gospodarske, obrtniške in narodne. Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr poâiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr. ,za polleta 2 gld. 20 kr » četrtleta 1 gld. 15 kr. nov.den Ljubljani sredo novembra 1866. Gospodarske stvari. je namolženo mleko vlilo, je na pol bokala mleka pri-djal malo žličico pi nj enega mleka (Buttermilch) in je potem vse skupaj enmalo premešal, da se je pinjeno Ministerstvo za kmetijske zadeve. 30. listu dunajské kmetijske družbe „Allg. L. mleko plavo in dobra smetana se je naredila. mleko dobro z mlekom pomešalo. Nikoli več ni bilo u. F. Ztg." beremo sestavek v kterem se zahteva Krompir za živino kuhaj vsaki dan U« JL" • iUlg« U\JL CUIU %Jm OCO ICk V Oa j V IV tví V/LU OU V C% ^--- £---^--------- ' M ^ J ' M M « * v* w w od vlade, naj bi se za kmetijske zadeve osnovalo po- sproti. — Kakor je pravo in dobro, da krompir kuhaš, • • - - — . .. ..... . ki ga živini pokládáš, tako je neumno, če ga kuhaš več sebno ministerstvo. Ko je pisatelj v prejšnjih stavkih dokazal potrebo, da bi se v našem cesarstvu dni poprej, predno ga živini daš. Kuhani krompir, kadar se shladí, naredi neki klej (pop); da tak pop živinski ki še prav posebna skrb obraćala do kmetijstva, ki je —------7----------—j \r~r/? — —- r~r glavni steber državni, primerja v 5. sestavku, koliko želodec težko prekuha, to kažejo sledeče skušnje. Dvema stori avstrijska in koliko pruska vlada za povzdigo srednjima kravama se kmetijstva. Je skozi tednov pokladala tem sestavku našteva vse stroške po na- nas in na Pruskem , in pride na- enaka mera sená, rezanice, krompirja in otrobov. Prve tedne, ko se jima je dajal frišno kuhan krompir, so tančnih številkah pri posled do tega, da v Avstrii znašajo stroški za po- dale 189 bokalov mleka in obe kravi skupaj ste vagali vzdigo kmetijstva (Landeskultur) v vsem skupaj 205.689 gold. centov in 93 funtov druge tedne > ko se jima je v Prusii pa 2 milijona 893.438 gold. 50 kr. dobro nemško prestavljeno se za kmetijske namene obrne pravi pisatelj dajal en dan popred kuhan krompir, ste dali 171 bo- ; zadnje J----~ r ^------, kalov mleka in vagale ste 9 centov in 75 funtov tri tedne pa v Prusii na eno štirjaško miljo zemlje 402 gold, v Avstrii za ravno toliko zemlje 17 gold. ali še jasneje rečeno: Avstrija obrne za pospeh kme- gospodarske družbe. !*• 1__1 _ ni 1 _ î 1» J___ ___I__ V • ___ „1______ _ i _ # Tlo a r» A -î rx m ko se jima je dajal zopet frišno kuhan kroihpir, se je namolzlo 187 bokalov mleka in vagali ste 9 centov in 89 funtov. — Tako piše časnik češke 24. d e i tistega zneska, ki ga obrne v ta D a sadje ne zmrzne. — Znano je, da sadju tij stva namen Prusija. Številke te takó odločno govorijo, da škoduje zmrzlina takrat najbolj, kadar prehitro od- ni treba druzih besedi, kakor to: Učimo se tudi od sovražnika, ako on kaj boljega imá! * Gospodarske skusnje. Skušnje s sadnimi peškami, s cepljenjem taja. To je posebno pri jabelkih in hruškah. V začetku lanske zime je obležalo nekoliko jabelk in hrušek v hramu, da so enmalo zmrznile. Nekoliko so jih potem z roko v pehar preložili in v klet (kelder) djali, nekoliko pa jih je ostalo v hramu. Cez vec dni, ko je mraz in s cepiči. tako je drevo bolj ali manj močno Kakor je peška bolj ali manj debela t to je če peške od zopet noma v klet odjenjal, so bile dobre, zdrave ) djali, če tudi te jabelka in hruške zopet popol-tiste pa, ki so jih z roko přijeli in so jih le enmalo otisnili, so dobile sadů istega drevesa po debelosti (velikosti) in razrašče- lise in se niso dale dalje hraniti. Ako tedaj zmrznjeno sadje překládáš iz kraja v kraj, ne primi ga z golo roko, ampak z volnatimi rokovicami (prsti so topli in vrste ločiš in poseješ, bodeš videl, da iz de- nosti v belih peská izraste močno drevó, iz srednjih srednje, iz moč drobnih pešká pa slabo drevesce. popka (očeša), ktero cepiš, se ravná —— drevesa, to je, dobro izraščen popek naredi močno mladiko ki tem Po velikosti nagla toplota škoduje zmrzlini), in vari, da jih nikakor cepljenega ne otisneš. — Tako svetuje badenski kmet. časnik. , manj izraščen srednjo, slab popek pa slabo, em močneji je cepič, tem močneje je drevó Natoroznanske stvari. 9 izraste iz tacega cepiča čem slaběji je cepič slaběji je drevó. — To potrjujejo obile skušnje. * Vis nj evo (plavo) kravje mleko kod? in kako se odvrne? Neki gospodar piše v od Cuti nas mamijo Po Rossmasslerji sestavil J. Tušek. Modri možje srednjega veka so rekli: v Nihil est saksonskem kmetijskem časniku to-le: Od kod plavo in intellectu, quod non antea fuerit in sensu" ali po mleko, tega prav za prav ne vémo; da bi bile nečedne latvice ali zatuhle mlečnice tega krive, tega ne verjamemo. Na smetani se pokažejo včasih plave lise, smetana sama slovenski: „Vse naše spoznanje izvira „člověk ne more dobiti spoznanja nijedne stvari je ni poprej videl, slišal, vohal, okusi! ali tipaL ? iz čutov" ako Sicer ) no ouiuiMUA j/uttoûojw Tuaoiu uiavc xioc, owciaua oauia jo u* rrJ ' ^«v.--- —- -j;---- ~---- in mleko pa niste plavi; včasih pa seže ta plava barva ne bomo tukaj preiskavali, je li in v koliko je resnična daleč v smetano. Če tudi so latvice steklene ali por- ta izreka, pa vendar toliko je jasno vsacemu da aaiec v smetano, ue tuui so latvice steKiene an por- la îzresa, pa venuar um&u je jaouu »o«vowu, u«, celanaste in hram čist in zračen, se vendar narejajo hoče ona imeti kako vrednost za nas, moramo vendar take plave maroge po mleku. To-le pa je pomagalo poprej vedeti, kaj da je čut, kaj nam on dá dati vselej i da mieko ni postalo plavo: v latvico. kamor se ; more, sploh, kakošne da je vrednosti za člověka? 360 Clovek pa tudi vsaka živa stvar, stojí s telesom hiše ravno tako visoke in ravno toliko narazen kakor viyvottj » ««u« 6iYû Di»«i) w J " u \j ui i"» uv lm cvvj viourko iu i«»uv/ wuay uai ctí/Cli j ft a tv U i svojim vnanjemu svetu nasproti, na kterega on s svo- najbližnje, pa razsodek očeša, v kterem smo zedinili jimi organi delovati more, ki pa zopet na-nj deluje na vse od raznih krajev ulice dobljene vtiske v podobo, razne načine, in ki delà v njegovem organizmu različne nas mami s krivo izpeljavo te podobe. prikazni in premembe. Med temi medsebojnimi delo- pregovorih leží zaklad modrosti priprostega člo- vanji živega telesa in zunanjega sveta je posebno ime- veka", kar je ta spoznal za trdno resnico, to se pripo- nitno tek tisto, ki napravi v nas to, kar imenujemo 9 na pr. bolečino, občutek svetlobe člověk teh delovanj zavedati more t ) ima glasú. obč u- veduje v pregovorih. „Skušnja je pregovore rodila Da posebne ; se de- potrdila in ohranila." Te skušnje pa izvirajo mnogokrat iz ču tov, tedaj so nezanesljive. Tu se sliši: „Za loma prav umetno sestavljene organe, ki jih imenujemo hišni vogál se ne vidi." Ako ta izreka kaj pametnega čuti la. Razločujemo jih pet: oko, uho, nos, jezik, pomeni, hoče menda reči, da v ravni črti pred nami koža s čutnicami, v njej razpreženimi Spoznanje vnanjih