2elji, ki je bila ponovno izražena, da bi leksikon navajal tudi literaturo o posameznih krajih, uredništvo razumljivo ni moglo povsem ustreči, vendar je pri nekaterih pomembnejših krajih le zapisana vsaj glavna literatura, v dveh primerih (pri Ljubljani in Novem mestu) pa hvalevredno tudi opozo­ rilo, kje je treba iskati podrobnejšo bibliografijo. Knjigi je priloženih 8 preglednih zemljevidov občin, ki so vestno delo prof. F. Planine in tehnika F. Otujca, ter že omenjeni načrt Ljubljane V. Kopača. Tu naj mi bo dovoljena pripomba, ki ni geografska, marveč biblio­ tekarska. Zdi se mi škoda, da zemljevidi niso uvezani v knjigo, temveč zlo­ ženi v malo trpežno mapo, iz katere se kaj lahko izgube ali poškodujejo. Zgodilo se bo tudi, da bo kdo prav porabni zemljevid svoje občine pribil na steno, kjer bo P rej ali slej propadel, knjiga pa bo nepopolna. Dobro bi bilo tudi, da bi zemljevidi imeli napise še na hrbtni strani in da bi bili oštevilčeni. Tako bi lahko hitreje ugotovili, h kateri izmed bodočih štirih knjig leksikona spada zemljevid. Knjiga je delo 39 avtorjev in opisuje 2023 naselij. Profesorju Romanu Savniku gre za delo, ki ga je opravil z urejevanjem in dokončnim obliko­ vanjem tega ogromnega gradiva, vse priznanje. Pohvala pa gre tudi vsem njegovim sodelavcem. Valter Bohinec Jugoslovanski sim pozij o u rb an i geografiji. Geographica Slovenica 1. Iz­ dal in založil Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1971, 298 + (IV) strani. Slovenska geografska strokovno-znanstvena publicistika je spet postala bogatejša za publikacijo Geographica Slovenica, ki jo bo občasno izdajal In­ štitut za geografijo Univerze v Ljubljani. Po svojem osnovnem konceptu je ta publikacija, v razliko od drugih geografskih revij, dvojezična strokovna pu­ blikacija, kar je nedvomno izrednega pomena za razširjanje in prodiranje slovenske geografske misli in znanstvenih dosežkov naših geografskih raz­ iskav v tuje strokovne kroge. Prvi zvezek zbornika »Geographica Slovenica« prinaša celotno gradivo s prvega jugoslovanskega simpozija o urbani geografiji, ki je bil v jeseni 1970. leta v Ljubljani (poročilo o njem gl. v GV XLII, str. 155—156). Na tem mestu moramo pohvaliti prizadevnost organizatorja simpozija kakor tudi glavnega urednika zbornika prof. I. Vrišerja, da sta nam v tako izredno kratkem času, ko je minilo komaj leto dni od posvetovanja o urbani geogra­ fiji, že v tiskani obliki posredovala vseh 20 referatov, ki so bili na simpo­ ziju podani in diskusijo, ki se je razvila ob njih. Po vsebinski zajetosti problematike s področja urbane geografije so v zborniku objavljeni referati razdeljeni na pet razdelkov. V prvem poglavju nas I. V r i š e r s prispevkom »Jugoslovenska urbana geografija u poslerat- nom periodu« seznanja z glavnimi smermi proučevanja naših mestnih naselij (regionalno-geografska, proučevanje funkcij in vplivnih območij mest, prebi­ valstvene in socialne problematike mest, morfološke strukture). Drugi razdelek z naslovom »Urbanizacija in urbani sistemi« vsebuje štiri izredno zanimive referate. S. Z u l j i č objavlja referat »Pojava metropolskih regija i njihovo značenje za dal ju urbanizaciju Jugoslavije«; K. R u p p e r t v članku »Der