Nujne izpremembe vladnega projekta šolskega zakona. (Učit. društvo za Mežiško dolirao o vladinem projektu osnovnošolskega zakona.) Zavest prevažne nacionialne naloge, ki jo izvršuie šola in učiteljstvo na naši mefi. nam nalaga dolžnost. da še enkrat z vsem pioudarkom opozorimo na nekatere točke. določbe in hibe v vladnem projektu osnovnošolskega zakona. ki lahkio postanejo usodne za razvoi vsega našega Dodeželskega. zlasti pa še obmejnega šolstva. I. Od osnovne šole vobče. posebej pa še cd obmejne šole se zahteva, da vzgajai mladino k državljanskj in narodni zavesti in polagaj duhovne temelje \rsemu ku^turnemu in gospodarskemu napredku naroda. Te svoje nalo.ee Da ne izpolni šola nikdar in pod nobenim posrojem. ako sprejme deco z dovršenim š e s t i m in io odpusti z dovršen;m d v an a j s t i m stairostnim letom. Vzemite šoli možnost vplivania na zrelejšo deco in vzeli ste nam giavni pogoi za uspesno izvenšolsko delo. Šola, ki prepušča dvanajstletno deco njeni usodi. ni vredna d^en:airja, ki se zanjo trosi. Kdor io zagovarja. naj nam več ne govori o napredku, o narodni vzgoji in izvenšolskem delu učiteljstva. Pri skrajšani učni dobi moramo brezpogojno zahtevati, da se vstop v š o 1 o v r š i v z r e 1 e j š i d o b i, p r i š e s 11e t n i š o1i z dovršeoim osmirn 1 e t o m. Tu ne moremo in ne smemo popuščati. II. Vladni projekt ne vsebuie ničesar, kar bi olaišalo položai učiteljstva na ob>mejnih šolah; nasprotno on naTavnost zapostavlja enorazrednice. najštevl nejši tip podeželske in obme.ine šole. ker učiteljem na njih niti ne priznava upraviteljske doklade Šolskega vprašanja na naši meji ne smatramo kot rešenega. dok^er ostanelo te šole kazenske štaciie za učteljstvo, dokler ne prodre spoznanje, da mora tam, kjer irna narod eno sanio šolo. biti ta čim vzornejše urejena in učiteljstvo na njih po svoji splošni in strokovnd izicbrazbi čim bolie kvalificirano. dokler se ne zavemo. da je nezdravo in nedemokratično. ako držaiva izda.ia sorazmerao s številom prebivalstva za šolanie mestne dece najmani desetkrat toliko kot za šolanje kmetske. Zato starvljamo upravičeno sxdeče zahteve: 1. člen 40. uradniškega zakoTia se naj prenese v osnovnošolski zakcn s točnejšimi dolicčbami glede predvidenih ugodnosti in s posebnim oziiOTn na obinejne enorazrednice. 2. Spremenijo se naj one točke v za.'konskem prejektu. ki nalaga.io kmetskim občinam razna šolska bremena vsai v toliko, da prevzame držaiva one 'izdatke, ki jih ie pri nas že dosedai nosi a. predsvem izdatke za upraviteljske doklade. ker* te doklade bi majhne kmetske občine neprimerno težje cbremenjevale kot mestne. Nič boli ne otežuje našega po.o^ žaja na kmefih kot gmotna odvisnost od občine. Upraviteljska doklada se nai zviša od predvidenega beraškega zneska vsaj to.iko, da bo predstavljala skromno cdškodnino za upraviteljsko delo ter se priznai tudi upraviteljem enorazrednic. Nadalje se država ne okoriščaj z bremeni. nalož-enimi kmetskim občinam in ^e odtegui najemriinske vrednosti naturalnega stanovanja od učiteljeve stanarine, tako da ostaja učitelju samo odlj, da ima občina radi njega izdatke. 3. Učite-ju v selu se priznai vsaii ena ugicdnost, k)i bi napram ugodnostim mestne službe v resnici kai zalegla. On ime.i. ako ie poročen in stalen. pravo do primerno velikega zemlj'šča za vrt in sadonosnik. Zakon nai določl rrtfnimalra obseg tega zem jišča. Upravičenost te zahteve utemeljuje že sama očitna potreba. da imej učitelj. živeč in delujoč med kmetskim narodom pfiliko. da se vsaj v eni panogi kmetskega gospodarstva lahko praktično udejstvuje. 4. V zakion se naj sprejmejo določbe, ki bodo omogoeile ustanavljanje kmetijsko - nadaijevalnih šol in teoajev, nj:h vzdržavanje "iz državnih sredstev in ustanovitev inštitucii za strokovno iz>obrazbo učiteljstva, nadalje določbe. ki bodo nalagale šolskim oblastim ln korporacijam v breme državnega proračuna skrb za podvig šolskega vrtnarstva. Višje strokovBo izobraževaašče m učitelje (višja pedagoška šola) ne imej sanio namena. odtegovati nadarjene učitelje podeželski šoli in jih usposabljati za meščansko šolio in upravno službo, amT>ak ono bodi tudi in predvsem namenjeno izobrazbi učiteljstva za kultumo poslanstvo med kmetskim narodom. 5. Krajni šolski odbori. sestavljeni po določilih vladnega projekta, bi bili po večini zelo konservativne korporacije. ki bi se čuti.e v orvi vrsti poklicane zastopati gmotne interese politične občine, ne pa kulturnih interesov šolske občine. Ker na drugi strani že najnujnejši šolski izdatki močno obremenjujejo maihne občine, ni pričakovaiti niti po preteku desetletij. da diobimo po vseh kmetskih občinah potrebne šolske zgradbe in analfabet'zem bi še dolgo cvetel v naši državi. Zato naj bi prevzeli bremena zia šolske zgradbe. za nakup šolskega zemljišča in za večja popravila srezi. Sreski šolski odbori. ki jih danes v zakcnskem projektu pogrešamo. bi lahko postali nalinicija.tivnejši šolski in prosvetni činite.ji na meji in bi bili krepak protiutež pretiranemu in nezdravemu birokratizmu. ki bi ga uvajal zakon v obliki vladnega načrta. Ti sreski šolski odbori bi prevze.i tudi posle. ki se pod mobenim pogoiem ne bi smeli nalagati krajnim šolskim odborom, kakor nalaganje denarnih kazni roditeljem radi neopraVičenih šolskih zamud njih otrok. Oni bi razbremenili tudi oblastne šo ske odbore in prosvetne oblasti. da ne bi izgubili pri množici malenkostnih poslov možnost inicijativnega in velikopoteznega dela za prospeh šo.e in prosvete. 6. Zakon naj ne utesnuje po nepotrebnem možnosti izbora dobrih sreskih in oblastnih šolskih nadziornikov s predpisi o njih diplomski izobrazbi. ki v prav zadnji meri odločuje pri kvalifikaciji za nadzorniški poklic v katerem pomenja osebnost in praktična izkušnia več bot vse drugo. ,