stvari dobivamo na videz po mora biti kaj, kar videti hočemo. Ali je to res? Prav mnogokrat ne. In ravno ker to res ni, se nam z bli- naših čutilih. Ako hoče biti čut, to je, občutljivost na- ščečimi zvezdami pokrito nebo drugače vidi, kakor je ših čutil, zanesljiva podloga naših spoznanj se mora .v.. , «—----j - • — r ~--------tv'----j 7 -- —- znanje, ktero po čutilih dobivamo od vnanjih v resnici. Poglejmo na pr. na prav svetio zvezdo. ..ve- tudi stvari, ž njimi vjemati liki< < pes (Sirius) imenovano , in mislimo si 7 77 Izgubil bo pa čut največi del našega očeša do pike, svoje veljave za naše spoznanje, ako bomo mogli do- tegnjena ravna črta; t da kjer vidimo zvezdo „pesa" Je 9 kazati, da nam čut ne kaže vselej takošnih stvari y koršne so, da jih 9 kaže temu tako. temu ) drugače, in kada ali pa mislite, da bi od po ta črta zvezdo zadela? Nikakor ne: morebiti nobene zvezde ne. Ako hočemo zvezdo „pesa" zadeti s črto potegnjeno od na- 5 vsa tista naša spoznanja, ki so vsakemu najresničnija in šega očeša, morali bi jo precej zakriviti. In to veljá najmanj ovržljiva, ne izvirajo iz naših čutov in tudi od vsake zvezde, vsaka je drugej, kakor jo pa vidimo, iz njih izvirati ne morejo. Priprostomu, pa nevednemu Mi zvezde v resnici tedaj okoli vogla gledamo. člověku boš zastonj resnično, ali da govoril, da to, kar vidi in sliši, ni tega ni itd. Vedno bo trdil, da so nje- govi čuti edini trdni in stanovitni temelj za vse, o čemur povećava pri zvezdah, ki niso ravno nad Vzrok tega razločka med pravim in dozdevnim mestom zvezde je zaláz (aberracija) svetlobe. Ta razloček lom nami, se on misli; previdel bo tudi kmalu, da so ljudje skoraj svetlih žarkov vzemeljskem ozračji. Da se svetli žarki vedno prepirali se in v negotovosti blodili o rečéb, v resnici lomijo kterih spoznanje se ne naslanja na kteri koli čut. sem sam videl, sam slišal ; 9) v Saj tega se prepričamo lahko, ako se vsto- verjel ! t« To bom saj sam svojim ocem pimo pražnému škafu tako, da ravno dna ne vidimo. Ako se potem vlije vode v škaf, zagledamo na enkrat beseda, s ktero boče člověk vsako več ali manj od škafovega dna. Tudi tu vidimo okoli dvombo, vsak protigovor ovreči. In vendar se člověk in za vogal škafovega roba. moti, ker mnogokrat ) da ne rečem, skoraj vselej 9 nas čut mami, slepí, nam ne kaže tega, kar je resnično m djansko > tako } da se um mora odpravljati prekane Pa nezanesljivost naših čutov je še veča. Mnogokrat ne vidimo, ne slišimo samo napak, ampak tega, s tem, da zedini prav mnogo različnih vtiskov > od čutov, in dobimo povzame resnico. ki jih da iz njih se za posamni slučaj ) kar vidimo in slišimo, še celó ni ne. Včasih, kadar nam gré kri prav v glavo vidi, če 9 se nam In to kar um za resnično spoznava, je mnogokrat ravno nasprotno tistemu, kar nam kaže čut. pogledamo v svetli zrak, kakor da bi vse polno majhnih, črnih mušic po zraku plesalo. Pa teh music, Ce' v tèmi okó hitro ganemo seboj iskre švigati, čeravno ki jih vidimo, ni nikjer. ali pritisnemo, vidimo pred Izmed vseh čutov zaupamo navadno najbolj vidu, ni ne sledů svetlobe nikjer. Kolikokrati nam šumi po in ravno ta nas naj večkrat in naj huje goljufá Za to samo nekoliko primerov 9 omami. uše8ih, čeravno je ni stvari blizo, ki bi glas dajala ! Ako kako stvar videti hoćemo OWYOl ViU^ll UXJKJVIU.KJ , morajo OUI od nje posebni nekako trepetajoči, eterovi valovi v • • a • siriti Od druge straní pa tudi nikoli tega ne občutimo 9 9 se ki kar je djansko zunaj nas, ampak vedno le vse kaj dru- zega Preiskujmo zunanji svet z vsemi pripomočki, ki vdarjajo na naše okó in njegovo čutaico. Ako se to do- nam jih daje znanost, vendar nikoli nikjer ne bomo tedaj občutimo svetlobo in barve, okó pa sodi o celi našli svetlobe in barve, ampak le eterove valove godi podobi stvari, od ktere so izišli eterovi valovi, neka posebna vrsta teh valov pride do očeša, občutimo 'ta v f Ako gibanje. Pa o tem gibanji, ki vendar je, nam vid nič ne pripoveduje, ampak le o svetlobi in o barvah, ki jih višnjevo (modro) barvo; pa nekteri ljudjé imajo oči, pa ne najdemo z vsemi preiskavami ne. Ravno tako kterih čutnice so popolnoma neobcutljive za take va- nam daje uho glasove, ki jih pa zunanji svet ne pozná love. Takému člověku se vidi modra stvar siva ali že- ne vé pa ) nič o zvočnih valovih, ki so edino, o čemur lena ali pa vijolčasta; on tedaj nikdar gledé barve prav znanost vé, da je. Ne o trepetanji ne vidi stvari, ki ga obdajajo. topline, ne preveč svetio stvar — slabému ocesu je dovolj , solnce pogleda — občutimo bolečine v očesu, pa dimo delj časa nič več. Ako pogledamo v skih ravnanjih, ki jih imenujemo gorenje da v ne vi- } takem nam ne pripoveduje naš tip 9 ampak o kemij-o ničem o bole- kožnimi čutnicami čini, o stvari, ki je vnanji svet ne pozna (Dalje prihodnjič.) v ću- timo Ravno taka je s tipom. toploto in mraz; ako se pa koža približa preve- ne liki vrocini, izgubijo njene cutnice svojo lastnost, bomo razločevali dolgo časa potem toplote od mraza ampak bolela nas bo koža 9 polnoma drug. 9 občutek bo tedaj po- Vse na svetu je drugače, kakor pa vidimo Zdravilske reci, * Siške gotovo zdravilo m rzi i ce (zimice). časniku „Globus" pripoveduje zdravnik, ki je poto- ▼ vaouiuu JJN^iuuuo ^/ii^vr vuuju T ; jw val v jutrovih deželah, da v močirni okolici Bagdada 7 samo ljudje sila hudo bolehajo za mrzlico. Kakor drugod je da po navadi še ne pazimo na to. Vsako stvar vidimo tudi tukaj kinin poglavitno zdravilo, ki ga rabijo perspektivno, na pr. vidi se nam, kakor da se dolga zdravniki — pa brez vspeha, ker 13. dan se zopet po-ulica izožuje proti daljavi, zadnje hiše se nam zdé manje vrne mrzlica. Zdravnik pa, ki je potovai v omenjenih kakor Člověk zraven nas stoječ. Taka pa ulica v res- krajih več časa in je tudi za mrzlico zbolel '»oa zitavcu uao qwjcu. jl a ft. a |jek uuva v i co- ftiajiu vcu uasa iu jo mux »« uilaiiuu auui^i , J6 ow»« , kakor jo vidimo, in ne ena stvar na svetu ni sebe in veliko zdruzih ozdravil s taninom. To zdra- kakor nam jo okó kaže. V tej ulici so zadnje vilo si prav lahko in dober kup vsak tako-le naredi: sam nici ni taka Vzemi eno šiško (Gallapfel) , raztolci jo drobno, in čez noe jo v toplem kraji (pa ne na peči) daj na-makati v žganji, da žganje zdravilno moč iz nje potegne. Maj ben kozar ček tega žganja popij drugi dan.; drugi dan si zopet z drugo šiško naredi kozarček tacega žganja in še 3 ali 4 dni (kadar ni dan mrzlice) tako delaj, pa si odpraviš najtrdovratnejšo mrzlico. Neki mož, ki je 10 let imel mrzlico, se je je s šiškami od-križal. Naj zdravniki poskusijo to zdravilo! Slovensko slovstvo. 