Urbanisierungsprozess aus der Sicht der Sozialgeographie« raz­ mišlja o osnovnih funkcijah obstoja v procesu urbanizacije; med nje prišteva naslednje štiri kategorije: »življenje v skupnosti«, delo, stanovanje in rekrea­ cija. V. K o k o l e objavlja »Sistem centralnih krajev in spremembe politično- teritorialnih enot v SR Sloveniji«. Avtor je mnenja, da se hierarhija uprav­ nih enot zelo dobro odraža tudi v hierarhiji centralnih krajev, in na osnovi tega skuša v SR Sloveniji spoznati dinamiko sistema centralnih krajev. Pisec ugotavlja, da je redukcija števila naših občin v letu 1952 bila izvedena v smislu »oskrbnega načela« (po W. Christaller ju), medtem ko se pri naslednjem skrčenju števila občin (od leta 1955 do 1957) kaže, da je »oskrbno« načelo bilo zamenjano z »upravnim.« K. W a t a n a b e nas v zapisku »On Several fea tu ­ res and Problems of Urbanization in Japan« seznanja z nekaterimi vidiki nagle urbanizacije v deželi »vzhajajočega sonca.« Tudi v tretjem delu zbornika z naslovom »Evolucija mestnih funkcij« so natisnjeni štirje referati, ki predstavljajo našo domačo problematiko. A. V e l j k o v i č je prispeval zanimiv prikaz »Promene u mreži gradova. Kon­ cept, metodi i rezultati proučavanja mreže gradova u SR Srbiji,«, M. P a n o v objavlja referat »Osnovni funkcionalni odnosi i teritorijalna razmeštenost gradova u sistemu komuna u SR Makedoniji«. Q L 1 e s h i objavlja prispe­ vek »Evoluiranje funkcija grada na primerima urbanih i urbaniziranih cen- tara Kosova«, medtem k o l . V r i š e r v prispevku »Društveno-ekonomske osnove slovenačkih gradova« razčlenjuje: a) pomen in vlogo mest v gospodar­ stvu SR Slovenije, b) družbeno-gospodarsko usmerjenost naših mest in c) de­ lež mestoslužnega prebivalstva v slovenskih mestih. Najobišrnejše poglavje v knjigi je četrto, ki ima naslov »Diferenciacija mestnega območja«. Članek M. P a k a »Socijalno-geografska diferencijacija u gradovima Slovenije« je izsek iz obširnejšega elaborata (Socialne deforma­ cije v nekaterih predelih slovenskih mest oziroma Socialno-geografska trans­ formacija in diferenciacija mestnih četrti, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, 1969 in 1970). Pisec je s proučitvijo tridesetih karakterističnih pri­ merov v desetih slovenskih mestih (struktura stavb, prebivalstvena sestava v okviril gospodinjstev, mobilnost posameznih socialnih slojev itd.) orisal prostorsko razširjenost socialnih skupin v procesu. F. S c h a f f e r objavlja članek »Die Stadt als Prozess. Folgerungen für ihre innere Gliederung«. Čla­ nek J. V. Č i r i č a »Utvrdivanje stepena deformisanosti prostorne strukture naselja geografskim postupkom na primeru grupe gradova u južnoj i jugo- istočnoj Srbiji« je zanimiv primer aplikativne vrednosti sodobne geografije. V. H e i n e m e y e r in G. V a n E n g e l s d o r p v članku »Urban Core and Inner City« prikazujeta proces v strukturnih spremembah Amsterdama, med­ tem ko je K. W o l f prispeval članek »Funktionale Beziehungen in Verdich­ tungsräumen und ihre Auswirkung auf die städtische innere Differenzier­ ung«. A. B u 1 j i č objavlja prispevek »Gravitacijska područja Splita — njihova diferencijacija i neki aspekti utjecaja gravitacijskih