeer In se mora delati pro I in Jo vsaj en mesec pred odpotora> nJem In to naravnost ▼ Washington, D. C. na generalega naaelnl-Skega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo SI. Julija, lfSf sa nikomur j več ne poSJe permit po poŠti, am-P*k ga. mora iti Iskati vsak poaHea osebno, bodisi v naJbllSnji naselnl> Ski urad ali pa ga dobi V New Toku pred od potovanjem, kakor kedo i ▼ proSnji zaprosi. Kdor potuje vea bres dovoljenja, potuje na svojo ; lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz
starega kraja.
■
Kdor Seli dobiti sorodnika ali ! svojce ia starega kraja, naj nam prej piSe ta pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuSčenlb ▼ tem letu 870 priseljencev, toda polovica te kvote je določena ca ameriške državljane. ki Zele dobiti sem tarife tu otroke od 18. do 21. leta in pa sa ' poljedelske delavca.
AmerlSki džavljani pa aamora)o dobiti sem iene ln otroke do 18. 1»> ta bres da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa Ja delati profinjo t Waab- 1 Ington.
Predno podvsamate kaki korak, tj piSita nam.
FRANK SAKSERi STATE BANE
| c COMXAWPT ar. wsw wm
ADVERTISE in QLA3 NAKOPA
_ f iii - . ... -