4 » * * Deutsch- slovenisches Taschen-Wôrterbuch fur Schule und Haus von Anton Janežič, 2. um g e arb eitete und vermehrte Auf lag e, Klagenfurt 1867. To je naslov, pod kterim je přišel na svetio slovár (besednjak) nemško-slovenski, kterega so „Novice" mimo gredé že napovedale. Zdaj, ko dovršen leži pred nami, nas veze dolžnost, da kaj vec spregovorimo o delu, ktero je sestavil mož, ki je mnogo let neutrudljiv delavec na polji slovenskega slovstva. Kdor nepristrano pregleda to najno-vejšo knjigo Janežičevo, ta nam bode rad pritrdil, da je knjiga sad večletnega nabiranja, velicega truda, jas-nega uma, natanjčne vednosti in bistroumnega razsodka. Namenjen je ta slovár vsacemu, kdor v govoru ali pismu za nemško besedo potřebuje slovenske. Al čemú tega drobnega slovnika, ker imamo véliki, po pravici obče čislani Cigale to v slovnik? — nam utegne ta ali uni v besedo seči. Temu ugovoru le ta odgovor: V$ak izobražen narod ima vélike in male (žepne) slovarje svojega jezika; véliki branijo vès jezikov zaklad in so neobhodnje potrebni vsacemu jezikoslovcu in kdor koli se hoče seznaniti z duhom jezikovim, žep ni, to je, mali slovarji, pa pisatelja ali bralca podpirajo s tem, da ročno najde le besedo, ktere išče. In taka potreba se nahaja večkrat; zato pravi g. izdatelj sam v svojem predgovoru, da je hotel ustreči vednemu in živému popraševanju po tem slovniku, odkar je poprodan prvi njegov natis. In tej želji je gosp. prof. Janežič ustregel izvrstno. Tega se lahko prepriča vsak, kdor drugi natis primerja s prvim. Drugi ta natis je izdelan veliko bolj kritično mimo prvega; in istina je, da je od konca do kraja predelan in tako pomnožen (prvi natis v šestnajsterki je imel le 630 straní, drugi jih ima 922 , in sicer z mnozimi kraticami silno tesno na-tisnjenih), da tudi njemu, ki ima v rokah prvi natis, svetujemo, da si omisli tudi druzega, kajti va-nj je vstavljeno vse, česar se je pogrešajo v prvem. Razvr-stitvi bila je podlaga česki slovár Sumavskega, zdaten pomoček pa Cigaletov véliki slovár. Podpírali so pa to delo še mnogi rodoljubni jezikoslovci, ki so izdatelju iz svojih nabir pošiljali mnogo živih besedi, ktere se ne nahajajo v druzih sedanjih slovarjih. Gosp. Janežič je tedaj marljivo prisvojil svojemu slovarju vse, kar mu je bilo dano na porabo ter je slovenskemu svetu podal delo, ktero — če tudi ni celó brez pomanjklji-vosti — se vredno vvrstuje enakim slovarjem druzih slovanskih narodov. — Da se izgovarjaj o besede pravilno in kakor jih izgovarja narod, ne manjka nikjer naglaskov, kjer jih je treba; v končnicah je e, kadar v sklonih kot pologlasnik izpade, ležeče tiskan, in tako je skrb obrnjena na vse, česar potrebujejo slovenskega jezika manj vajeni čitatelji. — Tiskan je slovár v B laz-nikovi tiskarnici, in pravica zahteva, da tudi tiska omenimo s pohvalo. Tisek slo^arjev ni kakor kak drug tisek, in kdor pogleda ta slovár, v kterem je pisatelj s tako obilnimi kraticami skušal kar največ spraviti pod eno besedo, bode rad přiznal, da je tisek iz-vrsten. — Dobiva se slovar po vseh knjigarnah in veljá 2 gold. 40 kr. — Ker je beseda tù o slovarjih, se nam samo po sebi vriva vprašanje : kadaj neki začne izhajati po oporoki preblagega knezoškofa Wolfa zagotov- ljeni slovensko-nemški, toliko potrebni slovár? * „Zrinjska zviezda. Tristoljetnik Sigetskim junakom." Tako se zove krasna spomenica (album), ki jo je v slavo tristoletnice neumrlega junaka sigetskega in bana hrvaškega Nikole Zri nj skega ravnokar izdala Matica ilirska. Ker si. ravnateljstvo prosi, naj bi njen oglas ponatisnili slovanski časniki, ustrezamo tej želji z naznanilom v izvirnem (hrvaškem) jeziku, ki se tako-le glasi: „U toj knjizi ima najobširniji za sada i najkritičniji životopis Nikole Zrinjskoga, pisan od poznatoga hrvatskoga povjestnika, prof. M. Mesica, koj je osim svih do sada poznatih izvorah upotrebio još i nove, do sada neupotrebljivane povjestne izvore toli iz knjižnicah i arkivah hrvatskih, koli iz knjižnice mlje-tačke. Ova je knjiga štampana u velikoj 8mini, na finoj bjeloj artiji, u 298 stranah povjestnoga teksta i 90 stranah originalnih prilogah, te ukrašena finom slikom (mjedorezom) Nikole Zrinjskoga, pod kojom se čita hrvatski autografski podpis njegovega imena. Prodaje se dućanskom cienom po 1 for. 50 nč., u svih knjižarah trojedne kraljevine, kao i kod Matice ilirsko (u Narodnom domu, u ekspediciji gospodarskoga lista), kod naručbinah, koje nisu izpod 20 fr., daje se za 40% jeftinije. Svi članovi Matice ilirske dobivaju „Zrinjsku zviezdu" badava; osim toga svraća se osobita pozornost školske mladeži na to, da se i na ovu knjigu proteže blagodat matičina, po kojoj školska mladež dobiva matičine knjige za polovicu ciene. U to ime može se obratiti u Zagrebu neposredno na tajnika Matice ilirske, profesora V. Jagica, a mladež, koja je izvan Zagreba, valja da to učini uz podpis jednoga od gg. svojih profesorah." Državno-pravne stvari. MTsel o zedinjenji Kranjske, Goriške in Istrijske v eno skupino — ni nova misel. 1849. leta je c. k. ministerstvo iz Dunaja poslalo novo deželno osnovo c. kr. vladi v Ljubljano v prevdarek, namreč to: ali ne bi se Kranjska, Istrijska in Goriška z Gradiško združiti dale v eno teló, v eno trijedno kronovino. Rajnki gosp. vitez Fr. Kreutzberg, svetovalec c. k. ljubljanske gubernije, je bil poročevalec. Tako se je glasilo njegovo sporočilo leta 1849. v zboru, ki je bil za to v posvèt poklican : „Sedanji okrogi Primorskega, ki imajo svoje okrožne urade v Paznu in Gorici, in o kterih je tukaj govorjenje, ne obstajajo edino samo iz krajev mejne grofije Istrijske in poknežene grofije Goriške. Poglejmo a) v Istr o : < , ( m > ' ■ Pazniška kresija (Mitterburg, Pisino) obsega 1. nektere obstojné kraje kra nj skegav oj vodstva, namreč celi sedanji okraj Novograški (Castelnuovo), in tišti kos sedanjega Kopriškega, iz kterega sta nekdanja kantona Fiinfenberg in S. Servola ob- stala, spadata h kranjski deželi; 2. s tar o a vstri j-sko Istro, kteri so prav za prav imé mejne grofije Istrijske dali in ktera je bila kranjski deželi že leta 1374. vdružena in je tudi do leta 1809 vdru- žena ostala, in tako še sedaj v kranjskih gospôskih 362 bukvah (Landtafel) zapisana stoji; sedaj obsega ta Istra okraj Belaj, Volosko in Pazin; 3. nekdanjo be- neško Istro, kije pod avstrijsko cesarstvo še le po razrušeni beneški republiki v letu 1797. prišla, čeravno so se nadvojvodi avstrijski, ki so bili ob enem tudi vojvodi kranjski, že davno popred „mejne grofe Istriske" Eisali; tanekdanja beneška Is tr a obstaja iz enega osa sedanjega okraja koprškega in iz okrájev Piran, Buje, Montona, Buzet, Poreč, Rovinj, Vod- jan, Pola in Albona; 4) kvarnerske otoke, ki sedaj iz 3 okrájev obstajajo: Krškega (Veglia), Cre-skega (Cherso) in Lošinj ske ga (Lussin), ki po zgodovini in zemljepisu nikdar niso bili Istri prištevani. b) V Goriško: Goriško okrožje obsega: 1. tudi nektere kraje vojvodstva kranj skega, namreč celi nekdanji tibanjski okraj spada h kranjskemu vojvodstvu; nekdanjo beneško okolico, tržiš ko (Monfalkone), ktera je še le po miru, ki je bil v Fontaineblau-u 10. oktobra 1807. leta z Napoleonom, tadanjim la- škim kraljem, sklenj en, k Gorici prišla ; takrat so to majhno okolico Gorici pridružili, veliko večo goriško okolico na desnem bregu Soče so