područja na prevideni razvoj Splita«, medtem ko V. M l a k a r v prispevku »Industrijske cone in razvoj mest« oriše najprej osnovna vodila, ki pogojujejo obseg in prostorsko razporeditev industrijskih con. V drugem delu prispevka pa so nakazani osnovni kriteriji za izbiro potencialnih industrijskih con v Slo­ veniji. katerih imamo zaenkrat na 8.380 ha v 21 zaokroženih območjih. »Posebni problemi mest« so zajeti v petem delu knjige. J. R i d a n o v i c je napisal prispevek »Geografske osnove vodoopskrbe gradova«, medtem ko M. J e r š i č objavlja referat »Izletniška rekreacija mestnega prebivalstva in njeni prostorski učinki«. V zanimivem članku so nanizani glavni izsledki proučevanja izletniških tokov v štirih slovenskih mestih (Ljubljana, Maribor, Kranj in Murska Sobota) I. B u d e r objavlja članek »Karta i aerofotosnimak kao osnova za geografsko proučavanje gradova«, medtem ko A. S i n d i k s prispevkom »Primena fotogrametrije u proučavanju intenziteta gradskog saobračaja« zaključuje peti razdelek knjige. V sklepnem delu knjige so objavljene še »Zaključne besede« prof. S. I l e š i č a , kjer je strnjen povzetek glavnih rezultatov in prikazanih smeri v razvoju urbane geografije (kakor je bila predstavljena na simpoziju) kot tudi opozorilo, da so nekatera območja geografskega proučevanja mestnih področij še zapostavljena. Temu sledi kratek povzetek predlogov in sklepov prvega jugoslovanskega simpozija o urbani geografiji, ki jih je sestavila in predložila posebna, na zborovanju izbrana komisija. Vsebinski pregled zbornika »Geographica Slovenica I« nam vsiljuje na­ slednja spoznanja. Čeprav je bila problematika urbane geografije prikazana s številnimi novimi, sodobnimi raziskovalnimi metodami, pa vendarle po vsem tem opažamo, da ta veja geografskega proučevanja pri nas še ni do­ volj enakomerno razvita. Ne le, da se simpozija niso udeležili predstavniki geografov iz Bosne in H ercegovine te r iz Č rne gore, am pak tudi specifična p ro b lem atik a m est iz teli dveli rep u b lik naše d ržave ni b ila posebej p rikazana . N ad a ljn a razčlen itev o b jav ljen ih p rispevkov nam pokaže, da n iti g lobalna n iti specifična p ro b lem atik a naših m est n i p r ik az an a tako , da b i m ogli na osnovi tega spoznati v sa j g lavna obelež ja m est v Jugoslav iji. P ra v tako se mi zdi v redno poudariti, da p risp ev k i dom ačih geografov ne p rin aša jo novih teo re tičn ih izhodišč v p roučevan ju mest, m edtem ko je vseb ina večine re fe­ ratov tu jih gostov s tak im i raz m iš ljan ji zelo preg ledno p rep le tena . V sekakor p a je ob java g rad iv a s sim pozija o u rb an i geografiji nov p risp e­ vek in vzpodbuda k tovrstn im proučevan jem , k i bodo odk riva la nove p re ­ ob likovalne sile bodisi v fiziognom iji bodisi v fu n k cijsk i rasti naših u rb a­ n iz iran ih središč. V ečina p rispevkov v p u b lik ac iji je o p rem ljena z nazornim i in p reg lednim i k a rto g ram i in d iagram i, ki jih je za tisk p rire d il kartog raf. C. V ojvoda. M ilan N atek Geografski zbornik XII. Slovenska ak ad em ija znanosti in um etnosti, raz ­ red za prirodoslovne in m edicinske vede, In š titu t za geografijo . L ju b lja n a 1971. 