pa laškemu kraijestvu pridjali, ki je pa leta 1814. po novi vredbi od cesarja Franca zopet pridobljenih ilirskih deželá od ondot zopet odpadla; 2. okolice nekterih nekdanjih beneški h notranjih krajev (Enclaven), ki so bile Primorju še le leta 1814 pridjane, in 3. lastne okolice nekdanje grofije goriške in gradiške takraj in unkraj Soče, toda brez Razdrtega in Ubel-skega, ki sta senožeškemu okraju pridjana, brez St. Vida, ki je ipavskemu okraju pridružen, in brez tistih nekdanjih goriških notranjih krajev, ki so leta 1814. pri beneškem deželnem poglavarstvu ostali. Iz tega se očitno vidi, da mnogi kraji, ki se zdaj k Istri in goriški grofii prištevajo, so prav za prav kranjski, namrec vsi pod a) 1 in 2, in pod b) 1 zaznamovani. Ker pa ima vsak narod sveto pravico, tirjati, da se njegovi deželi dá, karji gre, tedaj more tudi kranjska dežela tirjati, da se ji nazaj dá, kar je nekdaj nj enega bilo, — da se ovrženi stari deželni mejniki zopet posta vij o, in da zgodovina starih časov se nepretrgana sklene z zgodovino današ-njega časa. Kranjska dežela se je tudi vedno pote-govala zato, da se ji nazaj dá, kar ji gré, in še po-slednjič leta 1828. so se deželni stanovi zato oglasili, ko so za določbo mejá med kranjsko deželo in med hrvaško, potem reško krajino, ki je bila takrat ogerskemu kraijestvu prišteta, komisije postavljene bile; ravno tako so se stanovski poslanci tudi za mejo kranjske dežele v pazniški kresii krepko po-tegnili. Ce bi se tedaj tištim volja dopolnila, ki želijo, da bi Istra in Goriška bila samostalna kronina dežela, bi se brez žaljenja starih pravic kranjske dežele moglo to le s tistimi deli gori imenovanih dveh deželá zgoditi, do kterih kranjska dežela nima pravice, namrec: 1. z nekdanjo beneško Istro, to je, s primorskim robom od Mil do Fia no ne, in s kvar-nerskimi otoki; 2. le z lastovito okolico goriške in gradiškanske grofije, in z nekterimi nekdanjimi beneški mi kraji. Vsi drugi kraji so obstojní deli kranj skega vojvodstva. — Kar pa nekdanjo beneško Istro zadeva, že sam pogled na zemlje vid kaže, da bi bilo zavoljo mnogovrstnih dobičkov prav, ako nekdanja beneška Istra zedinjena ostane s celo Istro in tedaj tudi s kranjsko deželo. Že narodnost tirja to edinstvo, kajti gotova resnica je, in škofijski imenik to spričuje, da tudi v nekdanji beneški Istri, razun nekterih večih mest, Slovani prebivaj o, med kterimi se bolj omikani tudi laškega jezika naučijo. Bolj izvirna laška národnost kraljuje le v večih mestih in trgih, kakor v Milah, Kopru, Piranu, Poreču, Rovinu,Matavunu, Vodnjanu in Labinu; pa tudi tukaj je laški jezik s si o van- ski m tako namešan, da laški meščani večidel tudi slovanski jezik govoré, ki je z našim slovenskim v najbližji žlahti. Velika nevarnost bi iz tega, ako bi nekdanja beneška Istra bila samostalna dežela, utegnila žugati ondašnjim Slovanom, kajti omikani Lahi bi si prisvojili sčasoma vso oblast čez slovanski narod, in bati bise bilo, da ne bi laški jezik in laški živelj od dné do dné huje gospodaril in jezik in narodnosti Slovanov zatiral. Tako bi se sčasoma vsi ti za mornarstvo posebno imenitni primorski kraji polaščili, kar bi ne bilo prav in enakopravnosti narodov nasproti. Avstrija si mora prihodnjič mogočno mornarstvo napraviti; da pa Benetke prihodnjič ne morejo več središče tega mornarstva biti, to nam pričajo prigodbe dandanašnje. Trst z Istro vred mora središče avstrijskega mornarstva na jadranskem morji biti, in slovanski narod tù in na kvarnerskih otokih bo dajal Avstrii pripravne in zveste mornarje. Za zedinjenje goriške dežele s kranjsko ne moremo sicer, razun nekterih krajev, ki so tudi kranjski , takih pravíc dokazati, kakor za Istro, — al kako majhna deželica bila bi goriška! kako bi so vedno majala sedaj sèm, sedaj tjè, ako bi bila sama! Ni mogoče, da bi mogla kadaj prav samostalna biti. Cem veča je kronina dežela, tem bolj obr aj tana in mogočna je — toliko manj bo menda tudi stroškov nositi imela. In goriška dežela je slovenska dežela; imé poglavnega mesta „Gorica" že sama kaže, da je slovanskega rodu. Daje veliko Lahov na Goriškem, tega ne moremo tajiti; kakor tudi tega ne tajimo, da omikani Goričani razun slovenskega tudi laški in nemški govorijo. Pri vsem tem je vendar poglavitni jezik te dežele slovenski, tedaj že zavoljo enakega jezika, enakega naroda je želeti zedinjenja veno kronovino, v kteri se pa tudi enakopravnosti laškega naroda ne bo krivica godila. Če se bo , kakor gré misliti, v tri velika okrožja razdelila, namreč v kranjsko, istrijsko in goriško, Gorica vedno ostane poglavno mesto goriškega okrožja. Nadjamo se tudi, da ljudstvo po deželi, ki je slovanskega rodů, ne želi ločitve od Kranjcev, ki so po rodu njih bratje; in v tacih imenitnih zadevah bi ne bilo pravično, ako bi se na voščilo kakošne majnše stranke bolj gledalo, kakor na većino — jêdro — prebivalcev, ktera se še nikjer ni oglasila, da noče z nami zedinjena biti." — Tako je že leta 1849. mož, ki ga vendar nobena živa duša ni mogla „prenapetega" narodnjaka imenovati, zagovarjal zedinjenje treh ločenih dežel veno skupino ne le iz zgodovinskega, temuč tudi iz ná-rodnega ozira. In že leta 1849. je naskakovalo samo ministerstvo to zedinjenje, pa je ostalo le pri — náskoku. Ako tedaj čez 17 let slovenski rodoljubi ministe r-sko misel od leta 1849. razširjajo na to, da bi se združilo vse, kar je združi! Bog sam po najstarejem in naj-jasnejem zgodovinskem pravu, ki se narodnost imenuje, kdo jim more to za zlo jemati? Sedemletna vojska s Prusi. (Dalje.) ' Se pozimi 1758. leta se kralj Mir o si a v zopet uzdigne, da bi zmagane popolnoma uničil in tako po tri, da ne bi več k novi moči prišli. Svajdnica je obležena in sušca meseca dobíjena; ^kralj hiti sedaj, bojni žar v cesarske kraje zanést. Se druge trume je na Nemško poslal, da v Palačo in Frankonijo planejo in zopet brez upora plačo razpisujejo. Miroslav se je za 80.000 mož pomnožil in napreduje enako srčno na Marskem, kot prejšnje leto na Ceskem. Se le pri Ho-lomucu je konec pruskih napredkov. Maršal, velitelj posadke, odbija srčno napade — kralj pomanjkanje trpi in Davn nabira nove armade. Stradež od vrniti, je Miroslav zaukazal, dopeljati 3000 vóz denarja in živeža. To prevojo spremlja nekaj sto mladih Pomorcev in ima v pomoč še 6000 mož, kterim Ci ten zapoveduje. Pa junaški Lavdon ji pota zasede in jo v hosti pri Dom-stetu zajame. Po 18 let stari Pomorci se sicer tako srčno branijo, da vsi do malega konec vzamejo; le 60 so jih vjeli. Pa vendar dospé le malo vóz do Holo- muca; več kot 2700 jih sovražnik zasači. Prepozno je potem Lavdona Citen napadel. Vkljub upiranju je bil tudi on premagan in do Tesna preganjan. Ta dogodek podere stanovitnost Prusov, da od mesta odrinejo. Pa ponosno koraka Miroslav cez Marsko in dospe do Ceskega brez težav in brez nadlegovanja po cesarski armadi. Bil je tako predrzen, da je celó žitnice v Lajtomišlji oropal. Vendar je tudi Česko popustil in se v Glaco pomaknil. Ko se je tu z novimi trumami združil, gré skoz Slezijo nazaj gori v krajino Branobor in se na Ruse zažene. Že v začetku leta so bili oni zopet privihrali, in so Pomerijo „nove meje" in trdnjavo Kistrin napadli. Ker trdnjava krepko klju-buje, streljajo tako grozovito va-njo, da je v kratkem Srah in posip. Pa tudi sedaj se posadka ne podá. liro slav sklene, ko to pozvé, se ostro nad sovražniki maščevati. Zapovedal je, Ruse ne kakor druge-krat loviti, temuč vse pod sablo in meč djati. Hitro prestopi reko Odero in nadlegovani Kistrin otmè. 25. vélikega srpana dohití ruskega vodja Fermorja in ga razkačenega srca napade. Bil je ravno pri Corndorfu. 13 ur trpi strašna morija in še le neha, ko skor vsi pešci pocepajo. Ponoči vojski na borišču ostanete. .20.000 mrtvih so Rusi, 15.000 Prusi pogubili. Traparija bi bila, o tacih razmerah novo bojevanje pričeti. Fermor popusti Branobor in se umakne na Poljsko. Pa tudi Miroslav gre nazaj in se obrne proti Saksonii, kamor je bil Davn privihral. To porabijo zopet Rusi in Pomerijo napadejo. Oblegli so Kolberg, pa se zastonj s to močno trdnjavo upirali. Planili so potem v Branobor, pa tudi tù so njih napredki nestanovitni. Oni pridejo in odidejo in v začetku oktobra ni v nobeni krajini ne duha^ne sluha o njih. Svedi so se vedno na Ruse ozirali. Ko ti prikora-čijo, se tudi oni gibljejo; ko pa odrinejo, tudi Svedi pobegnejo. Pa bolj važna in odločna so delà na bo-riščih ob Vezri in Reni. Tù se s Francozi združena moč Brunšvigov, Hanoverancev in Hesov že 1757. leta sprime in se bojuje od tistihmal neprenehoma v praskah in bitvah. Po boji pri Rosbahu ovrže Ferdinand, vojvoda Brunšviški, zevensko zavezo, ker so jo Francozi sami prelomili, in jih začne iz Devina poditi. To krožje je bilo še to leto očiščeno in sovražnik v Celje zagnan. Pa še hujši je bil leta 1758. napaden. O najhújši zimi po- ftustí združena moč svoje ležaje in sili na desno in evo. Tù pruski Enrik vraga iz Halberstadta spodi, ondi pa princ Brunšvig iz Hoje na Vezri. Francozi so svoje tabre pogubili in tavajo sèm ter tjè, pa nikjer se ne morejo vzdržati. Njih velitelji so se zmir tišti dvor-janski norci kakor pri Rosbahu, ki se nočejo več s sovražniki biti. Brez boja popusté Lineburg, Volfenbitel, Hesko, Hanoveransko in Vestfalen in se pod vodstvom Klermona unkraj Rene pomaknejo. Tukaj so mislili pri miru biti; pa Ferdinand je bil tako buren, đa jih tudi tam obišče in v ležajih pri Krevéldu z majhnim trudom pobije. Sedaj vendar budalastomu Klermonu vzamejo po-veljstvo in umniši Kontade ga namesti. Sreča ga pod-pira, da Brunšviga zadržuje in daljne napredke ovira. En drug francoski oddelek vodi Subize, ki gaje bila lanska nesreća nekoliko izučila. Zdaj ravná krepko, pa umno in varno. Bil se je na jug obrnil in je potem čez Reno šel in Hesen napadel. Princ Izenburg se mu je pri Zangerhavznu ustavil, pa Subize ga pobije, in Gisen, Fuldo in Kašel vzame in do mej Brunšviga dere. Sicer je neutrjeni Kašel kmalu popustil, pa zato je novo zmago dobil. Pri Luternbergu ga je namrec vodja O b e r g pricakoval, kterega pa Francozi ravno tako razdenejo. Ti napredki tudi zgornji vojščaki Kontadeza pripo-morejo, da zopet napade sovražnika. Ferdinandova truma je majhna in se mora večini umakniti in čez Reno v Vestfalen vrniti. Pa Ferdinand je sklenil, brž ko bi se z Angleži zedinil, zopet boj pričeti in Hesen rešiti. ; ejaj^ Pa še veliko bolj nesrečen kot on je Miroslav sam. Ko se princ Brunšvig z Enrikom združi, se tudi on v Saksonijo podá in v Hohkirhnu tabor postavi. Ne daleč proč so bili trdni ležaji Davn-ovi. Tako se armadi gledate, pa se dolgo ne napadete. Pruski kralj je vedel, da je na lego Hohkirhna malo zaupati in je tedaj sklenil 14. oktobra svoj nevařen tabor popustiti in se zopet na bližnjih višavah postaviti. Al Davn je namen kralja pozvedel in je nakanil ga napasti in zrno-tene Pruse na jutru omenjenega dné v Hohkirhnu pobiti. Varno stopajo cesarski iz šotorov in se vasi brez strela in ropota približujejo. Znamenje napada — ura pet — je udarila in risom enaki planejo Avstrijanci na vraga. Straže so v hipu posekane, ulice zasedene, Prusi se iz spanja predramijo. Miroslav skoči na noge — vojska iz stanišč — z divjim hlastom na boj. Al bo-rišče pokrivata dim in temo ta in ne razloči se vrag od prijatelja. Cesarski zmešnjavo porabijo, v tabor pridejo in se topničaric polasté. Od vseh straní Prusi hité, pa hrup vstane v sredi med njimi, ko sta Davn in Lavdon dobljene tope na-nje naměřila in iz ležišča na vse kraje jih podirati začela. Zastonj zagrabi konjica Citena, ki je edina napada pričako-vala ; zastonj druge čede, ki se v hitrici sklenejo, pa ravno tako naglo pocepajo. Obup in groza sta armado popadla. Večidel vse okoli in okoli poběží in le malo jih je, ki bi bili v splošni nadlogi mir in stanovitnost duhá obranili. Od prvega do zadnjega se ve-ljaki trudijo, stresene zbrati, zmaganim na pomoč iti, prestrašene s stanovitnostjo navdušiti — al tudi njih mnogo popada. Ognjene krogle odtrgajo hrabremu Francu iz Brunšviga glavo in prederejo junaške prsi Kajte in razdrobé slavnega Morica iz Dešava. Pa vodji, ki jim smrt prizanese, ne nehajo delati in njih jeklena stanovitnost še dokaj casa ovira odločbo. (Dalje prihodnjič.; Iz Gorice 4. nov. (Naznanilo pričetka bogoslovskih sol.) Bogoslovske šole v tukajšnjem centralnem seme-nišču se pričnejo 18. novembra. Gosp. bogoslovci naj se 17. in 18. pri vodju in dotičnih profesorjih oglasijo. Seminiščino vodstvo. Iz Celja. — V tukajšnji čitalnici smo imeli 28. okt. glediščino igro ,,Le naravnost", ki je po nemški : „der gerade Weg der beste" poslovenjena in vsem nazočim prav dobro dopadla. Dopasti pa se je tudi morala, ker 364 ima dovolj vtipa in komičnih situacij v sebi, in ker so ga za pol leta, po končani šoli brez daljnega duševnega jonaši igralci izvrstno predstavljali. Veselje je bilo gle- voditelja, sopet zanemari. Kaj je izvrstni ljudski šoli dati in poslušati gosp. K. kot starega pohlevnega učitelja, S vaj ci toliko pripomoglo , kakor koristne naredbe v in in gospó K. kot neutrudljivo in jezično grajščinsko društva, kterih obilo v vsakem kantonu, skoro v vsaki ključarico. Gospoda Šk. in G. sta svojima komičnima občini nahajamo? Zato ne držimo križem rok, naprav-nalogama popolnoma zadostila; vsegdar je bilo smeha ljajmo knjižice povsod. Ze hvale vreden zaklad imama veliko, kadar je uni ali ta stopil na oder. Za dober vspeh v tem, kar nam je rodoljubni g. Krempelj z raznovrst- te igre imamo se še posebno zahvaliti glediščinemu rav- nimi slovanskimi knjigami zapustil. a • . • a a — » • • • * 1 i • . • ti 11 V • 1 • 1 i • v I w < Naj vam bojo iz ki je v prizorih z bistroumnim gled Poddražani, kjer kmetiška čitalnica lepo cvetè ! natelju (režiserju) gospodom H. in zljubeznjivo gospodicino M. pokazal, Kupite posebno kmetijstvo zadevajoče bukve naravo- kako lahko se tudi v elegantnem slogu slovenski dá oiuvuc, pvuuuiiuo ivia< govoriti. Hvala