318 stran i. 15 k a r t in 3 tabele v prilogi. U red il akadem ik Svetozar Ilešič. D v a n a js ta k n jig a GZ za jem a š tiri razprave. O bsežnejši p rv i dve sta izrazito družbenogeografski. d rugi dve p a im ata več ali m an j kom pleksnejši, reg ionaln i nzačaj. Z aradi p o m a n jk an ja p ro s to ra sa j o k n jig i samo n a k ra tk o poročamo. Na prvem mestu je 127 strani obsegajoča razprava Vladimirja K o k o l e - t a »Centralni kraji v SR Sloveniji — problemi njihovega omrežja in nji­ hovih gravitacijskih območij«, z 9 tabelami in 4 kartami in z angleškim iz­ vlečkom na 20 straneh. Študija , k i ob ravnava eno od s tandardn ih p rv in sodobnega regionalnega p la n iran ja , tem elji na rezu lta tih dveh raziskav, op rav ljen ih pod av to rjev im vodstvom n a U rbanističnem in štitu tu SRS. G lavni cilj razp rav e je , da na k o n k re tn ih p rim erih iz S lovenije skuša dobiti teo re tske osnove koncep ta ob­ ravnavane tem atike in m etodološke p rijem e raz isk o v an ja ob istočasnem od­ p ira n ju novih v id ikov in sm eri n a d a ljn je g a raz iskovan ja . N a osnovi rezu lta tov an k e te je odprl av to r široko problem atiko . P ri š tu d iju om rež ja u rb an ih in po lu rban ih cen trov v odnosu do u p rav n ih enot je vzel za p rim e rja v o z razm eram i na S lovenskem klasično C h ris ta lle rjev o shem o sistem a cen tra ln ih k ra je v . Podal in u tem eljil je m etodološka izho­ dišča za u g o ta v lja n je in om ejevan je g rav itac ijsk ih obm očij. P od robne je so ob ravnavan i fak to rji, k i so d e lu je jo p ri ob likovan ju om rež ja cen tra ln ih k r a ­ jev , p ri lokaciji cen tra ln ih dejavnosti različnih stopenj in op red e ljev an ju te rito ria ln e g a obsega g rav itac ijsk ih silnic. O b rav n av an a je tud i analiza raz ­ vo jn ih težen j s persp ek tiv e razv o ja v dogledni p rihodnosti. V p redzadn jem d e­ lu š tu d ije je p od robneje ana liz irano om režje cen tra ln ih k ra je v in g rav ita ­ c ijsk ih obm očij po posam eznih vodiln ih reg ionaln ih cen trih v S loveniji, v k lju ­ čujoč problem atiko , k i je pom em bna za reg ionalno p rosto rsko p lan iran je , posebej še za n ač rto v an je razv o ja posam eznih cen trov g lede n a n jih o v e kv ar- ta rn o -te rc ia rn e dejavnosti. A vtor razčleni in p od robneje obravnava vodilna g rav itac ijsk a žarišča v SR S loveniji (Koper, N ova G orica, L ju b ljan a , K ran j, Novo mesto, C elje , M aribor in M urska Sobota) in g rav itac ijsk a podžarišča (Postojna, Jesenice, T rbov lje , Brežice, S lovenj G radec in P tu j) , posebej pa še podeželske cen tra ln e k ra je , k je r dodaja š tiri s tran i dolg spisek cen tra ln ih in su bcen tra ln ih vasi. N a zak lju čk u razp rav e so načeta n ek a te ra načelna v p ra ša n ja ob ravnavane tem atike v zvezi z ap lik ac ijo p r i regionalnem p la ­ n iran ju , k je r opozarja av to r na čisto m etodološka v p ra ša n ja v luči n e k a ­ te rih tu jih sodobnih tov rstn ih štud ij ozirom a v luči novih teo re tsk ih spoznanj in em piričn ih ugotovitev. Razprava Vladimirja K l e m e n č i č a »Prostorska diferenciacija Slo­ venije po selitveni mobilnosti prebivalstva« obsega 85 strani (s 3. tabelami