tedaj igralcem za to veselico, hvala pa si slovenske časopise, da boste vedeli slovne, zemljepisne J w tJ wuavw j uaia vu* podučilne pa kratkočasne ; omenite ) tudi gosp. K., ki je igro tako lepo poslovenil , kxa ou ův v oav v vuouv auwuuu, » umoivu o v. XTJUJ jo tudi taki razumeli, kteri nobenih slovenskih knjig in horja itd. Vaša složnost, mladi učitelji, in podpora slo da so godi kaj se po sveta zapišite se v slovensko Matico, v društvo sv. Mo- či taj o. Prestava te igre je pa tudi v tem venske duhovščine nam je porok, da pridemo na bolje! casopisov ne hvale vredna, da so stavki gladkemu in" lahkemu go- Od vas se nadjamo tega, kar so nam stařeji na doígu nas K. kmalu ostali voru na gledišču lepo primerni. Naj razveseli! z drugim takim delom! Od sv. Trojice na Štaj. F. *) — V zboru učiteljev Št. Jurské dekanije v letošnjih počitnicah v Lju-tomeru je gosp. Andrašič, podučitelj pri sv. Jurji na vprašanje o šolskih potrebah predlagal: „ Ustanovila naj bi se brž ko je mogoče občna dekanijska knjižnica za učitelje." Mislili bojo naši čitatelji, da ta prevažni pred- log šol , kteri posredno namerava zboljšanje naših ljudskih je bil soglasno in z veliko radostjo sprejet; sdvjx y uu ili £j vwuav amuvuijv libog! da ni bilo tako, marvec mnogi školniki y za- njimi pa še najbolj izgledni učitelji, kakor na pr. ljuto-merski, so nasprotovali temu predlogu. Ljudomili pred-ložnik je moral grenjke požirati; vzlasti ko je predlagal, naj bi si vsak učitelj od svoje ietnine kakih 5 gold, in podučitelj 2 gold, odtrgal, kakor je navadno v nekterih drugih dekanijah, je bil ogenj v strehi; kričalo se je, da ,,imamo dovolj knjig!" Ne vem, koliki kupi knjig bi se našli, ako bi se tacih iskalo, ki pre se gaj o strogo šolsko potrebo; pri nekterih bi se menda vse v en žep nasproti bilo, da so vsi lahko pospravile! Veselo pa je | | podučitelji, kteri imajo celó pičlo plačo, kakor na priliko ravno vrli predložnik, enoglasno ta pameten predlog podpírali, in se pripravne skazali, da ta majhni znesek radi položijo na oltar občne omike. Imamo tedaj vzrok, od mladihjičiteljev nadjati se tega, kar so nam pogled stari zadolžili. Živili ! majhna, pohlevna stvar; Ljudska šola je na površni kdor ve ) da se omikanost naroda ne šteje po nekterih učenih glavah, ampak po izobraženji ljudstva samega, ta nam bo rad pritrdil, da ravno ljudska šola je glavni steber videli, kako so v ne- narođove omike. Gospoda! ali ste srečni letošnji vojski Prusi (Prajzi) našo armado potolkli. Ne mislite, da so samo „puške na iglo" to storile am- pak znanost, vednost, inteligencija, ktera je ticala v možganih ne samo vojskovodjev, temuč tudi prostakov pruskih. Kaj pa pruskému duševnemu napredku pomore? Nadvladajoče glavno pravilo: da razsvet in viša duševna omika je najviši cilj državni. Izredila si je tedaj Prusija z dobro oskrbljeno ljudsko šolo taiste inteligentne moči, ktere so slavno prestati. Tudi kos, socijalne in politične bore v Avstrii naši so poslednja leta začeli misliti na več pripomočkov za omiko, in ti pripomočki so gotovo knjižnice. Na Dunaji delajo sedaj celó knjižnico za vjetnike. Vsaka gimnazija, vsako društvo ima svojo knjižnico. Pridružili bi se tudi pri- prosti kmetje taki koristni naredbi v podporo ? ker je znano } kako radi oni slovenske knjige in časopise či- tajo; učili bi se, kako bi za sploh veče potrebe zemljo bolj spešno obdelovali, zraven tega nravno napredovali . in se v vrsto omikanih stavili. šoli pridobi mladina le trohico za življenje potrebnega poduka ? pa *) Dobro došlo „prihodnjič." Vređ. biti J pri vas, pri izobraženem stanu, mora začetek y ako hočete, da se vam kmetje pridružijo! Novomesto nov. V. Vem „Novice", ; da vas > ljube bode zanimivalo zvedeti, kako je s slovenščino v zavodu važnem za celo dolensko stran: v tu- tem obziru Vam morem kajšnji c. k. okrožni sodnii. danes marsikaj veselega povedati. — Najprvo naj ome- kar je bila prav velika napaka in je bilo mm da to je ravno tako žalostno kakor smešno in nepraktično prenehalo; ne pošiljajo se namreč več vabila pričam in zatožencem v nemškem jeziku ljudém, kteri ne umejo besedice nemški, temveč imamo zdaj vsled ukaza c. k. više sodnije v Gradcu slovenska vabila — ali kakor se glasijo kamnotisni listi — „poklic-e" za priče, obdol-žence, zatožence in poškodovance h feoncni obravnavi ali kzaslišanju. To je precejšen napredek, pa res čas je že bil i t da se je dozdanja smešna krivica odpravila. Še bolj nas pa veseli, da že pri več končnih obravnavah nismo skoro slišali zatoženemu neumljive nemške be sede 0WuO, od sklepa zatožbe, po perovodju branega, ^ sodbe, po predsedniku oznanjene, je vse slovenski državni pravnik in namestnik bereta zatožbo slovenski in nasvetujeta slovenski, in zapisniki, čeravno bi bili v nemškem jeziku pisani, se vendar berejo kar slovenski. Žalibog, da pri nekterih obravnavah zagovorniki se še zmiraj poslužujejo nemške bešede !! Celó zaslišanja že marsikter sodnik narekva (diktira) slovenski, in nahaja se ravno tako marsikter akt, řešen v slovenskem jeziku. je sedaj že vecidel odpravila. Iz vsega tega se toraj jasno kaže, da bo celó malo ovir, kadar bo treba sploh , tu- Po- do Tudi stara napaka, imena nepravilno pisati se slovenski uradovati. Večkrat dobiš tudi iz sodnij kajšnji vikši sodnii podložnih, kak slovensk izpis sebno veselo pa je to, da srenjski predstojniki po deželi skoro sploh sodnii slovenski dopisavajo ; mnogokrat dobivaš tudi kakošno privatno vlogo v slovenskem jeziku. Novoizvoljeni župan gosp. pl. Voj teh Le h m an n se je odpovedal županstvu; pri novi volitvi je bil zopet izvoljen prejšnji župan gosp. vitez Fichtenau. nedeljo 11. novembra se bode igrala v čitalnici kratko-časna igra „Bob iz Kranja"; vstop je vsacemu pripu- scen, ker se bo plačala vstopnina; 25. novembra pa? kakor slišimo, se bode predstavljala igra „Tat v mlinu", po igri bo ples. Vabimo toraj vse vnanje ude naše čitalnico in druge rodoljube, naj pridejo, da si napravijo prije ten večer. Zatieini nov. sredo 31. oktobra i % > m ob uri so bili po novem občinskem redu vsi letos novo- voljeni župani in sveto válci k okrajni gosposki pokli- namesto prisege predpisano obljubo storili. cam da maša ta namen so je ob rečeni uri v íarni cerkvi péta služila, pri kteri so vsi c. kr. uradniki, srenjski župani in svetovalci z množico drugih sosesčanov nazoči bili. Po dovršeni službi božji je c. kr. okrajni pred- 365 stojnik grof Auersperg v slovenskem jeziku pred vé-likim oltarjem zbraně župane in svetovalce natanjcnega in zvestega spolnovanja obcinskih dolžnosti s krepkim nagovorom opomnil, in potem obljubo od njih sprejel I — vsi župani in svetovalci so pa slednjič v zapisniku, slovenski spisanem, z lastnim podpisom storjeno obljubo potrdili. S tem dnevom tedaj se je v okraji našem vpeljala nova obcinska (srenjska) postava. Da je pa ta lepa svečanost srce vsacega ganila, vidi se iz tega, da je eden izmed svetovalcev gospoda predstojnika grofa Auersperga veselja poln objel. Senožece 1. listop. — Danes sem videl izrocilno in ženitovansko pismo, narejeno v domačem našem jeziku; naredil ga je novi naš gosp. župan. To je pravo! — Bi nam li znale povedati „Novice": ali smejo naši štacunarji po 2% kr. prodajati libro živinske soli, ki se v Trstu v skladnici (magacinu) še vedno po 1 gold. 20 kr. stot (cent) dobiva. Ali ni nobene postave proti taki dobičkarii? *) — Dan za dnevom dohajajo prost-fciki (urlavbarji) iz armade na dom. V naš trg, od kodar jih je bilo ob času vojske 52 v vojaški službi, prišlo jih je že skoro polovico domů, med njimi tudi edini sin revnih starišev; bolni oče in mati bolehna hi-poma sta ozdravéla, ko jima doide sin. Res velika je ljubezen roditeljev tudi v borni bajtici. Lepo je to, samo da bi ljubezen ta tolikrát šlepa ne bila! Iz Kranjskega. (Volitve novih županov na dalje.) V tržiškem okraji so za župane izvoljeni: v Tržiču Andrej Kalisnik ; v Ko vor u Lovro Aljančič ; pri sv. Ani France Kavčič; pri sv. Katarini Tomaž Klemenec; pri sv. Križu Anton Urbanec. Iz okolice ljubljanske 24. okt. (Čuden^prikazek srenjske volitve, morebiti edine na svetu I) V St Jurji, ki spada pod gosposko ljubljanske okrajne, je bila 25. dne u. m. volitev srenjskih odbornikov. Občina v St. Jurji obstaja iz Ponove vasi, ki šteje 112, in Vina, ki šteje 98 volilcev. Od vseh, ki imajo pravico voliti, jih je 157 v drugi, in 53 v prvi volilni razred vvrste-nih. K volitvi je iz druzega razreda přišel eden, iz prvega pa so prišli štirje, ki SO, kakor obcinska postava veleva, volili 5 odbornikov in 2 namestnika. Ker je iz druzega volilnega reda le eden přišel volit, more izvoljenih 5 odbornikov in moreta 2 namestnika po vsej pravici reči, da so bili enoglasno izvoljeni. In volitev se je res tako vršila in bila v zapisnik zapisana. Ali je tega nevednost soseščanov ali mlačnost ali oboje skupaj, ali celó kaj druzega krivo, tega ne vémo, —-žalostno pa je dosti, ako se kaj tacega godi pri taki stvari, kjer gré za dobro ali hudo soseske! Na vsaki pot je ta šenčurska volitev vredna, da jo svet izvé. Iz Ljubljane. — V „Laib. Ztg." od 5. dne t. m. razglaša c. kr. deželno predsedstvo imenik vélikih po-sestnikov, ki imajo po sedanjem volilnem redu pravico, poslanca v deželni zbor voliti na mesto izstopivšega gosp. Edv. pl. Strahl-a. 124 volilcev je imenovanih v tem razglasu, zoper kterega je do 15. dne t. m. čas za ugovore (reklamacije), da se oglasi, ako je kdo izpuščen ali nepostavno vvrsten. Kmalu po tem bode nova volitev. — (Iz mestnega zbora.) V seji 2. dne t. m. je gledé na to, ako je resnica, kar se je o nakani na življenje Njih Veličanstva iz Prage slišalo, mestni odbor na predlog županov javno nevoljo izrekel nad početjem takim in s trikratnim slava-klicem pritrdil verno uda-nost svojo. — Na vprašanje odbornika dr. Tomana je danes odgovoril župan, da je deželni glavar izročeno *) Prodaja živinske soli je prosto trštvo po štacunah kakor prodaja kave, sladkora itd. Ako štacunar ceno njeno tako prenapenja, si le sam sebi Škoduje; marsikdo bi jo sicer kupil, tako pa pustí sol in — solárja! Vred. mu pismo do Njih Veličanstva brž odposlal. — Po tem je prišla na vrsto pritožba nekterih hišnih posestnikov na Poljanah, da se jim po uravnavi novega tlaka škoda godi. Odsek za mestne stavbě vzajemno z županom in magistratom je pred sejo še na mestu prito-žeb preiskaval vse, in potem po odborniku Biirgerji poroćai o pritožbah. Nektere so bile čisto prazne, ie na 3 mestih se bo o prvotném nacrtu nekoliko predru-gacilo. Sila dolga je bila razprava. Iz pritožeb pa je bilo zopet to očitno , kako težko je pri nas 1 e p š a t i mesto, ker o tišti hvaljeni „Biirgertugend", ki par goldinarjev žrtvuje občinskemu priđu, je — z malimi iz-jemki — ravno najmanj sledu pri tistih meščanih, ktere bi tako žrtovanje najlože stalo. — Po predlogu šolskega odseka (poročevalejs dr. vitez Kaltenegger) je bila 4 učiteljem mestne Št. Jakobske šole za učenje v nedeljski šoli navadna remuneracija, vsakemu po 50 gold, za leto 1865/6. odločena. Po predlogu istega odseka (poročevalec dr. Valenta) se je odbil zahtevani donesek k plači druzega učitelja v Št. Peterski soli, ker mestni otroci ne rabijo te šole toliko, da bi še druzemu učitelju mestna denarnica doplačevala. —Opo-roke rajncega tržaškega trgovca Aleks. Zorman-a, ki je ustanovil 5000 gold, za štipendije Cerkljanom, mesto ni sprejelo, ker bi ž njo le stroške imelo, pa nobene pravice. — O novem tržném redu za ljubljansko mesto je poročal dr. S chop pl. Náčrt je bii po predlogu sprejet le s to spremembo, da po nasvetu odbornika Jož. Pleiweis-a se gorenski sùknarji iz fran-čiškanskega trga preselijo na veliko sejmišče, in da po nasvetu odbornika Dežmana se prepoved prodaje tičje razširi na vse kmetijstvu koristne tiče. Ker imajo nekteri rokodelci, mali kramarji, branjevci in drugi pro-dajalci take grdobne kolibe in štante, da so sramota naj lepši m mestnim trgom (ena, dve dilj za mizo, par prekelj na stranéh, pa raztrgana umazana rjuha zgorej: to je zdaj vsakdanja prodajalnica na najlepših krajih mesta!) zato se morajo namestu njih no vi čedni napraviti in vsi po enaki podobi. Kako pa to, in kdaj? bo poročal dotični odsek drugi pot. — Ker po dopisu odbora za graško razstavo prihodnje leto ne bo razstave v Gradcu, tedaj utegne biti v Lj ubijani, ako dobi potrebno denarno pomoč. — Sole so se začele. Ravnatelj gimnazije naše ni še za trdno imenovan, gosp. prof. Smolè ga namestuje. Dokler narodna ravnopravnost od zgorej ni še izgotov-ljena, dobro vemo, da imata ravnatelj in učitelj težaven stan; vendar to moremo pričakovati od njega, da je saj v teh ozkih mejah, v kterih se dan danes v šolah giblje ravnopravnost, skozi in skozi pravičen jeziku národovému. Cudijo se pa vsi izvedenci temu, dav prvem gimnazijskem redu, v kterega — kakor je si. vlada 1865. leta sama priznala — pridejo dijaki nemškega jezika malo trdni, je razredni voditelj (Klassen-vorstand) profesor, ki jezika slovenskega celó nič ne ume. Take neprilike bi menda vendar treba ne bilo! — Večernica vernihduš na pokopalisču ljubljanskom ginljivo je na grobu zopet pričala, da svoji svojih ne zabijo. Kamor si pogledal, videl si mile spo-minke rodovin stoternih. Venci na grobih neumrlih naših národnih mož pričali so , da živijo v srcu naroda svojega. Tudi „Južni Sokol" je postavil krásen spo-minek umrlim svojim udom in jim pel nadgrobnice. V Kranji pa, kakor vsako leto, je rodoljubna gospodičina Malica lepo ovenčala grob Prešernov. Tako gotovo nikodar ni bil pozabíjen, kdor si je po delih svojih sam postavil spomin v srcu domovine! — Kolere je v Ljubljani konec; mestno bolnišnico, koleri namenjeno, so tedaj v soboto zaprli. Tudi po deželi je nehala, in zdravniki zavoljo nje na kmete 366 poslani j so se vrnili na svoj dom nazaj Saurau, c. k. okrajni kirurg v Kranjski gori Gosp. Fr. povdarj to ) ki 9 g» J0 krone; al da je treba zadovoliti narode ogersk • * ^ ~ M t ft * V^ __ prav jasno nič ne kaže, kako in kaj To se deželna vlada v ložki okraj poslala za kolero-zdravnika bode tedaj še le izvedilo, kadeř bota govorila deželna zbora in se je ondi z veliko pohvalo obnašal, je vodstvu ljub- v Peštu in Zagrebu. Dualizem je na poti! ljanske živinozdravilske šole prinesel zanimiv najdek iz V vsaki deželi ima vlada svoj politični časnik, kteri Nadleska, kamor je bil k bolnikupoklican, pa potem donaša tudi vse vladne in vradne razglase itd. Državno te vladne časnike vse drugače , in sicer tako, da bo iz- tudi zastran bolehnega 31etnega volića světů naprošen, ministerstvo Volek je že več mesecev zeló hiral, pa si ljudjé niso vedeli pomoci. Gosp. Saurau jim svetuje, naj ga zako-ljejo. bode To so storili in v želodcu našli 13 ve či h in osnovalo, kakor so dozdaj bili hajal vládni „Oglasnik" (Kundmachungsblatt) in „Dnev nik" (Tagesbíatt). Po dunajskih listih se okrožnica dr manjših Sil, ktera so bila še nekoliko skupaj zve- žavnega ministra do deželnih poglavarj > ktera gla zana; najmočnejše šilo se je skozi želodec in preponko vzrok te premembe, v poglavnih točkah že vsrcevbodlo, vendar ga še ni prebodlo. Zdaj je bilo „Večletna skušnja očitno kaže, da vládni časniki očitno, zakaj je volič hiral in večkrat omedlel. pustu je bil neki fant v hlevu, ki je imel ta šila v nujejo svojega 99 * cuicvuť» oivuouj« uuiuu iXiXíjKůf u<* viaufll CaSHlKl, izhajajo v posamnih deželah cesarstva, večidel ne razlaga tako-le : kteri žepu svojega jopiča; vol je en kos jopiča odgriznil in njim vred požrl šila, ki so ga okoli pol in konca, da bi bili oznanovalci in mesecev nad- rjevalci tega, kar vlada misli in kar legovala. Ce tudi ima naša šola že nektere řeči, ki so svojem vodi Ne v djanji t da bi vredništva vladnih časnikov edino tega kriva bila, kajti tudi meje gibanja njihovega bile najdene v želodcu govejem, 13 šil na enkrat po- so preozke. Sploh je znano žrtih vendar še nima. Gospod dr. Tancer, dobroznani zdravnik za njegove ali pa politič si drži vladni časnik za to del ) da ) malokter naročnik bral vvodne Članke Vladni časniki imajo večidel da zobé v Gradcu, ki je zopet přišel za nekoliko dni (do malo naročnikov, in tišti, ki si držé vladni časnik 12. dne t. m.) v Ljubljano, bode v zboru zdravniškem dne m. govoril o ozdravljanji zobnih bolezin. Laib. Zeitg." naznanja veselo novico, ga držé najbolj zato j da iz njega pozvedaj 9 81 vradne da J© oklice in razglase. Ta namen se pa dá z enakim vspe hom doseći s tem, da vlada vprihodnj a /> I n n m !:r a^i rr Ir f a »i a m ahat a rv m aannmn zdaj vradne zaklad kranjske sirotnice pri poslednjem srečkanji „oglasnike", v ktere morejo priti cesarski sklepi, ki obligaci) od leta 1860. dobil 5000 gold. jih dunajski vladni časnik „Wien. Ztg." razglaša, vladna ) ------- ~ ----------O--------«»»UHjgn* VAMUUA „ ™ • Dunajski časnik „Fremden-Blatt" je črhnil nekaj, imenovanja in druga vladna djanja ; ob času deželneg kar zopet kaže na to,^da se idrij ski rudnik ali zbora se temu časniku utegne tudi prikladati popis zbo nai |/v v ivu/jv UM U W j v V* w* ^ ^ * prodá ali v nájem dá. Se zmiraj mislimo, da je vse to le rovih razprav. Vredovanj tacega 99 govorica oglasnika" ) kteri samo le sestavlja imenovane razglase, naznanila itd Gosp. Gr bec je pri odhodu svojem v Prago, potřebuje velicih pripomočkov in tedaj ) ne tudi ne priza kjer letos dovrši svoje studije v konservatorii, obljubil deva velicih stroškov, in lahko se bo dobil kak vradnik nadalje vanje mične svoje Govori — v-ivTvj.* 36, da pO JJXJM.W. ««..jj. **w vicumoivu« x cílu , xvj ci jo viaum v> a dijli a. bo več vladni list, ker po novih j)raviiih se bod<^ neki vladi stroškov prizadeval, odpadejo ti stroški tuđi tù osnoval vladni politični ..... ~ „Lire sionske". novem letu „Laib. Zeitg. « pri vsaki deželni vladi > ki za to vredništvo Tam „Dnevnik" in „Oglas- pa Je majhen denar prevzame je vladni časnik dosihmal tam ta časnik še kaj dohodkov donašal, mo- ) nik" v slovenskem jeziku. Gotovega vendar nič ne rejo po tej novi uredbi ti dohodki se še povikšati. Vladni namen, da ljudjé umevno in ob kratkem izvejo, vemo, ker se vse to nekako tiho mota. Oest. ~ W -------------------------¥ ÍMVAU4 liMlUVU^ UM ij^UJV U^iVT OV AU V M JA1 UKUULU X LÀ \ Gosp. dr. Valenta sprejema vpise v družbo kaj vlada o tej ali uni zadevi misii in kaj da hoče Alpenverein", ktero svojim udom podaja krasne da svet izvé vse to knjige. Letnina iznaša 3 gold. ? , in kar mu vlada dopovedati želi, se četrtek skega društva. 9 dne t. m. je zbor zgodovin- lože doseže po majhnem „dnevniku", kteri izhaj vradni list, in ker ni štemplan, se kot tudi lahko cenejše Matičin odbor ima sejo 15. dne t. m. prodaja kakor drugi časniki; taki dnevniki so se z đo brim vspehom vpeljali na Dunaji, v Pragi in v Gradcu se en list teh časnikov po krajcarji prodaja. Pro 9 Novicar iz domačih in ptujih dežel. Presvitli cesar potuje še po Ceskem, ^vouu ťV«,«w.uiawu, ^««^vj,« ...—---- slavno sprejeman, povsod pa tudi milodaren pomočnik natanko, kako bi se dala „oglasnik „^ v potrebah. Že po odhodu iz Prage je ondašnje mesto osnovati, pa mi to brž naznanite z dostavkom ________1*1___1______ J _____ _ J________________i.____ _ ? J • ___ ___„1.____nlínf! ii R«» « i « povsod sim Vas tedaj, visokorodni gospod, da po obstoječih okoljščinah čem preje tem bolje razderete pogodbo z podvzetnikom sedanjega vladnega časnika in prevdarite dnevnik" , kdaj (namestu razveselil z ukazom, da se podere staro mestno ozidje, se nova stvar more vpeljati po kterem je zlatna Praga dosihmal bila trdnjava. Ne- prejšnjih bankovcev) se je dosihmal izdalo za 260 mi skončno je bilo veselje 9 ko se J® dne t. m. na vo- lij gold galih mestnih ulic bral cesarski ukaz, po kterem se bode Praga razširila na več strani.1 I H^^H sliši, da tišti naklep na življenje cesarjevo Čedalje več se krojač Anton Pust sumljiv, utegne se razkaditi vhrup ki ga je brez gotovosti učinil Anglež ; vendar preiskava ni še pri kraji, ki nam bode že povedala resnico. Tudi ogerski deželni zbor je zdaj sklican na 19. dan t. m. — Bivši saksonski minister Beust je ven-dar-le minister vnanjih oprav namestu odstopivšega grofa Mensdorfa. Baron Beust je tujec; bil je poseben, pa nesrečen voditelj veliko-nemške politike v Saksonii; ali bo srečen voditelj avstrijske politike, resno je vprašanje. — Včerajšna dunajska „Abendp." je přinesla článek, ki se jemlje za kterega je v Volčah i gold milodari. Gosp. M. K. za pogorelce v Hotederaicah 2 gold i Kursi na Dunaji 6. novembra. 5% metaliki 59 fl. 35 kr. Narodno posojilo 66 fl. 35 kr. Ažijo srebra 127 fl. 60 kr, Cekini 6 fl. II5/ JS kr. v ê Žitna cena v Ljubljani 3. novembra 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji : pšenice domače 6 a 20. banaske 6 fl. 54. tursice 3 fl. 78. soršice 4 fl. 60 reži 3 fl. 80. program ministerski. Najbolj oves 1 fl. 70. ječmena 2 fl. 60. prosa fl. 30 ajde 3 fl. 10. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.